Listek. 7oS Dijaški koledar za navadno leto 1893. II. letnik. Izdala in založila »Narodna Tiskarna«. — Ta koledar, čegar prvi letnik se je že močno omilil našim dijakom, urejen je prav tako kakor lanski, samd da mu je oblika nekoliko manjša in zato dosti prikladnejša. Poleg navadnih koledarskih stvarij prinaša »Dijaški koledar« životopis pokojnega Cegnarja z lepo izvedeno podobo in kratek pregled slovenske književnosti od najstarejših časov do denašnjih dnij. Prepričani smo, da naši dijaki radi posežejo po tem domačem koledarji, nikar da bi si kupovali podobnih nemških knjižic. Lično vezan izvod se dobiva po 60 kr. po vseh knjigarnah. Maksimilijan I., cesar mehikanski. Slovenskemu ljudstvu spisal Fr. Nedeljko. V Ljubljani. Založil J. Gioutini. 1892. Cena 20 kr., po pošti 3 kr. več. — Knjižica se opira na zanesljive zgodovinske vire in podaja zato verno sliko onih bojev, ki so raz-devali novoustanovljeno mehikansko cesarstvo. Pridobiti si utegne dokaj prijateljev, zlasti ker je minilo letos bas petindvajset let od smrti Maksimilijanove. Slovensko gledališče. Kakor smo že poročali, odprlo se je novo deželno gledališče ljubljansko dne" 29. kimovca s slavnostno slovensko predstavo, ki je obsezala uverturo iz Gliukove opere »Ruslan in Ljudmila«, slavnostni prolog (zložil A. Funtek), prelepo alegorijo (po načrtu J. Subica) in tragedijo v petih dejanjih, »Veroniko De-sen i š ko«, katero je po Jurčičevem izvirniku za gledališče predelal Ig. Borštnik. K tej prvi predstavi se je zbralo mnogo odličnega občinstva slovenskega, prišli pa so tudi odposlanci češkega narodnega gledališča (g. ravnatelj Subert, g. Pecold in član g. Koldr), in takisto so odposlali Hrvatje odličnega zastopnika (g. prof. J. Pasarica), Ker bi bil podrobnejši opis vse predstave že uekamo zakesnel, zadoščaj samo nekaj besed o »Veroniki Deseniški.« Jurčič je spisal svoje delo na smrtni postelji, zat(5 je njega tragedija le proizvod prve roke, katerega bi bil izvestno kesneje še korenito predelal. V Borštnikovi drami zapažamo veščo roko, žal, da se je g. pisatelj več oziral na efektne prizore nego na logiško razporedbo in logiški razvoj. Zlasti zije velika praznina med četrtim in poslednjim dejanjem; nekoliko pa tudi pogrešamo jasno narisanih značajev (primsri Veroniko samo, ki je malone neverjetna zmes častihlepnosti in ljubezni do malovrednega soproga in domovine — za herojinjo, kakeršno je menda hotel ustvariti gosp. Borštnik, zdi se nam tak značaj venderle preoskromen). Jurčič se nam vidi po nekod dosti srečnejši (glej v prvem dejanji poslednji prizor, kjer Veronika odhaja, in pri Borštniku povest o dnem pismu, katero sluša Veronika tako lahkoverno, da se precej vrže Frideriku v naročaj); takisto je pri Jurčiči oni prizor, ko prihaja Veronika h grofu Hermanu, da prosi za svojega soproga, utemeljen psihološko tako dobro, da ne vemo, zakaj ga je g. Borštnik izpustil. Vender pa ne zanikavamo, da je v Borštnikovi tragediji izpremenjeno marsikaj, kar ji ni na škodo (primeri značaj Soteščanov, Vukašinov, tudi Hermanov). Friderik nas pa ne ogreva ni v izvirniku nI v predelavi, kakor nas sploh ne morejo ogrevati takšni slabotniki. Ako bi se bil Friderik poročil skrivaj, to bi se mu oprostilo, če bi se pozneje kot pristen junak upiral slovesu od zakonite svoje žene in se umeknil le kruti sili. — Igralo se je v obče dobro, zlasti gospa Borštnikova je bila kot Veronika resnično izborna. Prijali so nam tudi gg. Borštnik, Sršen, Danilo in Perdan, nikakor pa ne g. Verovšek, čegar grof Herman je bil zgolj karikatura. O drugih igralcih, sosebno o 6nih klasiških treh vitezih, uiti ni vredno, da bi govorili. — Omenimo še, da so razni slovanski listi jako simpatiško pozdravljali otvoritev novega gledališča in da so nekateri tudi priobčili večja izvestja o otvoritveni predstavi. Ostali gledališki dnevi so prinesli zgolj reprize, o katerih smo govorili že v minuli gledališki dobi; zato jih samo navajamo. Poleg reprize »Veronike Deseniške« dne-30. kimovca so se predstavljale meseca vinotoka nastopne igre : dne* 3. vinotoka veselo- 706 Listek. igra »Medved snubač« in opera »V vodnjaku«, dne" 9. vinotoka veseloigra »Diletantje«, dne 12. vinotoka drama »Nora«, dne" 15. vinotoka veseloigra »Vragovi zapiski«, dne" 23. vinotoka burka »Bratranec« in opereta »Mornarji na krov« in dne" 23. vinotoka igrokaz »Revček Andrejček« (na čast kamniškim gostom, do.šlim s posebnim vlakom); dne- 26. vinotoka pa je priredil slavni češki goslar, komorni virtuoz Fr. Ondriček, koncert, med katerim se je predstavljala tudi veseloigra »Kdor se poslednji smeje«. — Izmed vseh teh navedenih dramatiških iger je izrecno pohvaliti samci »Noro«, »Vragove zapiske«, »Bratranca« in »Revčka Andrejčka« ; pri drugih smo opažali stari nedostatek, da posamični igralci ne znajo svojih nalog; zopet druge igre pa so slabotni proizvodi, katere bi bilo najbolje stalno odstaviti z repertoarja (primeri igre »Medved snubač«, »Diletantje« in »Kdor se poslednji smeje!«) Kar se tiče opere in operete, naglašamo sosebno veselo, da si je Dramatičuo društvo pridobilo izvrstnega pevca in igralca g Fe-diczkotvskega. Gospod Fediczkovvski ima lep glas, zlasti v višjih partijah, mimo tega je izredno priden, čemur najlepši dokaz je to, da se je v razmerno kratkem času že dobro priučil slovenščiui (rodom je namreč Poljak). Drugi novoangažirani pevec, tenorist g Dostal, pa, žal, ni upravičil nadej Dramatičnega društva, in zato mu je moralo društvo odpovedati precej po prvem nastopu. Tenorske partije prevzame, kakor čujemo, začasno g. Pavsek. — Splošni vtisek minulega meseca je takšen, da utegne Dramatično društvo dobro uspevati v novem gledališči, ako bode skrbno izbiralo repertoar in ako se bodo njega igralci resno bavili z dramatiško umetnostjo ter se vender že otresli dnega diletantstva, katerega bi v deželnem gledališči nikakor ne smelo biti Baš pri nekaterih predstavah so pokazali, da vzmorejo dosti, ako le hočejo! — Dud 29. vinotoka se je še predstavljala novost »Pokojni Toupinel«, o kateri pa izpregovorimo šele prihodnjič. Obči zbor ,.Glasbene Matice" je bil dne" I. vinotoka. Predsednik g. Fr. Ravnikar se je spominjal veselega napredka »Glasbene Matice« v minulem društvenem letu in nato izročil besedo tajniku g. Jožefu Palernostm, iz čegar obširnega poročila navajamo te-le podatke : Novoizvoljeni lanski odbor se je v desetih sejah posvetoval o društvenih in šolskih stvareh. Za moški zbor se je posrečilo g. šolskemu nadzorniku, Ivanu Vencajzu, pridobiti izbornega pevovodjo g. /i/. ffuoada; takisto gre g. Vencajzu zasluga, da se je ustanovil ženski pevski zbor. V minulem letu je priredilo društvo dva velika in tri manjše koncerte. Na meduarodno glasbeno in gledališko razstavo dunajsko je poslala »Glasbena Matica« vsa svoja glasbena dela od leta 1873. do vštetega leta 1891., mimo njih grafiški izkaz članov in učencev, pravila in učne načrte. Za leto 1891 /92. so se izdale tri skladbe za klavir: »Kje so moje rožice«, fantazija, zložil p. H. Sattner, »Zagorska«, koncertna fantazija, zložil A. Foerster, in »Rapsodija na slovenske nsirodne pesmi«, zložil K. Hoffmeister.1) Društvo je štelo 544 članov (506 podpornikov, 34 ustanovnikov, 4 častne člane). Umrla sta V. Valenta in dr. Fr. Gross. Učencev je bilo 282; v klavirji se jih je poučevalo 18 1, v goslih 54 in v petji 112. Podpore so znašale 2000 gld. — Blagajnik g Ivan Kruleč je poročal o dohodkih in troških minulega leta. Dohodki so znašali 8611*86 gld., troški 8222-57 gld., torej je ostanka v blagajuici 38929 gld. Proračun za leto 1892./93. kaže dohodkov 4609-29 gld., troškov 6194 gld., torej je nedostatka 1584-29 gld., ki se pokrije s podporo vlade, deželnega zbora, mestnega zbora in kranjske hranilnice. — Tajniku in blagajniku se na predlog g. Ravnikarja izreče zahvala; za računska pregledovalca se izvolita gg. Zagorjan in Vizjak, V novi odbor se izvolijo gg.: A. Bartel, dr. A. Ferjančič, A. Foerster, dr. M. Hudnik, Ivan Kruleč, J. Paternosler, dr. I. Požar, Fr. Ravnikar (predsednik), A. Svetek, Ig. *) O teh skladbah priobčimo prihodnjič posebno oceno. Ured.