Štev. 62. T LMani. t Četrtek, dne 16. marca I91L Leto XXXIX. s Velja po pošti: ss Za oelo leto napre) . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35*— V LJubljani na dom: K 24'— „ 12— " 2'— n « — K spravi prejeman meseino K l-OO Za celo leto naprej za pol leta „ za četrt leta „ za en meseo „ F . iv r td Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . , . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev ; Izhaja:; vsak dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne. K3" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ollol štev. 8. "sai Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.5U. - Upravniškega telefona št. 188. ** Današnja številka obsega 6 strani. Koroški deželo! kotlini svel. Stojimo pred ustanovitvijo koroškega deželnega kulturnega sveta. Slovenska javnost nima niti pojma, kako hude posledice bo la ustanova imela za koroške Slovence. Hočem torej zadevo malo pojasniti. Slovenci, ki tvorijo tretjino prebivalstva v koroški deželi in sicer pred vsem poljedelskega prebivalstva, ne bodo imeli v deželnem kulturnem svetu nobenega zastopnika! Še več! Slovencem niti ne bo mogoče posluževati se dobrot deželnega kulturnega sveta, ustanavljati podružnice, truditi se, da bi prišli v kakšnem okrajnem zastopu do večine itd. Oni so povsod od začetka izključeni. Še več! Kulturni svet bodo imeli v rokah po slovenskih krajih samo najhujši nemškutarji, ki bodo razpolagali z vsemi podporami in dobrotami. Vse gospodarsko delovanje na Koroškem bo sedaj osredotočeno v nemškem kulturnem svetu, in ta kulturni svet bo izključno organizacija Siidmarke in Volksrata. Ustanovitev deželnega kulturnega sveta na Koroškem pomeni torej popolno gospodarsko zasužnjenje slovenskega prebivalstva od nemškonacionalne deželne večine in od posameznih nemških magnatov in slovenskih odpadnikov, ki žive med Slovenci. To hočem dokazati. 1. Slovenci ne morejo pod nobenim pogojem priti v kulturni svet, da, niti v okrajne zastope deželnega kulturnega sveta nimajo odprte poti. V deželnem kulturnem svetu bodo sedeli: a) Zastopniki vlade, ki bodo seveda Nemci; b) zastopniki deželnega odbora, ki bodo nemški nacionalci; c) zastopniki okrajnih odborov deželnega kulturnega sveta; d) zastopniki posameznih gospodarskih organizacij na Koroškem, katere lahko deželni kulturni svet pokliče v svojo družbo po lastni volj' in kolikor hoče. Imenovani bodo torej izključno Nemci, ker nemško-nacionalna večina gotovo ne bo hotela poklicati nobenega Slovenca. Prisiliti jih k temu pa ne ho mogoče. Vprašanje je samo še, čc bi mogel priti kak Slovenec v deželni kulturni svet kot odposlanec okrajnega odbora? Ali bi mogli torej Slovenci dobiti veči- no v kakšnem okrajnem zastopu? To je čisto izključeno in sicer za vedno. Zakaj ? Sedaj se že obstoječe podružnice Kmetijske družbe konstituirajo kot podružnice deželnega kulturnega sveta. Že obstoječe podružnice so pa po veliki večini v rokah odpadnikov in nemških nacionalcev ter glavna sredstva germanizacije. Nove podružnice ustanavlja deželni kulturni svet sam v sporazumu z najboljšimi gospodarji dotičnega kraja. Tako stoji v pravilih. Ker bo pa večina deželnega kulturnega sveta nemško-nacionalna, bo ustanavljala nove podružnice v sporazumu z glavnimi nemškutarji, lcrčmarji. tovarnarji, uradniki, kmečkimi ponemčenjmi magnati. Vsacega nemškutarja bodo proglasili za gospodarja (Lamhvirt) Slovenca pa vsacega za kmeta (Bauer) in potem bodo delali samo v zvezi s temi gospodarji. Slovenci torej ne bodo imeli nobene možnosti iz lastne inicijat.ive ustanavljati podružnice Slovencem bo pa tudi le v jako majhnem številu mogoče priti do besede. Deželni kulturni svet bo ustanavljal podružn'ce, kakor bo sam hotel. Ustanavljal jih bo torej izključno po nemških in nemškutarskih krajih, po slovenskih pa malo ali nič. V pravilih stoji, da se »v vsaki občini lahko ustanovi podružnica kulturnega sveta«, nc pa, da sc v vsaki občini mora ustanoviti. Dalje lahko deželni kulturni svet ustanov1 več podružnic v eni občini. Ako je torej občina velika in pretežno slovenska, samo dvoje vasi v nji pa nemškutarskih ali nemških bodo ustanovili za vsako nemško vas eno podružnico za ves ostali kraj pa tudi eno. Več slovenskih občin bodo skupaj zbili v eno podružnico nemške občine pa razdeliti v več podružnic. Na ta način ne bodo Slovenci v nobenem okraju nikdar prišli do večine. V začetku torej Slovenci ne bodo imeli skoraj nobenih podružnic, ker jc Kmetijska drufiba v rokah najzagrize-nejših nemškutarjev, pozneje jih ne bodo mogli ustanavljati, ker ho to odvisno od nemškega deželnega kulturnega sveta. Vprašanje bi samo šc bilo, če bi si Slovenci zamogli priboriti kakšno podružnico od nemškutarjev? Toda tudi za to je že preskrbljeno. Poleg raznih drugih kljuk je tudi določba v pravilih, da se vol'tve v podružnicah vrše v a-kih šest, let. Trajalo bi torej nekaj desetletij, predno bi si Slovenci priborili večje število podružnic. 2. Deželni kulturni svet, njegovi okrajni zastopi in podružnice po občinah bodo sredstvo v rokah naših najhujših nasprotnikov. Vsled določbe, da se podružnice ustanavljajo od deželnega kulturnega sveta v sporazumu z najboljšimi gospodarji dotičnega kraja, bode od najhujših nemškutarjev odvisno, če se ustanove podružnice in oni bodo v njih gospodarili. Deželni svet se pač ne bo obračal na slovenske gospodarje, ampak na nemške in ponemčuriene kmečke magnate, birte in podobne ljudi. Samo ti bodo lahko ustanavljali podružnice in samo oni bodo v njih gospodarili. 3. S tem bo pa slovensko ljudstvo prišlo popolnoma pod vpliv in v odvisnost od teh ljudi. Oni bodo razpolagali z vsemi deželnimi in denarnimi sredstvi. Samo oni bodo odločali o vseh državnih in drugih podporah itd. Nobena gospodarska reč se ne bo mogla izvršiti brez njih Ljudstvo bo moralo s tem dejstvom računati in se ne bo upalo upreti tem ljudem. Seveda se bo vse poslovanje vršilo v nemškem jeziku kar bo tudi jako pospeševalo nem-šlcutarijo. Deželni kulturni svet je torej nova in velika nevarnost za Slovence na Koroškem Edino sredstvo bi bilo: krepko in široko razpredena zadružna organizacija. ki bi dajala ljudem več koristi, kakor hi je zamogel dajati deželni kulturni, skcL r. Delo ne gre naprej. Povsod dela vlada na to, da parlamenti živahno delujejo. Naša vlada je pa skrajno potrpežljiva in kakor nekateri trde, precej komodna. Njena večina, sestavljena iz načelno si nasprotujočih strank, tudi nima tiste sile, ki bi vodila parlament do uspešnega dela. Opozicija pa končno tudi ni zato v zbornici, da bi ona reševala državo, dasi je ravno opozicija že večkrat v zadevah, ki se tičejo velike državne koristi, rešila ugled države in po zaslugi naših poslancev v zbornici s poslovnikovo iz-prememho spravila s sveta lahko res malo duhovito obstrukcijo z nujnimi predlogi. Vlada ne stori nič, da ojači svojo zelo slabo večino. Niti za to so ne zmeni. če ostane kdaj pri glasovanju slučajno v manjšini. Tolaži se v trenutkih poraza s frazo, češ, le slučajno smo propadli. Vse to vpliva na zbornico tako, dia delo ne gre naprej. Tiha obstrukcija pred vsem socialnih demokratov one-mogočuje delo v obrambnem odseku, ki ni nikdar sklepčen, a tudi v prora-čunskem odseku, ki zdaj razpravlja o proračunu notarnjega ministrstva, delo ne gre naprej. V proračunskem odseku žo izgleda, kakor da bi poslanci obstruirali. Govorniki se vpisujejo, Opozicionalni govorniki sicer ne govore dolgo, a store vse, cla se razprava zavlačuje. Vladna večina si ne upa niti predlagati, naj bi se razprava končala, ker je preslaba in se boji, da jo proglasi opozicija. Včeraj je bil dolgo nesklepčen iu-stični odsek. Ko se je le nabralo dovolj poslancev, je imela vladna večina prj nekem predlogu zgolj en glas večine. Množe se glasovi, ki sodijo, da se-danji parlament ne bo več dolgo zboroval, ker da ga namerava vlada razpustiti in razpisati nove volitve. Naše stališče tozadevno znamo: čim preje, tem bolje! Poslanec Gostinčar v proračunskem odseku V proračunskem odseku je poslanec Gostinčar dne 15. t. m. nastopil odločno proti zavlačevanju državnih podpor ter proti načinu poizvedovanja o nesrečah, prizadetih po uimali. Celo leto se prošnje in predlogi ne rešijo. Sedaj je čas setve in sadenja, ljudje nimajo semena, posebno krompirja, in vendar se nič ne stori. Poizvedovanje jo šikana županstev lin prebivalstva. Popisati se mora vse gospodarsko stanje, kar napravi županstvu ogromno dela in sitnosti. Protestiral je nadalje proti temu: da zavarovalnica proti nezgodam v Gradcu, ki obsega nad pol milijona Slovencev, zaračunava prestave slovenskih vlog zavarovancem. Saj se dobe vendar slovenski uradniki. Uradi so sploh prepočasni in preobloženi z delom, ker se preveč piše in ne nosi nihče odgovornosti. Vloge se dostikrat neprimerno zavlačujejo, ker morajo iz urada v urad. Policija v Trstu naj tudi lepše ravna s slovenskimi služkinjami, ne zapira naj jih za. malenkosti, ako katera pravočasno nc vstopi v službo ali ako iz raznih razlogov izstopi iz službo brez odpovedi. Ako je pa treba katero kaznovati, potem naj poštenih deklet ne zapirajo skupaj s prostitutkami. Glede ljudskega štetja izjavi, da se pridruži predlogu dr. Korošca, da postavka za štetje v znesku 590.000 kron Po francoskem izvirniku. — Leo Fatur. Po bitki pri Calambozo je bil prav Zidane volje, ker jc premagal dvakrat večjo špansko vojsko. Pripeljejo preden ujetega častnika. Ujetnik je vedel, da mora umreti, da ima Paez rabeljna, nazival ga je svojega poslovodjo, vedno v bližini. Ko pa je viclel dobro razpoloženje generalovo, se je predrzni!, da ga je prosil milosti. Mi smo pričakovali, da se raztogoti Paez in opsuje Španca — a nasmehnil se je dobrodušno: »Dobro. Vaše življenje naj bo v nogah va-Sega konja. Naredimo slavo: Jezdite do tistega drevesa — ko pridete tja — zapodite konja v skok, in, če pridete do šozda, predno vas dohitim jaz — potem se pohvalite, da ste prvi Španec kateremu jc poklonil Paez življenje.« — Tako govoreč je pokazal general na drevo v bližini tristo korakov; na gozd, čigar začetek je robil v daljavi širno prerijo. Častnik je ponudbo sprejel veselo. Tristo konjskih skokov pred generalom — morda dobi stavo — in če ne, saj ne umrje od rabeljnovo roke. — Začela se 'e igra, katero je spremljalo na tisoče željnih oči. Rečem, da bi bila taka predstava vredna vstopnine, koliko bolj zanimiva je bila kakor ples v šatelju, ali petelinji boj. — Španec je jezdil do drevesa — se ozrl na Paezovo sulico, se prekrižal in oddirjal. Revež! Samo par sekund — in generalov konj je stal oh njemu — trideset čevljev dolga sulica je šegetala ujetnikova rebra. Španec je bil res pogumen mož. Skočil jc raz konja in rekel prostodušno groznemu: »General! Vi ste plemenit mož in se ne bodete okoristili na nizek način: Moj konj je spehan, vaš jo odpočit. Mcnjaj-va general, poskusiva še enkrat in vaša zmaga bo še bolj sijajna.« — Paez se je zakrohotal in rekel laskavo: »Naj l>o! Ali drugi poskus jc zadnji « — »Sprejeto!« je zaklical Španec, kakor da se gre za navadno stavo in oddirjal. Jezdil je res dobro. A zaman si je laskal bedak, cla uteče prerijskemu jahaču. On ni vedel, da zna iskresati Paez iskre ne samo iz ljudi — ko je pognal konja je zakričal tako besno, da jc menila mrha gotovo, da ji sodi v zatilniku najmanj dvanajst leopardov. Kakor veter je letel jezdec za jezdecem. Žo se je bližal Španec gozdu, že se je razveselil in oddahnil v misli, da se reši — kar prileti sulica — do nas jc prišel Paezov glasni krohot: »Aha kapetan — imam vas!« — Take so bile Paezovo šale in ta ni bila še najhujša, saj ni bil general vedno tako dobre volje. V bitki pri Ortezu so so držali Paezovi konjeniki dobro kakor vedno, Bolivarjevo pehoto pa so odbili Španci. Paez je moral varovati odhod pohote. Vrgel se je »a la Murat«, na sovražne vrste in prebodel štirideset mož. Ko so bili Bolivarjevi pešci na varnem, se je vrgel Paez v travo, se je metal, valjal in tulil ves penast od jeze. Predrzen prijatelj se mu jc bližal — prebodla ga je sulica. Kljub temu in kljub svarjenju domačinov-se jc bližal besnečemu angleški polkovnik, vodja legije inozemcev, in mu vlil klobuk mrzle vode v obraz. Paez se je umiril in je podaril drznemu možu tri lepe konje in sulico s katero jo umoril malo prej cnoinštirideset mož. — Tak je bil Murat novega Napoleona in strašno je postalo njegovo ime Špancem. Sklonili so, da se ga rešijo z zvijačo, ker mu niso mogli v boju do živega, a da dobe voditelja, bi razkropili lahko ves polk njegov, to je jasno. Paez je bil iz mesta Barina, iz bogato hiše. Tačas ko so je bojeval z gospodarji Columbije, z oholimi Španci, je umrla v Barinu Paczova mati in mu je zapustila veliko declšči-no. Španci so se domislili, kako bi dobili nevarnega upornika v svojo oblast. Barinski guverner razglasi splošno in nopolno pomiloščenje onim upornikom. ki bi želeli vrniti se in se polastiti zopet svojega premoženja. Ne vem, če je slutil Paez prevaro ali ne — no odpravil se je z malim spremstvom, ki je moralo odložiti pri mestnih vratih orožje in obljubiti, da ne bodo kalili miru. Tako je prišol Paez na dobrem konju, toda brez orožja v mesto, njegovi prijatelji so ga sprejeli z veseljem, in ga oborožili naglo. Guverner je imel nakano, da pusti prijeti Paeza, kadar pride k njemu zaradi prevzet ja dedščine. Prišel jc Paez, a ž njim množica njegovih prijateljev. Španska posadka so jc bila nabrala pred guvernerjevo hišo in jo zahtevala Paezovo glavo. Guverner iii bil rad — toda grozdje je bilo prekislo . . . Paez je zahteval od guvernerja da se drži dane besede, obljubil mu je Španec, toda pod pogojem, da, ne izziva Paez in se ne izpostavlja. Oborožen hi sploh ne smel hoditi po ulicah. — Paez se je šo-tal ponosno po Barinu — guverner je postavil vojake v njegovo hišo. Paez jih je vrgel po hudem boju iz hiše. toda ponoči so se vrnili v večjem številu, premagali Paeza in ga vrgli v ječo. »Jutri nastopiš ti in tvoji prijatelji pot v peklo,« so mu obljubili. (Dalje.) Črta, ker so falsifikacijc 110 plačujejo. Ljudsko štetje jc potvara in naravnost sleparija, ki so jo podpirali tudi vladni organi. V Kočevju na Kranjskem jc izginilo kar okoli 700 rudarjev, kaj se je godilo drugodi, je nepopisno. Na Koroškem nam jo vlada skrajno nepravična. Prepovedala je celo zborovanje, na katerem se je predavalo o kug; alkoholizma. Seveda je bila povod temu živinska bolezen, ki jo pa bila nevarna le v prvem nadstropju in le Slovencem. Poživijo vlado, da se ozira na pritožbe in reši posebno podporne predloge ter stavi sledeči predlog: C. kr. vlada so nujno poživlja, prošnje in zadeve podpor poškodovancem proti uimam hitreje reševati in podrejenim oblastim podati tozadevna navodila. Notranji minister o položaju. Notranji minister VVickenburg jc Včeraj v proračunskem odseku izjavil, da predloži zbornici v najkrajšem časa predloge za reformo uprave. Naglašal je nadalje, da se bo moralo pri prihodnjem ljudskem štetju natančno presoditi, če ne bo kazalo izpremeniti rubrike o občevalnem jeziku. Nadalje je poročal o korakih vlado proti epidemijam. Končno je naznanil, da namerava vlada pomnožiti okrajna glavarstva. Govorili so včeraj v proračunskem odseku Vukovic, Malik, Pacher, Dia-rnand, d'Elvert, \Volf, Starzynski, Beer, Conei in Nemec. Finančni odsek. V finančnem odseku je včeraj finančni minister zahteval, naj so kmalu reši predloga o povišanju osebne dohodnine in davka na žganje. Davek na dedščino naj bi se izvedel, ko sc rešita navedeni predlogi. Finačni minister je izjavil, da bi odpadlo na dežele 10 milijonov, če se poviša davek na žganje na 150 kron pri hektolitru. Poljaki so naglašali, da bi dobile dežele premalo. Važno ?a rudarje. — Domača industrija. Socialno politični odsek je včeraj razpravljal o pododsekovem poročilu glede na izplačevanje plač rudarjem. Načelno so je sklenilo, naj se izplačujejo rudarske vsakih 11 dni. Poslanec Cingr je naznanil svoj manjšinjski predlog, da se uvedi izplačevanje vsakih osem dni. Nato so razpravljali o predlogu Srnitke, po katerem naj bi se postavno vredila domača industrija. Po temeljiti razpravi so/ odklonili Smitkov predlog, ki poziva vlado, naj prepove tako domače delo. kjer delajo predvsem otroci. Bančni odsek Je imel včeraj sojo, v kateri je poslanec dr. Ivan šusteršič izjavil, da bi bolj koristila avstrijskim koristim avstrijska državna banka, ker so skupna banka praktično vodno v prvi vrati ozira na ogrsko narodnogospodarsko koristi. Izjavi, da bo glasoval za pro-porčno zastopstvo v glavnem svetu skupne banko. Bienerth jo z zadovoljstvom konštatiral, ker sc jo obdržala organizacija skupne banko. Seja skupnega češkega državflozbor- skega kluba. »Narodni List.y« poročajo, da je sklicana plenarna soja skupnega češkega državnozborskega kluba na dan 22. t. m. popoldne. Sprejem Skola mons, clr, Andreja Kanina. Trst, 15. t. m. Z dopoldanskim brzovlakom državne Železnice je prispel 15. t. m. novoimeno- i vani tržaško-koperski škof prevzv. gospod dr. Andrej Karlin v spremstvu stolnih vikarjev č. gg. dra. Mecchia in Justa Buttlg-noni, katera sta šla visokemu cerkvenemu knezu nasproti do Gorice. Na kolodvoru so se nahajali: flksce-lenca c. kr namestnik princ Hohenlohe, župan dr. Valerio, predsednik višjega deželnega sodišča Jacopig, predsednik pomorske oblasti Delles, vojaški postajni poveljnik kontreadmiral vitez pl. Kohem, c. kr. namestniški svetnik, dvorni svetnik Fa-oiani, finančni ravnatelj dr. baron Kober, predstojnik poštnega in brzojavnega ravna-leljstva dvorni svetnik Pattav, policijski ravnatelj dvorni svetnik dr. pl. Manussi, ravnatelj drž. zeleznicc dvorni svetnik Oalambos, predsednik dež. sodišča MilovČiČ, višji deželni pravdnik dvorni svetnik dr. Chersich, polkovni poveljnik polkovnik klubi, predsednik trg. in poni. sodišča Marcolnlni, finančni nadsvetnik dr Marinicti, prvi državni pravdnik dr. pl. Zencovich, več častnikov, zastopnikov korporacij in društev ter mnogobrojne druge osebe pod vodstvom stolnega prosta g. mons. dr. Petronio. Ko je škof zapustil vlak, ga je pozdravil cesar, kralj, namestnik Ekscelenca princ Hohenlohe došle^a ter mu predstavil navzoče. PrevzviSenl se Je na to odpeljal v gala-vozu, v kojega sta prisedla gg. monsignor dr. Petronio in žtipan dr. Valerio, v škofijo. Zdravniški veslnlk. O cepljenju. V nemškem državnem zboru jc profesor dr. F a s s b e n d e r, medicinec, predlagal glede na velik odpor zoper cepljenje v ljudstvu, ki je na Nemškem o b 1 i g a t o r i č n o (v Avstriji ni nobeno postave, ki bi silila ljudi, da se morajo cepiti, pač pa je in-direktna sila pri šolskih otrocih in vojakih), da se 1.) skliče posebna komisija, sestavljena po izvedencih medicinskih, in sicer tako iz takih, ki potrebo cepljenja zagovarjajo, kakor iz onih, ki so mu nasprotni, 2.) da ta komisija vnovič preišče, ima li cepljenje res kakšen vpliv na pojemanje epidemije koz, in če ga ima, kakšen, 3.) naj sc nepristransko preišče, je li potom cepljenja mogoče prenesti nevarne bolezni na cepljenca, se li to dejansko tudi zgodi in sc li pojavijo kaki drugi zdravju škodljivi pojavi pri cepljenju. Pri debati, ki se jc o tem predlogu razvila, se je nekaj zdravnikov poslancev zavzelo za cepljenje, nekaj pa proti. Slednji so zastopali mnenje, da epidemija koz ni ponehala vslecl cepljenja, ampak vsled drugih vzrokov, splošnega izboljšanja higijeničnih razmer in da je pojav ponehanja koz analogen ponehavanju tudi pri drugih epidemijah po znanem zakonu valovanja. Po-vdarjati jo treba, da so na obeh straneh govorili sami s t r o k o v n j a -k i. Zlasti je naglašal potrebo, cla se ta stvar natančno preišče, vseučiliški profesor dr. S t i c k e r v Bonnu, ki je znan raziskovalec epidemij in velika avtoriteta na tem polju. Predlog dr. Fassbender-j a je bil nato sprejet. Profesor dr. Fassbender jo naglašal, da njegov predlog ne meri naravnost proti cepljenju, ampak ima le namen znanstveno kolikormogoče eksaktno ugotoviti, je li cepljenje nujno potrebno, ali ni in kolik je njegov vpliv zoper epidemijo koz, ker so mnenja o tem še danes zelo različna, ne sferno med laiki, ampak tudi med zdravniki. Dnevne novice. Volitev v kmečkih občinah sodnih okrajev Trebnje, Litija, Višnjagora, Radeče, Mokronog in Žužemberk so vrši 21. t. m. in ne 19. t. m., kakor se je izpočetka pomotoma poročalo. Volivci! Kot zavedni pristaši Slovenske Ljudske Stranke idito dne 21. t. m. na volišče in oddajte svoje glasove složno za kandidata S. L. S., ki je g. Ivan Vehovec, župan in posestnik v Žužemberku. + Poslanec dr. Ig. Žitnik, ki je bil pred mesecem na Dunaju nevarno zbolel, je že toliko okreval, da more iz postelje. Vendar je šo toliko slab, da ne moro odgovarjati na mnoga mu došla vprašanja in prošnje iz volivnega okraja in od drugod. Ko dovolj ozdravi, bode odgovoril vsem. -f O sanaciji »Glavne posojilnice« v Ljubljani se je vršilo pri deželnem odboru v sredo, dne 15. t. m., posvetovanje, ki je trajalo dobri dve uri. Posvetovanje je vodil deželni glavar Fran pl. Šuklje. Udeležili so se. ga zastopniki raznih korporacij, in sicer od deželnega odbora deželni odbornik dr. Latnpe in zadr. komisar dr. Pogačnik, od deželne vlado c. kr. vladni svetnik Kremenšek, od mestne občine ljubljanske c. kr. vladni svetnik pl. Laschan in mestni knjigovodja Trdina, od odvetniške zbornice kranjsko predsednik dr. Majaron, od trgovske in obrtne zbornice podpredsednik I. Krogar, od Zadružne zvezo uradni ravnatelj Gjuro Rašica in ocl likvidacijskega odbora »Glavno posojilnice« njega načelnik c. kr. višje deželne sodnije svetnik Višnikar in dr. Oražem. Načelnik likvidacijskega odbora c. kr. višje deželne sodnije svetnik Višnikar je razložil sedanje stanje zadruge in dosedanje delovanje likvidacijskega odbora, nakar se je razvila živahna debata, v kateri se je vsestransko raz-motrival vpliv poloma. »Glavne posojilnice« in razmišljalo, kako naj se ublažijo njegove hudo posledice na kredit ljubljanskega, oziroma. kranjskega trga, kako naj se varujejo po možnosti upniki in člani posebno, da ne bodo prehudo prizadete nedolžne žrtve. Povila rjalo se je, da je treba čimpreje pospešiti konec konkurza, pri tem pa seveda glodati na to, da no bodo šlo hipoteke za slepo ceno na proda j. Soglasno se je izražala misel, da je neobhodno potrebno preprečiti paralelne ekse-kucije od strani upnikov in ocl strani likvidacijskega odbora, ker bi to imelo nedogledne posledice za Člane zadruge. Razmotrivalo se je dalje, kako naj še u noro bi od dožolneca zbora deželnemu odboru dovoljeni kredit in kako naj se pritegnejo k sodelovanju za asanacijo zadrilge tudi drugi poklicani faktorji. Izrekla se je tudi misel, naj se osnuje konzorcij denarnih zavodov, ki bi izpeljal nameravano asanacijo tako, da ne bi gledal preveč na svoj dobiček, ampak se oziral tudi na prizadete nedolžne žrtve. Deželni glavar se je zahvalil zastopnikom udeleženih korporacij za udeležbo z obljubo, da bo deželni odbor storil vse, kar je v njegovi moči in pospešil pričeto asanačno akcijo. -f- Nelojalno! Včerajšnji »Narod« jo priobčil neko poročilo o posvetovanju, ki se je na povabilo deželnega glavarja vršilo v deželnem dvorcu o tem, kako oblažiti posledico poloma Glavne posojilnice. To se je zgodilo vkljub temu, da so se vsi u deležniki zavezali posvetovanje smatrati kot absolutno zaupno in da pride v javnost samo oficielno poročilo, ki ga sestavita dr. Lampe in nadsvetnik Višnikar. Na svojo čast in poštenje so bili vsi vezani na molčečnost, a eden liberalnih članov je takoj vse gorko nesel v »Narod«. V takih razmerah se seveda vse neha! Če se pri liberalcu niti na častno besedo ne moreš zanesti, kako ž njim s o d e 1 o v at i ? Samo za liberalce se gre pri tej zadevi, pa ne kaže liberalna stranka prav nobene resnosti. -j- Glavna posojilnica in koroška Centralna blagajna. Liberalci zlivajo golide gnojnice na »klerikalce« zaradi koroške Centralne blagajne, v isti sapi, ko zahtevajo ocl »klerikalcev«, da naj sanirajo Glavno posojilnico. A med koroško Centralno in liberalno Glavno je velik razloček. Na Koroškem je prišel v konkurz pač Kayser s svojimi podjetji, a konkurz Centralno blagajne so preprečili cerkveni krogi, škofje in samostani so prevzeli poroštvo, da kmetje ničesa ne izgube. Pol milijona se je vlagateljem že izplačalo, kmalu se izplača zopet pol milijona kron. Liberalci konkurz Kayserjev nesramno izrabljajo. Vladajo pač turške razmere na Koroškem, kajti očividno se posestva Kayserjeva nalašč globoko pocl ceno prodajajo, da bi bil primanjkljaj večji. Tako delajo »naprednjaki«, ko »klerikalci« žrtvujejo iz lastnega premoženja, da bi revni člani tre bi trpeli. Pri Glavni posojilnici v Ljubljani je pa položaj drugačen. Tu je goljufija vzrok poloma. Liberalna stranka jo dolžna, da ona pokrije deficit ravnotako, kakor so ga na Koroškem pokrili »klerikalci«. Pa niti eden liberalnih prvakov ni segel v svoj žep, ampak ravnodušno puste vse v konkurz, liberalni advo-katjo pa že kujejo tožbo in pripravljajo eksekucije, cla se vse bliska! Na stotine pravd bo nastalo iz konkurza Glavne posojilnice, v sto in stotisoče so bodo stroški množili, celo življenje bodo člani v neprestanih eksekucijah. Glejte, tako delajo pa liberalci! -;-- Ogorčenju zoper tiskavno, ki tiska smrdljivo ..Jutro", dajo izraza glasilo slovenskega krščanskega učitelj-stva ..Slovenski učitelj" v svoji pravkar objavljeni številki s temile besedami: „Ni čuda. da sc naši klici na pomoč prezirajo, da naše prošnje tam v deželnem dvorcu romajo v zaprašene kote, če se ne samo poslanci, ampak celo preprosti ljudje zgražajo nacl liberalnimi učiteljskimi magnati .Telenčevega kalibra, ki vodijo in upravljajo tako-zvano „Učiteljsko tiskarno" v Ljubljani. In zakaj'? Znano je, da so se ti možakarji usužnjili neki frakciji svobodomiselnih mladikavcev in da jim tiskajo dnevnik, ki so ga v roke vzeti sramuje vsak količkaj dostojen človek. Po splošni sodbi treznih ljudi na slovanskem jugu ni bolj ostudnega lista kakor je dnevnik, ki vsako jutro zastruplja zlasti našo belo Ljubljano s svojimi umazanijami ter z otročje-smešnimi in zlobnimi napadi na vse, ki so mu na poti. ..Učiteljska tiskarna", ki so jo doslej podpirali po razmerah vsi sloji, sc je po zaslugi zgoraj omenjenih učiteljev tako daleč ponižala, da je sokriva vsega pohujšanja in zla. ki ga provzroča in širi list takozvanih mladinov. S tem si sami sebi kopljejo grob in pogin, za kar nam sicer ni žal. hudo nam pa je, da imamo v učiteljskem stanu ljudi, ki morajo radi njih trpeti vsi, osobito bedni, zraven pa nedolžni učitelji, predvsem pa učiteljice; zakaj doklor bodo dobro nagradeni magnatje okrog .,UCtieljske tiskarne" izzivali na ta način ljudsko nevoljo na ves učiteljski stan, bodo našo. prošnje bolj ali manj brezuspešno." — Kakor se vidi, jc vse dostojno ljudi brez izjeme obšel stud pred kompanijo, ki kuži z ..Jutrom" javnost. Temu primerna bo tudi reakcija zoper jutrovstvo! + Vzor-dežela slovenskih Jatrov-cev. Franeiln. io nri letošnjem ljud- skem štetju prišla zopet do najžalos nejših rezultatov. Dočim jo bila Frui cija 1.1851. glede števila prebivavstv na drugem mestu med evropskia narodi, je danes na sedmem in h Črez deset let najbržeje že na osmen ker jo bo Italija, ki je zdaj na ter mestu, prehitela. Od 11,315.000 rodbi jih je 1,804.710, ki nimajo sploh ni otrok, in 2,960.171, ki imajo samo enegi In to spričo dejstva, da je materieln bogastvo v Franciji na najvišji stop nji v Evropi! Vzrok propadu ljudstv je jutrovska morala, ki jo zastopaji listi, na las podobni slovenskemu „Ju tru". -f- Umrla je v Krškem v visok starosti blaga gospa Josipina Ho č e v a r , daleč okolu znana dobrot mca. S svojimi plemenitimi deli si ji ohranila trajen spomin. Bodi ji seda Bog plačnik! — Pogreb bo v soboti dopoldne ob 11. uri. — Mrtvega so našli 13. t. m. v glo boki dragi pri Vinkovcu na poti iz Vi niče proti Adlešičem Matijo Vardijana samca, bivšega krošnjarja, starega 8i in pol leta, iz Dolenjec hiš. št. 2. Šel j( še v četrtek, 9. t. m. na Vinico kupit si obleko. Najbrž se je na Vinici nekolik« napil, na potu obnemogel, zaspal in. ker so noči mrzle, zmrznil. Poleg njega so našli kupljene plače in suknjo. Pri sebi je imel tudi uro in 6 K denarja. — Pogreb ustreljenega Orzana. Iz Gorice 14. t. m.: Danes dopoldne se jc vršil pogreb enoletnega prostovoljca Orzana, ki ga je v soboto njegov tovariš v Gradcu ponesreči ustrelil. Pogreb jo bil eden največjih, kar jih jc zadnji čas bilo v Gorici. Udeležila se ga je velika množica meščanov, večinoma Italijanov, a tudi precej Slovencev. Z ne-srečno družino vse sočustvuje. — Ženske v hlačah v Gorici. V ne-deljo je izredno velika množica ljudstva prišla opoldne h koncertu v Ljudski vrt; govorilo se je namreč, da pridejo h koncertu tudi štiri hlačarice, Nezadovoljni so ljudje odšli od godbe, ker ženskih hlač ni bilo; pač pa so ljudje oblegali vse trgovine, kjer so bili izpostavljeni modeli o novi noši. — V varstvo naših planin. Prejeli smo: Višavje Snežniškega ozemlja in Snežnik sam je v florističnem in botaničnem oziru prištevati med najbolj zanimivo rastlinsko-geografične okraje na Kranjskem. V zadnjih letih so turisti to kraje vedno bolj obiskovali, kot gotovo nepotrebna, a tem bolj ob t žalovanja vredna posledica teh močnejših obiskov planin je vedno bolj in bolj se razširjajoče hlepenje obiskovalcev po prilaščevanju planinskih rastlin, ki se je žal v mnogih primerih izpremenilo v pravi vandalizem. Izru-vali in raznesli so sc celi nahrbtniki polni rastlin, osobito planik — večinoma tudi še s koreninami vred — da se potem v mnogih primerih prepušte uničenju ali kot neporabni zavržejo, Ako se temu ne odpomore, tedaj je \ kratkem pričakovati, da posamezne vrste cvetlic, osobito planika, popolnoma izginejo iz Snežniškega ozemlja Spričo tega smatra podpisani gozdarski in upravni urad zaradi obče koristi za svojo dolžnost, cla ukrene vse potrebno proti temu in splošno razglasi, cla sc od sedaj nadalje moro dovoljevati obisk Snežniškega ozemlja v vsi njegovi razsežnosti samo v spremstvu enega ali več graščinskih gozdnih čuvajev ali ako se vzame za to do-volilni list. Vsakega, ki bi ravna! proti temu, bodo zapriseženi gozdni čuvaji i z g n a 1 i iz gozdnega i« p o g o r s k e g a ozemlja, ako treba, se bo dotični tudi kazenskopravne zasledoval. Tozadevna natančnejša pojasnila se dobe lahko tudi pri posameznih gozdarskih postajah ali pri podpisanem gozdarskem in upravnen uradu. — Kneza Schonburg-Walden burg gozdarski in upravni urac Schnefiberg, pošta Stari trg pri Rakeku na Kranjskem, dne 22. novembra 1910. — V morje je padla prodajalka školjk Alojzija Mlač. Mimoidoči pa-santje so jo rešili, nakar je bila prepeljana v bolnico. — št. Gotard pri Trojanah. Pri nas smo ustanovili živinorejsko zadrugo ki je v resnici za naš živinorejski okra velikega pomena, ker imajo ijudje po sebno veselje do lepo živine in so izur jeni živinski trgovci. Pozdravljamo t« novo društvo tem veseleje, ker sprevi devamo, kako kmeta dandanes edini gozd in živinoreja v teh naših krajil še ohranjuje. Polja ne moremo več ta ko koristno obdelovati, ker nas leto z» letom zapuščajo najboljše delavsk« moči, zato pa se hočemo poprijeti bol, živinorejo, ki nam je v zadnjih sušni! letih tako opešala, da šteje skoro sled nji hlev polovico manj živine, kot ^ normalnem stanju. Torej živinorejci lo na nogo! Ko potoniti sedanja zaprti vam hoče nova zadruga pokazati, j ako je bila potrebna in kako hoče de-vati v vaš prid neseb čno. Drugače ivimo v navadnem toku, le ta nesreč-a hripa nas pretresa in davi, ki pa se nismo kaj bali; a zdaj jc jela kazati slreje kremplje in imamo po njej že n smrten slučaj in nekaj bolnikov v eliki nevarnosti. + Shod. Ajdovska Kmečka zveza v nedeljo 12. t. m. na Goričici imela oj občni zbor. Zveza ima že okrog 00 članov. Za predsednika jc bil zopet zvoljen delavni gosp. Leban iz črnč. bor je pozdravil načrt finančnega mi-istra, da uvede davek na žganje in vtomobile. Protestira pa proti temu, a bi se uvedel nov davek na vino. — Umrl ie v Krškem včeraj gospod ožidar Žnidaršič, davčni kontrolor v koju, v starosti 38 let. Služboval je Novem mestu, Črnomlju, Kamniku naposled v Krškem. Huda nevraste- ija ga je prisilila, da je pred tremi eti stopil v pokoj, in je bila tudi vzrok ezgodnji smrti. Blag mu snomin! — Krajepisna imena. V tekočem etu so dozdaj izročili Matici Slovenski birke krajepisnih imen naslednji go-podje: Anton Možina, nadučitelj v rju, Jos. Orel, nadučitelj v Prvačini, . Kune, nadučitelj v Ročinju (na Goriškem), Fr. Trošt, nadučitelj na Igu; alje po g. prof. Šarabonu naslednji gg. ijaki novomeške gimnazije: Ant. Gni-ovec, Jos. Koporc, C. Cirman, Jos. Zu-ančič. Mat. Mrgole iz VI. razreda, lart Bukovec iz VII. razreda in po g. prof. dr. Zmavcu: Ferd. Prebil iz VIII. azreda I. gimnazije ljubljanske. Vsem menovanim gospodom nabirateljem zreka Matica Slovenska svojo naj-skrenejšo zahvalo za izročene zbirke, akor tudi gospodoma profesorjema za rijazno sodelovanje. — Razne nezgode. Ključavničar-kemu vajencu Janezu Rupretu je v delavnici v Domžalah pri delu odletelo železo na desno oko in mu ga nevarno poškodovalo. — Najemnik mlina Weith Tomaž iz Stude, se je doma iz nerodnosti obstrelil z Flobertovo puško v desno roko. — Boštjanu Kavčiču se je na potu na Poljšici spodrsnilo ter je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. — 6 let stari deček gostaški sm se je doma v Idrijskem Logu na peči igral s pipcem in se je pri tem dregnil v levo oko. — Tesarski vajenec Janez Zlobec je popravljal streho Dre-hove šupe na Marostu. Pri tem je pa padel in si pohabil obe nogi. — Po-sestnice hči, Ivana Kramar iz Studenca doma v sobi hotela nasaditi z roga sneti nož, a se je sunila v desno oko si ga nevarno poškodovala. Železniško nesrečo no Bohinjski Bell. Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu poroča 15. t. m. o železniški nesreči pri bohinjskem predoru sledeče: Tovorni vlak št. 74 je peljal ob 11. uri minut ponoči z devetminutno zamudo s postaje Bohinjska Bela. Pri premika Inikih pa je vsled močno zapadlega snega skočilo s tira 7 praznih vagov ov in 1 premogov voz, vsled česar je b/i zastavljen kurentni tir. Dva žel. us> ižbenca sta bila lahko rajena. Osebni, poštni in blagovni promet je oviran, er se mora na mestu nesreče prestopati in blago prenašati v drug vlak. Tovorni promet jc ustavljen za približno 18 ur. Železniški promet se bo danes zvečer bržkone zopet popolnoma redno vršil. — Nadalje pa se zopet poroča, da se je reden promet začel zopet 8 tovornim vlakom št. 507. O nesreči smo dobili iz Bohinja še sledeče poročilo: Ko je sinoči okrog U. ure zapuščal tovorni vlak postajo Bohinjsko Belo, da vozi proti Jesenicam, se je iz dosedaj neznanega vzroka razdelil vlak v dva dela in jc druga polovica, ki jo je tiščala zadaj pripeta lokomotiva naprej, s precejšnjo silo za-vozila v prvo polovico vlaka, ki jc vozila počasneje. Vozovi, ki so zadeli skupaj, so v pravem pomenu besede zdrobljeni, poškodovanih je pa tudi drugih voz veliko. Nezgoda se jc zgodila ravno pred čuvajnico ob premikalniku in si je službujoči čuvaj V. Stare le z drznim skokom rešil življenje. Izdatno poškodovan, hvala Bogu, ni nihče. —■ Promet trpi veliko in morajo, ker stoji ponesrečeni vlak ravno ob premikal-tiiku, tako da je prevoz preko postaje nemogoč, potniki osebnih in brzovla-kov izstopati ter peš iti preko belan-ske postaje, da na drugi strani kolodvora zasedejo pripravljene vozove ter morejo nadaljevati vožnjo proti Jesenicam ali Gorici. Ker je ravno to noč snežilo prav močno ter je padlo snega skoro za meter visoko, jc to za potujoče občinstvo toliko hujše. Škode je, kakor se uuroča, okolu stolisoč kron. Izpred sodišča. i Napad iz zasede, Letos na Novega leta dan popoldne je prišlo več fantov iz Pšajnovice vasovat v Gabrovnico. Tu so pili pri posestniku Antonu Antoni-nu in Jakobu Pogačarju. Tem fantom so je tudi pridružil Matija Slapar, 20-lctni sin posestnika iz Gabrovice. Ker je pa na sluhu kot pretepač in sitnež, zato so ga drugi fantje prezirali. To vedenje fantov je Slaparja silno jezilo, zato se je že pri Antoninu oborožil z vilami, katere mu je, pa gospodar vzel in jih skril. Ko so fantje skupno odšli, napadel jih je obdolženec s težko sekiro jz zasede. Najprcje je udaril Cirila Žavbija na čelo, da je takoj padel, kajti zadobil je udrtino čelnice, nato je udaril Antona Gerbeca enkrat po glavi in enkrat po levi roki, kateremu je presekal temenico. Mahnil je tudi po Francetu Pestotniku, katerega jc le površno na hrbet zadel, ne da bi ga bil poškodoval. Slapar se je jako nerodno zagovarjal z nekakim silobranom, češ, da je bil od fantov napaden, kar pa je izmišljeno. kajti vsi fantje so enakomerno pr'čali, da jih je obdolženec naskočil brez kakega povoda. Sedaj bo imel dovolj časa za premišljevanje o svojem skrajno surovem postopanju, ker ga je sodišče obsodilo na 14 mesecev težke ječe. EVROPSKI ŠKANDAL. Minister grof Khuen Hedervary je brzojavno pozval szatmarskega podžupana, naj takoj razdeli svojcem oko-ritskih žrtev nabranih 150 000 kron. Khuen Hedervary je označil postopanje, ker niso razdelili teh 150.000 kron, za evropski škandal. Odbor je bil se-demnajstkrat pozvan, naj razdeli darove, a ni niti enkrat odgovoril. Khuen Hedervary je izjavil, da škandala ne bo zakril, marveč krivce izročil javnosti. LETOŠNJE CESARSKE VAJE se bodo vršile na Zgornjem Ogrskem. Kakor znano, so morali zaradi bolezni konj lani cesarske vaje odpovedati. Cesar se nastani v Felso-Viszkoszu, vodstvo vaj pa pod poveljstvom prestolonaslednika Franc Ferdinanda v Sztropku. Cesarske vaje bodo trajale štiri dni in se bodo vršile po 10. septembru. Večje orožne vaje bodo tudi na Hrvaškem. NARODNI SPOR V BOSANSKO- HERCEGOVSKEM SABORU. Hrvaški in mohamedanski klub sta sklenila, da naj se še v tem zasedanju obravnava dr. Mandičev jezikovni predlog, pred agrarno razpravo. Man-dič zahteva, naj se kot uradni jezik uvede hrvaščina ali srbščina in ne kakor dozdaj: srbo-hrvaški uradno ustvarjeni jezik. Srbi napovedujejo, da hočejo brezpogojno preprečiti, da se sprejme Mandičev predlog. Nadalje se določa, da se morajo v dveh letih naučiti vsi uradniki deželnega jezika. ABDUL HAMID ZBLAZNEL. Odstavljeni turški sultan Abdul Hamid je zblaznel. Razbijal je pohištvo. Morali so ga obleči v prisilni jopič. VOLITVE NA PORTUGALSKEM v državni zbor bodo tajne in direktne. ODPRAVA SMRTNE KAZNI NA PORTUGALSKEM. Portugalski ministrski svet pripravlja postavo, ki odpravlja smrtno kazen. RUSIJA GROZI KITAJSKI. Rusija je Kitajski vposlala novo noto, ki grozi Kitajski s težkimi posledicami, če se ne uda. Ultimata še niso vročili. Kitajci že mobilizirajo svojo armado. Štajerske novice. š Celjske liberalne vrste so vedno redkejše. Radi falitnega celjskega gospodarstva, pri vseh podjetjih, ki jih je vzel mladoliberalizem v svojo režijo, odpadajo vedno zavod za zavodom od Celja proč. Pretečeno nedeljo, 12. marca, jc sklenila odstopiti od celjske Zadružne, zveze in pristopiti k ljubljanski, posojilnica v Dramljah pri Sv. Juriju ob južni železnici. Ta. zavod jc eden zelo lepo razvitih; trezno misleči možje so spoznali, da celjska tla niso varna. Nazadnje bo podobna celjska Zveza potopljeni ladji. š Poulična železnica v Mariboru Načrt za električni tramvaj v Mariboru je že izgotovljen. Glavne črte te železnice bodo: od glavnega kolodvora juž. železnice po Tcgetthoffovi ulici skozi Viklringhofovo ulico na Glavni trg ter čez novi dravski most na koroški kolodvor. Od koroškega kolodvora bo potegnjena proga skozi Studence uroti Lčmbaliu. 'Pri dravskem mostu pa se b0| odcepil del proge skozi Tržaško cesto v Radvanje. Z Glavnega trga bo napeljana železnica tudi po Koroški cesti proti Kamilici, Tjidi skoz; Melje proti Št. Petru do mestne meje bo vodila železnica. Od glavnega kolodvora pa bo šel del proge do Dervušekove opekarne v Lcitersbergu. Ta tramvaj bo gotov baje leta 1914.; čc so ne bo mariborsko gospodarstvo poprej zrušilo 1 Koroške novice. k Porotna obravnava Kaiser — Pa-lese je pričela pred celovškimi porotniki t anes in bo traja'a tri dni. Monsig. Kaiser se počuti v zaporu menda jako dobro. Je lepo rejen, nosi lepo, črno brado in se mu nič ne pozna, da je bil kedaj duhovnik. Svoje pruske drznosti ni zgubil in se mu nič ne pozna, da bi bil kaj skesan ali potrt. Bil je igral c, predno je postal duhovnik, igralec je ostal, ko je oblekel črno suknjo in igralec je še sedaj. Kaiser je bil eden najhujših nemških šovinistov med koroško duhovščino, izobrazbo je imel slabo, pič pa je bil silno aroganten in predrzen. Goljufal je na vse strani in živel, kot kak paša. Po svojem mišljenju se menda ni nič razli koval od nemških liberalcev. \VeiB je bil podoben značaj. Strasten nemšlutar in arogantna narava. Njegova rodbina je menda židovskrga pokolenja. k Požar. Dne 12. su?ca ob pol 11 uri zvečer je nastal požar v žugi in stiskalnici za skorie g. Viktorja Gola na Brodu. Ogenj se je hitro razširil, uničil stroje in vse kar je bilo v dotičnem poslopju. Sosedom, zlasti pa požarni brambi iz Spod. Drav-berga, ki je po svoji novi parni brizgalnici napeljala vodo nad 700 metrov daleč od Drave, je zahvaliti, da se požar ni razširil na bl žnje velike sklade hlodov in desk ter na mnoga poslopja. k Razpisana je po smrti g. kn. šk. konz. svetnika in župnika Ant Kesnarja izpraznjena župnija Dev. Mirije na Jezeru (Prevalie) do velike sobote 15. aprila t. 1. k Pogreb rajnega zlatomašnika Franc Cepič-a, vpokojenega župnika v Kazazah je bil kaj veličasten po udeležbi vernega ljudstva in duhovščine. Navzočih je bilo 13 duhovnikov, na čelu jim č. g. prošt. M. Randl. V ganljivih besedah se je poslovil od pokojnege sobrata — dolgoletnega trpina č. g. dekan Marinič. V svojem udanem ^rpljenju je bil pokojni blagi gospod vzgled pa tolažba vsem duhovnikom. Ljubljanske novice. lj »Slovenski klub« in stavka v ljubljanski predilnici. Zahvalo in čestitke je poslal »Slovenski klub« na Dunaju dr. Zajcu kot voditelju stavke in predilniškemu delavstvu vsled lepe zmage in uspehov, ki jih je delavstvo doseglo ob stavki. lj Kregar še ni mrtev! »Jutru« je dobro clošlo vsako sredstvo, da le služi v znane srbske namene. Informatorji najostudnejše preteklosti, ki se imajo samo nam zahvaliti, da jih iz usmiljenja do njihove nedolžne družine še nismo izročili pravici v roke, so pri »Jutru« vsikdar prijazno sprejeti in dobe tamkaj primeren prostorček, kjer odkladajo v izsiljevalne svrhe zlagane vesti. Da od »Jutra« potemtakem ni nič dobrega in poštenega pričakovati, je povsem umevno. Napada in obdol-žuje se poštene in nepoštene ljudi in marsikaterikrat. uspeh v podobi rumenjakov ne izostane. Včasih pa ta v Srbiji dobro poznani in zelo običajni učinek ne nastopi; dobe se namreč še pošteni možje, kateri se »Jutrovih« napadov in obdolžitev ne strašijo. Korenito je »Jutro« naletelo pri gosp. Kregarju. Tu ne bo cvenka! G. Kregar se nima ničesar bati, četudi »Jutro« kliče državnega pravdnika na pomoč in pri tem po srbski maniri mistificira nemške liste. Mladini so namreč nemške liste naravnost nalagali. Brzojavili so jim stvari, katerih dotična številka »Jutra«, na katero so se sklicevali, niti vsebovala ni. Nemški listi so bili toliko pošteni, da so takoj, ko so mladinsko laž spoznali, g. Kregarju storjeno krivico takoj popravili. Izsiljevalcem je tudi tukaj spodletelo. Za pisarjenje mladinskega lista se pa g. Kregar prav nič no zmeni, ker ga tako diskvalificirani list s tako nečednimi in podlimi nameni niti žaliti ne more. Napram mladinom in tako diskvalificiranemu listu iskati zadoščenja, reklo bi se ostudna in obsojevalna stremljenja podpirati. Gosp. Kregar je dobil zadoščenje, če mu j c isto sploh potreba, od n a j m e r o-d a j n e j š e instance, t. j. trgov-i s k c in obrtne zbornice, ki mu jo vkljub ostudnim in nizkotnim napadom in ob-d o 1 ž i t v a m »J u t r o v i m« p overila častno mesto podpredsednika in m u s t e m izrekla neomajno zaupanje. Umevno, da »Jutru« ta izvolitev, s katero je dobil g. Kregar za vse morebitne žalitve mladinov popolno zadoščenje, nikakor ni všeč. Po »Jutrovem« mnenju nima trgovska in obrtna zbornica niltake veljave in to najbrže radi tega, ker jo ravno ta trgovska in obrtna zbornica s pretnjo takojšnje kazenske ovadbo radi hudodelstva izsiljevanja »Jutro-vim« agentom pokvarila njihovo plo-donosno delo, izsiljevanje inseratov preprečila in s tem »Jutro« spravila ob masten dohodek z grožnjami pridobljenih in obilno plačanih inseratov. Da se taka trgovska in obrtna zbornica zdi mladinom malopomembna, je zelo umljivo. Izsiljevalcem na led je šel tudi »Slovenski Narod«, ki tako rad povdarja časnikarsko dostojnost. S tem korakom stopil jc »Slovenski Narod« v krog »Jutrovih« »dobro« kvalificiranih informatorjev in pokazal, da sc tudi on hoče počasi prilagoditi srbski časnikarski maniri. V-veliko žalost mladinom povemo, da g: Kregar, ki se glede poštenosti lahko meri z vsakim mladinsko-liberalnim, urednikom in informatorjem, še ni izgubljen. Kot dosedaj deloval bode g. Kregar še vnaprej plodonosno in bode z vsemi svojimi močmi in z vso svojo marljivostjo in vztrajnostjo skušal skrbeti za povzdigo in prospeh male obrti. Gosp. Kregar, ki je dobil od poklicane strani od trgovske in obrtne zbornice popolno zadoščenje, pri izsiljevalcih nc bode iskal časti in tudi ne iskal morebitnega zadoščenja pred ljubljansko poroto, pred katero po izjavi liberalnega odvetnika, ki stoji v prvih vrstah narodne napredne stranke, mora propasti vsak »klerikalec«. »Jutru« in »Slovenskemu Narodu« svetujemo, če hočeta imeti z resničnimi lopovi opraviti, naj se ozreta na propalo liberalno »Glavno posojilnico« in dobila bodeta takoj zadosti primernega gradiva. To bo bolje in resničnejše kot pa lagati se o Kregarju, Štefetu in o drugih osebah. Kregar in Štefe radi »Jutrovih« in »Narodovih« laži še nista »izgubljena« — izgubljeni so tisti ljudje, ki si za volivne manevre take laži izmislijo. — Z izmišljenimi napadi na posamezne osebe se tudi ne bo dalo vzdržati sedanje pozicije liberalne stranke na ljubljanskem magistratu. Ta je korenito zavožena in — izgubljena! 9 lj Naivni starini. Starini pri »Slovenskem Narodu« imajo silen strah pred družbico pri »Jutru« in so pričeli nasedati njenim čudnim manevrom. Če menijo starini, da bodo s tem kaj pro-fitirali, se motijo. Izgubili bodo s tem še zadnjo trohico vpliva, kajti pametni ljudje se od take družbe, ki je vsa skupaj »bav bav«, terorizirati ne bodo dali. Če menijo »Narodovci«, da bodo z umazanim »Jutrom« komu kaj škodovali, se silno motijo. Sebi naprav-ljajo s tem zanjko okoli vratu! Neki brbljavi mladin je te dni odkrival nekje že resno tozadevne načrte. Takoj po volitvah prične »Jutro« bombardirati starine, v prvi vrsti dr. Trillerja in dr. Novaka Prav odkritosrčno čestitamo starinom na takih »bojnih zaveznikih« ! lj Posnemanja vredno. Srbska skupščina je te dni sklenila dvorni štatut za srbsko kraljevo rodbino. Paragraf X. tega štatuta pravi, da ne sme noben član kraljeve hiše napraviti dolgov, ki bi presegali vsoto mesečne plače, ki jo dotičnik dobiva. — Ta paragraf očividno najbolj zadeva princa Jurija, prijatelja gosp. Milana Pluta, po Belikrajini slaboznanega Rožemkav-kinega Miho, kateremu bi bilo tudi svetovati, da bi se odslej ravnal po paragrafu desetem srbskega dvornega štatuta. lj Zanimive številke iz volilskih imen.: kov. V mestni posvetovalnici javno razgrnjeni volilski imeniki štejejo skupno 13.828 volilnih upravičencev, med njimi je 2884 žensk — tedaj 21-6%. V prvem razredu, ki šteje 1493 volilnih upravičencev, je 414 volilk — torej 27'7%. V drugem razredu, ki ima 3458 volilnih upravičencev, je 927 volilk — tedaj 26.8%. V tretjem razredu, ki šteje 8877 volilnih upravičencev, je 1543 volilk — torej 174%. Ker je v tretjem razredu vpisanih iz prvega in drugega razreda 414 + 927— 1341 volilk, so v tretjem razredu pravzaprav samo 202 nove volilke, in sicer take, katerim je bilo predpisane osebne dohodnine manj kakor 30 kron. — Volitve se bodo najbrže vršile na belo nedeljo 23. aprila. lj Nesreča na dolenjskem kolodvoru. Ko so danes opoldne premikali na dolenjskem kolodvoru tovorni vlak, je po nesreči zašel pod njega 1. aprila 1836. leta v Spodnji Slivnici rojeni, vdoveli Marko Vider, kateremu je vlak pri stegnu odtrgal levo lioco in ga tudi Mesto vsakega drugega naznanila. " -vi1• •H*V '*• ' ■ A ;w - Pranja Klemene, šivilja, ;U let. Tomaž Nikolaj Jorg, kancelist* c. kr. državne železnice, 42 let. — Pranja Jagodic, žena posestnika in gostilničarja, 27 let. — Jakob Lcgan. užitkar, 71 let. — Marija Klemene, delavka, 01 let. - Ana Sperling, hči korektorja, 30 let. lj Trpinčenje živali. Včeraj je nek hlapec naložil na tovorni voz toliko, da konj ni mogel dalje. Začel ga je pretepavati toliko časa, da je uboga žival padla na tla. Preskrbljeno jc, da neusmiljenež zasluženi kazni ne uide. lj Živinski sejmi zopet otvorjeni. One 15. t. m. je bilo na zopet otvorjeni konjski in živinski semenj prignanih 13 konj, 3 voli in 5 krav, skupaj 51 glav. Ker otvoritev semnja zunanjim prodajalcem, kakor tudi kupcem, bržkone še ni bila znana, zato jc bila udeležba obojestransko slaba. katerem so zadnji po šestih urah p polnoma podlegli. Razpoloženje v Fe; je vsled zmage evropskih čet vclij bolj prijazno napram Evropejcem. BURNI PRIZORI V RUSKI DUMI, Peterburg, 16. marca. Pri debati proračunu naučnega ministrstva prišlo do jako burnih scen. Poslani skrajne desnico Obrazov je namreč t clil, da so gojenke višjih ženskih š< najhujše rovolucionarke in da so so z časa zadnje revolucije pajdašile i udajale pijanim matrozom. Poslam levico so se nato hudo razburili in ki cali Obrazovu: Lopov! Desnica pa j Obrazovu pritrjevala in Obrazov je hi tel govoriti daljo. Poslanci levice p so drli proti govorniški tribuni in nis Obrazovu pustili do besede. Desnica j protestirala in prišlo bi do pretepa, č ne bi bil predsednik sejo zaključil i velel luči pogasiti, nakar so poslani zbornico zapustili. 7000 šivilj jo pričelo včeraj na Du naju s stavko. Zahtevajo večjo plače Ivane Schiller Mana, Sv. Petra cesta 31 733 priporcSa oseh urst slamnikov. Sprega vsa popravila. Telefonsko (n brzojavno poročilo. BURNI PRIZORI V PRORAČUNSKEM ODSEKU. Dunaj, 16. marca. V proračunskem odseku se jo danes nadaljevala dellita o proračunu ministrstva za notranjo zadeve. Okoli dopoldne je vsled velike napetosti, ki vlada zavoljo ožjih dopolnilnih volitev za državni zbor na Severnem Češkem med nemškimi svobodomiseln in socialnimi demokrati, prišlo do rabuke. Govoril je namreč češki socialni demokrat Modraček o bojkot nem pozivu nemških radikalcev zoper socialne demokrate. Nato pa so jo oglasil Malik, ki jo dejal, da hujših teroristov kakor so socialni demokrati sploh ni. To je socialne demokrate zelo razburilo in začeli so so z radikalci pričkati. Socialni demokrat Se-liger se jo z VVolfom, Pacherjcm, Ma-likom in Stranskim, ki jo bil v odseku za poslušalca, tako prepiral, da so je slišalo vun na hodnik in jo imenoval nemške dijake, ki so šli k današnji ožji volitvi v VVarnsdorf, pomagat, od socialistov ogroženemu »Freisinnu«, smrkovce. Nemški radikalci so se vsled toga zelo razjezili in Stransky je grozeče vzdignil stol. Zdelo so jo, da bo prišlo do pretepa, toda drugi poslanci so razburjeno tovariše pomirili, nakar je predsednik baron Chiari poslanca Seligerja iikoril. »DELOVANJE« V ODSEKIH. Dunaj, 16. marca. Davčni odsek, ki bi sc imel danes posvetovati o davku na avtomobile, je bil tudi danes, kakor včeraj nesklepčen. Dunaj, 16. marca. V bančnem odseku sc je začela specialna debata o bančni predlogi. Govoril jo bivši finančni minister vitez Bilinski. VOLIVNI BOJ NA SEVERNEM ČEŠKEM. Praga, 16. marca. V Warnsdorfu in Hartmanicu. kjer se danes vrši ožja volitev med socialnim demokratom in nemškim svobodomiselcem, vlada veliko razburjenje. Poslanec Weishofer jo brzojavil ministrskemu predsedniku Bienerthu, naj pošlje orožniško asistenco, in če treba tudi vojaško pomoč, da so preprečijo izgredi. Danes so socialni demokrati Šli na kolodvor čakat nemške dijake, ki so so pripeljali iz Prage pomagat Nemcem, jih napadli, tepli s palicami in metali po blatu. Enako se je zgodilo nemškim agitatorjem, ki so se pripeljali iz Ga-blonca. Danes je došlo 20 orožnikov. VOJAŠKE PREDLOGE. Budimpešta, 16. marca. Tu so se vršile konferenco med skupnim vojnim ministrom in obema domobranskima ministroma, šlo se jo za izpre-membo določil glede na enoletno pro-stovoljstvo, do katerega naj so pravica razširi, in o vojaških vajah pri dorno-branstvu. Glede razpravnega jezika pri vojaških sodiščih se ni razpravljalo. V tej zadevi se bo vršila konferenca med avstrijskim in ogrskim ministrskim predsednikom in obema juslič-nima ministroma. Grof Khuen se to dni poda. na Dunaj, da predloži v tej zadevi kompromisni predlog. Čc bo sprejet, pride reforma vojaškega kazenskega prava obenem z brambno reformo pred oba parlamenta. NAŠ PBVI DREADNOUGHT. Dunaj, 16. marca. Naš prvi dread-nought Franc Jožef 1. bo spuščen v morje meseca junija. NEMIRI V MEHIKI. KONFLIKT MED SEVEROAMERIŠKI- MI DRŽAVAMI IN MEHIKO. Mehiko, 16. marca. Vlada javlja, da so bilo vstaške čete pri Casas Grandes od vladnih čet premagane in cla je padlo 57 insurgentev. Ž vjetimi Evropejci, ki so pomagali vstašem, se ravna liumanno. New-York, 16. marca. Ameriška vlada zahteva od predsednika mehiške republike, Diaza, cla se američanski podaniki, ki so jih mehikanske vladne Čete pri Iluaresu vjelo, takoj izpuste. Američani se bojo, da jih je Diaz na podlagi prekega soda že dal ustreliti, ali jih saj v kratkem bo. Splošno so sodi, da Diaz Združenim državam no bo ugodil. Ameriški listi pišejo, da če Diaz Amerikanco ros da ustreliti, ame-rikanske četo takoj prekoračijo mehi-kansko mejo. VELIK ŠTRAJK NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 16. marca. Štrajk železničarjev in drugih delavcev se vedno bolj širi. Zdaj jih že 20.000 stavka. Vlada je konsignirala vse vojaštvo. BOJI V MAROKU. Pariz, 16. marca. Iz Tangera sc poroča, cla se je vršil med četami maroškega sultana, ki so jih izvežbali francoski častniki in maroškimi vojaki, ki se bore po starem sistemu, hud boj, v