Pedagogični pogovori. (Spisuje Jos. Ciperle.) (2. del.) 10. Grafepravi: flLe po omiki postane človek svoboden". Tako pravijo pa tudi drugi pedagogi. Tudi Rousseau, ki hoče svojega gojenca na prav natorni način odgojiti, vendar ne more kaj, da bi ga malo ne omikal, ako ravno je tudi njegov ideal človek, ki živi pvost v divjini brez hlač, brez suknje in brez žepne rute. To je človeku posebno v sedanjih okoliščinah jako potrebno, da zna brati, pisati, da nosi hlače, in da ima žepno ruto. Kaj bi se zgodilo s takim, ki bi hodil brez hlač po omikani Evropi! Sedanja javna otroška odgoja, t. j. šolska daje otroku v marsičem mnogo prostosti. Šola naj bi bila njegov paradiž, v nji naj bi se v njegovo glavo vlivale perve kali učenosti in omike. Njegovo bivanje v šoli naj bi se mu storilo, kolikor mogoče prijetno. On naj bi le odpiral usta, in že bi mu ferčale pečene kokoši v nja. Na mladino in na šole gleda zdaj vse. Zraven tega pa še pride, da nekteri pisatelji toliko govore o Ijudski omiki, in žalibog, toliko nepotrebnega. Omika je v zadnjih letih napredovala toliko, da zna nekaj več ljudi pisati in brati, ali množe se pa tudi suroveži in hudodelci. To nain kaže statistika zadnjih štirih let, t. j. leta 1874., 1875., 1876. in 1877., v kterih je bilo v Avstriji 423 hudodelcev k smerti obsojenih. 423 ljudi, to je pač ogromna množica. Osem teh hudodelcev je bilo v resnici usmertenih, drugi so bili pa pomiloščeni. Ali to število kaže, koliko omike je med ljudstvom. Naj se mi ugovarja, da je ljudska omika še mlada, da se je še le v zadnjih letih jelo gledati na izobraževanje nižjega ljudstva i. t. d. Dobro, to je res. Ali zato pa ni treba tako preslavljati one idealne ljudske omike. Vspehi jo morajo hvaliti, in dokler ne bo mogoče pokazati dobrih vspehov te omike, do tedaj je vsa slava ljudske omike ničevna. Nasprotno je res, da so ravno mladi ljudje in med temi jih mnogo, ki so še v otročjih letih polni hudobij in zlobe. Jaz ne dolžim šole, da nič ne stori zoper to. Oj, šola stori, kar le more in sine. To je pa ravno velika napaka, da inora storiti le toliko, kar snie. Ko bi bila šola svobodnejša, bi bili vspehi njeni vsi drugi. Ali njen vspeh ji je odmejil oni novi humanizem. Šola naj bo otrokov paradiž, ali učiteljev pekel. Na eni strani preobširna svoboda, na drugi pa strašna ostrost Če otroka pokvari kdo drugi, ali če se ne napije takoj omike iz korca; kdo je kriv? Učitelj, kdo pa drugi. — Učitelju je natanko odmerjeno, koliko mora tega ali onega predmeta vzeti, celo število mu je povedano, koliko otrok mora spustiti v viši razred. Zraven tega pa pridejo na- 10* sprotniki šole. Med temi so v pervi versti stariši, ki morajo pošiljati otroke v šolo; drugič pa oni nafterpedagogi", ki menijo, da so pedagogično modrost pili iz čebra. Šola mora vstreči tedaj pervič postavi, drugi6 pa starišem in ,,afterpedagogoin". Ti poslednji so najhujši, njib se je treba ogibati s senenim vozom. Oni sami ne vedo, kaj hočejo, ali hočejo vendar nekaj, t. j. hočejo vzeti nčitelju vse spoštovanje. Učitelj bi ne smel tako omejen biti v šoli, in stariši bi ga roorali podpirati. Jaz vem iz lastne skušnje, da so otroci tacih starišev, ki se brigajo za šolo, in ki jo podpirajo po svoji moči, da so taki otroci ubogljivi in pridni in nikdar ne surovi. Tem se tudi lehko prorokuje, da ne bodo enkrat med onimi 423, ki so bili v zadDjih štirih letih obsojeni na smert. Kdo je svoboden na zemlji? — Nihče. — In ker ni nihče, čemu so po pedagogikah ona poglavja, kako naj se odgojuje človek za svobodo ? — Ljudje so že taki, da imajo tacega najraje, ki na vse ujihove misli in besede kar prikima. Čemii je treba sedaj človeku svobcdnemu biti v mislih, ako vidi, da se bolje godi onim, ki niso svobodni. Zdaj se je treba le podvreči človeku, ter pustiti misliti in govoriti drugim. Zato pa je tudi tacih, ki prikimajo na vse, kar reko drugi, sedaj neizmerno veliko. To so tako imenovani nkimalci". Oni so ljudje, ki nimajo nobene lastne inisli, in če jo imajo, pa mislijo, da ni dobra, in drugič jim je pa tudi za kruh, kteri bi po tej Blastni misli znali izgubiti". To naj bi se pisalo po pedagogičnih knjigah, kako naj se odgojajo Mkimalci". Odgojiti se mora človek tako, da se mu bi enkrat dobro godilo, in komu se pač bolje godi, kot ravno tacim ,,kimalcem?a Dolžnost starišev je, odgojevati svoje otroke. Kako pa odgojajo jih ti? S sladkorjem in medom, ali pa s pelinom in kisom. To ste edini metodi domače odgoje. Oni jih ali preveč ljubijo, ali preveč sovražijo. Ako jih ljubijo preveč, jim dado tudi vse, kar le hočejo otroci, iniajo poterpljenje z njihovimi napakami in še goje te napake. Dveletni otrok, ki v šali vdari svojo mater, jo bode enkrat tepel v resnici. Se pa li ne pusti vdariti vsaka mati od svojega dveletnega otroka? Seveda, to je še ne boli. Ali ko postane otrok star tri leta, jo vdari že lehko malo bolj, in ko je štiri leta star, pa še huje, in tako vedno huje, da jo vdari enkrat prav hudo. In matere se smejajo, ako jih vdari v šali dveletni otrok, ter mu še nastavljajo lice, da jih vdari še enkrat. Jokale naj bi se raje pri vdarcu svojega dveletnega otroka, ter ga vdarile nazaj. Ne le niater bo tolkel tak otrok, ampak tolkel bo tudi druge, ki se niso nikdar pregrešili nad njim. Ja poglejmo tacega otroka! Kako mu de dobro, ako je prav terdo vdaril svojo mater! Kako dopadljivo se smehlja. Ali ne tiči v njem cela roparska zver, ki le čaka, da bode odvergla enkrat otroške hlačiče ali kikeljco in bo jela prostovoljno tepsti druge. Zdaj je edina mati njegov plen, ali kmalu pridejo drugi. Mačka se prišteva roparskim živalim. Stara mačka lovi miši in podgane. Mlade pa, ki še ne morejo tega, pa love klopčič iz cunj, ter se vadijo, da bodo enkrat lovile tudi miši in podgane. I)a se otroci malo zabavajo, jih vodijo sem ter tje stariši tudi v gostilnice. Tam p:jo ž njimi ono zlato kapljico, ki je za starost mleko, ali za mladost strup. Oni rnenijo skazati otroku s tem kako dobroto, ako mu dajo piti vina. Ali ne čutijo, kako ostrupe s tem njegovo tclo. Pa ne samo to. Tudi njegovo dušo ostrupe. Ko imajo stariši malo vinskega duha v čepinji, se jim odpre serce, jezik jim teče urno, in kaj se vsega ne pomenijo pri polnem litru z znanci! Otroci jih pa poslušajo pazljivo in slišijo marsikaj, ter se tudi naučč marsikaj. In ko so sami, se pogovarjajo tudi o tem, kaj so slišali, — in hočejo tudi poskusiti to, kar so slišali. Saj oče dela tudi kaj tacega, si mislijo, zakaj bi tudi mi no? — In če tudi zvedo kaj tacega stariši o njih, kaj store? Nič, ampak pravijo: I, saj tudi mi nismo bili nič bolji, ko smo bili mladi! — Ravno zato, ker vi niste bili dobri v mladosti, ravno zato glejte, da popravite svoje pregreške na otrocih. Ali bi ne bila zdrava palica za take stariše? — Stariši, ki ljubijo preveč otroke, jim tudi ne odveko nobene želje in proŠDJe. Svobodno puste otroku zapovedovati, in stariši le ubogajo. Taki otroci so seveda verli svobodnjaki: njegove misli so čisto svobodne, svobodne tudi besede in povelja, in prosto njihovo ravnanje. Tak otrok sme pobiti vjezi najlepšo posodo, in stariši ga tolažijo tako lepo: nGlej Anžc, tega pa ne sraeš storiti", in če otvok še enkrat vdari po kaki posodi, mu reko: nOj, ti si pa hud! Glej, glej, kako močan si!" — Oj neumnost! človek, ki je vse življenje slaboten, celo življenje navezan na druge, ta človek naj bi bil močan v mladosti? In kaj bo iz tacega otroka? Ko bi divji Indijanci odgojali tako svoje otroke, bi imelo že to nekaj pomena. Indijanu je lastnina ccla natora. če na nji kaj pokonča ali uniči, no to že ni kaj posebno hudega. Saj tudi civiliziran človek pokonča iz dobrega namena marsikaj na nji. Ali celo divji Indijani mu ne pustž tega. Pri njih je otrok, otrok, ki mora še le postati mož, da bo smel storiti kaj tacega, kar stori mož. Pri nas je pa ravno narobe: otroci smejo, stareji pa ne. Drug način odgojevanja je pri nas: s pelinom in kisom. To je pa ono odgoja, pri kteri gospodaii le palica. To orodje je seveda prav dobro, ali samo biez racda in sladkorja ni za nič. Kakor ne smc odgojitelj pustiti gospodariti otroku, tako ne sme tudi on samo gospodariti nad Djim. Tepsti je že prav, ali samo tepsti, ni zdravo. Otroci, kterc je odgojila samo palica, so veliki ubožčeki, pravi bojazljivci, telesni in dušni služnji, ki imajo vso robo v sebi, da postanejo enkrat tako imeno- vani Bkimalcia in hinavci. MKimalec" je smešen, ali hinavec je ostuden. Hinavec je zvunaj jagnje, znotraj pa volk. Hinavec se plazi po kolenih pred človekom, ali ko mu pride za herbet, ga razterga. Imamo jih mnogo, mnogo hinavcev v našem svobodnem času, v kterem se sme (?) vsakdo pokazati, kakšen je. — Oj, sme se, ali ta ,,sme" je tacega pomena, kakor nne sme se". Kaj pravi tirolski deržavni poslanec Greuter? — BPfui!" — Fej te bodi! Kaj je storiti? Treba je pri odgoji mešati med in sladkor s pelinom in kisom, t. j. treba je združevati ljubezen z ostrostjo. Da se zamore to zgoditi, zato je skerbela že narava, ki je dala otroku očeta in mater. Oče naj skerbi, da materina ljubezen ne pomehča in ne razvadi otroka, mati naj pa gleda na to, da otrok ne občuti preživo očetove ostrosti. Kakor različna sta si v spolu oče in mati, tako različna sta si v ravnanji. Ali pri vsem tem nista namenjena delovati vsak za se, ampak v zvezi med seboj skerbeti za razvoj svojega otroka. OČetu se ni treba pobabiti, materi pa ne podeščiti. Kjer ostane oče oče in mati mati, tam ima odgoja lep vspeh. Otrok tako odgojevan je človek, usmiljen, pravičen, resnicoljuben, ali tudi oster, kjer je treba, Lep izgled je kaj lepega in častitega, žalibog, da imamo tudi slabe izglede. Žalibog pa tudi, da imajo slabi izgledi veči vpliv, kot dobri. Tako smo pregledali seveda le v nekterih slučajih domačo odgojo, in sicer pri ljudeh, ki niso ravno prebogati, pa tudi ne preubogi. Odgojo siromašnih otrok sem opisal že lani v drugem pogovoru, in odgojo bogatinov v tretjem. Zato mi ostaja sedaj še šolska in deržavna odgoja, o kteri bočem spregovoriti malo v naslednjih pogovorih. (Dalej prih.)