*7)Fcm
?i£jee'om /'AND ■icS&cg.,.,
q
NO. 1
Ameriška Domovicua
-••	•;	v'“!'
• ,C-'.	■■'•//’i j o • ^ 'y‘V’*: ■" v

'M
P
A
/%Hi—HO
AM€RICAN EN SPIRIT POR6IGN IN LANGUAGE ONLY
-	SLOVCNIAN
Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€8
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal", Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0HM-680X)
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JANUARY 4, 1980
Kurf Waldheim imel veliko težav glede pogajanj i Iranri
TEHERAN, Iraa. — Generalni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim, ki je prišel v Iran na pobudo Var-nostega sveta, da bi se razgo-varjal z iranskimi voditelji glede ujetih talcev, je ostal praznih rok. Ajatola Homeini je izjavil, da ga ne bo sprejel in študentje v poslaništvu so rekli isto. Danes zjutraj je Waldheim odpotoval iz Teherana in se vrnil v New York.
Waldheim se je srečal le z zunanjim ministrom Sadegom Ghotbzadehom. Po sestanku je Ghotbeadeh povedal novinarjem, da sta z Waldhei-mom govorila o raznih zadevah. O talcih pa nista spregovorila niti ene besedice, je dejal zunanji minister.
Malo kasneje je Ghotbzadeh sporočil, da so iranski varnostni organi zvedeli za zaroto proti Waldheimu in da je bil namen zarotnikov Wald-heima ubiti. Ghotbzadeh pa ni pojasnil, za katero skupino gre ali če so jih oblasti aretirale.
V sredo in včeraj je iranska televizija prenašala slike, M so pokazale Waldheima s šahom Pahlevijem, Iste slike so objavili iranski časopisi. S tem skuša vlada prepričati iransko javnost, da je Waldheim v resnici le lutka v rokah velesil. Ako se Waldheim sedaj tako vneto zanima za talce, ga sprašujejo Iranci, kje pa je bil on in kje so bili Združeni narodi, ko je vladal v Iranu Pahlevi, ki je mučil in ubijal na tisoče ljudi?
----—o------
£®!® weiik® žrf®¥ p©ž?3ra ¥ mestecu iliapaisu ¥
CHAPAIS, Kan. — Silvestrov večer,v majhnem rudarskem mestecu Chapaisu v severnem Quebecu se je končal tragično, ko je požar zajel gostilno “Opeminska Club”. Poslopje je pogorelo do tal in v ruševinah so našli reševalci 44 trupel. Večina teh je bilo tako upepeljenih, da jih ni bilo mogoče prepoznati niti svojcem niti zdravnikom ali sploh dognati identiteto posameznega trupla. Zaradi tega je danes v Chapaisu skupen pogreb za večino žrtev.
Očividci požara trdijo, da je bilo v omenjeni gostilni preko 350 ljudi. Ko so opazili, da je božično drevo v plamenih, je nastala panika in gneča ljudi pri vratih je onemogočala nekaterim, da bi ušli svoji grozni usodi.
Na podlagi pričevanj nekaterih očividcev so policijske oblasti priprle -nekega 21-let-nega moža, Florenta Cantina in ga sedaj zaslišujejo. Očividci namreč govorijo, da se je Cantin zabaval z vžigalnikom v bližini božičnega drevesa tik pred izbruhom-požara.
Po podatkih, ki so jih zbrali reševalci, je okoli 20 otrok ostalo brez staršev. Pomoč prizadetim družinam in otrokom že prihaja in prebivalci Chapaisa so ustanovili poseben odbor, katerega namen je usklajevati pomoč in skrbeti, da je pravjlno razdeli e-
Novi grobovi
Albert E. Kotnik
Pretekli tgrek, 1. januarja, je na posledicah možganske kapi umrl v Huron Road bolnici 55 let stari Albert E. Kotnik, rojen v Clevelandu, samski, sin Alberta J? (pok.) in Antoinette, roj. Centa, brat dr. Louisa Kotnik in Patricie Rea (Ore.), zaposlen pri Giant Tiger Co. vse do svoje upokojitve zaradi bolezni. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zaveda na E. 152 St. jutri, v soboto, ob 8.15 zjutraj, v cerke/ sv. Jeroma ob 9, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Jennie Perko
Preteklo sredo, 2. januarja, je umrla 80 let stara Jennie Perko, rojena Habič v Za-dvoru, fara Sostro, v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko septembra 1913, vdova po leta 1.974 umrlem možu Ignacu, mati Ralpha, Stan-leyja, Edwarda in Jeanette Zelenka, Il-krat - stara mati, 12-krat prastara mati. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Thomas & Wheaton & Perko na 16222 Broadway Ave., Maple Hts. jutri, v soboto, v cerkev sv. Venceslava ob 11. dopoldne, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od. 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Družina priporoča v pokojničin spomin, darove za American Cancer Society.
Anna Ferfilla
V Euclid General bolnici je po dolgi bolezni j'mrla 76 let stara Anna Ferfilla z 1017 E. 178 St., rojena Sernel v Cajnarjih pri Baheku, v Sloveniji, od koder je prišla v Ameriko leta 1912, vdova po leta 1965 umrlem možu Andrewu, mati Andrewa, Williama in Margaret (Mrs. John E.) Moore, (s katero je živela),
3-krat stara mati, sestra Mary Zalar (Baltimore, Md.) in pok. Josepha, Lewisa, Agnes Fox in Alice Dezelon. V Sloveniji pa zapušča svakinjo Mary Sernel. Pokojna je bivala dolga leta v Lloydellu, Pa., pred tremi leti je pa prišla v Cleveland, da bi bivala pri hčerki. Bila je članica SNPJ št. 60. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. "danes dopoldne ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš v Chardonu.
Carl A. Campbell
Pretekli ponedeljek, 31. decembre, je v Lake County Memorial West bolnici po dolgi bolezni umrl 55 let stari Carl A. Campbell z 1236 E. 360 St. v Eastlaku, rojen v Clevelandu, mož Lillian (Alice), roj. Yanchar, oče Michaela, brat Harry j a (Phoenix, Ariz.) in Brucea, veteran druge svetovne vojne, zaposlen kot strukturalni železar vse do leta 1969, ko ga je bolezen prisilila, da je šel v pokoj. Bil je član Iron Workers Union št. 17 in American Legion Post 678. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda danes popoldne ob 1.30, nato na pokopališče Vernih duš.
če vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji pridobivajte nove naročnike!
“ShortyM Powers je umrl v Phoenixu v starosti 57 let
PHOENIX, Ariz. — V zgodnjih letih ameriškega vesoljskega programa je spadal med najbolj poznane osebnosti John “Shorty” Powers, ki ga je NASA uporabljala kot napovedovalca in kot posredovalca informacij novinarjem med poleti prvih ameriških vesoljcev.
Po svoji upokojitvi 1. 1964 je Powers živel v Phoenixu. Preteklo sredo so ga prijatelji našli mrtvega v svojem stanovanju. Zdravniki so ugo tovili, da je 57-letni Powers umrl od krvavitve, ki jo je povzročil alkoholizem.
------o------
Politična mm\ v Indiji: zopet ga. Indira Gandhi
NEW DELHI, Ind. — Včeraj so se začele svobodne parlamentarne volitve v Indiji, prve od leta 1976, in poznavalci tukajšnjih političnih razmer napovedujejo, da bo verjetno zmagala nova stranka, ki jo vodi prejšnja ministrska predsednica, 62-letna Indira Gandhi. Sedaj je edino: odprto vprašanje, menijo, ali bo tkzv. Kongresna — 1 (črka “I” pomeni Indira) stranka dobila dovolj parlamentarnih sedežev, da bo lab -ko Mrs. I. Gandhi postavila lastno vlado, ali bo morala sodelovati v koaliciji z drugimi strankami.
Najnovejša p r i ljubljenost Mrs. Gandhi je pravo presenečenje za indijsko javnost zato, ker je šele pred tremi leti zgubila svojo vodilno vloge v državi in za las ušla zaporu. Ko je preje vodila indijsko vlado, je leta 1975 Mrs. Gandhi proglasila izredno stanje v Indiji in močno omejila politične svoboščine. Precej voditeljev opozicijskih strank je tudi zaprla. Njer i nasprotniki so ji očitali, da je betela postaviti in nato uzakoniti diktator sko vlado, kar je pa Mrs. Gandhi zanikala. Odpor proti njenemu režimu je stalno rastel in končno je bila prisiljena popustiti in podati ostavko.
Politiki, ki so ji sledili na krmilu države, so sicer vrnili Indiji tradicionalni demokratični politični sistem, ni jim pa uspelo zadovoljiti indijsko prebivalstvo. Volivci imajo neprijetno izbiro v teh volitvah, je rekel neki uslužbenec vlade. Na eni strani so tisti, ki se bojijo vrnitve Mrs. Gandhi in tega, kar bi moglo pomeniti za indijsko demokracijo. Na drugi strani so. pa tisti, ki zaničujejo sedanje voditelje države in ki torej mislijo in upajo, da bo Mrs. Gandhi bolj sposobna voditeljica.
-----o------
Teroristi so ubili Izraelca v turškem mestu Istanbulu
ISTANBUL, Tur. — Doslej še neznani napadalci so ustrelili načelnika podružnice izraelske letalske družbe El Al v tem mestu. Policijske o-blasti nimajo nobenih podatkov o atentatorjih, ki so ušli brez sledu. Policaji pa menijo, da so napadalci pripadali kakšni arabski teroristični skupini.
Predsednika lita so pripeljali
r bolnišnico
BEOGRAD, Jug.^— Uradna jugoslovanska poročeval-na agencija Tanjug je v enem stavku včeraj sporočila, da so pripeljali 87-letnega predsednika Josipa Broza Tita v neko 1 j u b 1 j ansko bolnišnico', kjer ga bodo zdravniki pregledali. Tito ima namreč težave z žilami v nogah. Znano je, da Titu že dalj časa nagaja išias in da ima težave z je-trami.
Tanjug ni posredovala nobenih točnih podatkov o Titovem zdravstvenem stanju in tudi ni sporočila, v kateri ljubljanski bolnišnici se nahaja Tito. Pred leti je redno prihajal na zdravstvene preglede v bolnišnico “Peter Deržaj”, v kateri so imeli stalno pripravljene zanj posebne sobe.
Tita so zadnjič videli v javnosti na Silvestrov večer in že takrat so očividci opazili, da se je moral precej truditi, ko je skušal vstati. Veliko gostov je moral sprejeti sedeč v naslonjaču.
-----o-----
Rodezijsko premirje spošiijeii vlada In
rairioilšna f renta
■SALISBURY, Rodi -- Po pravilih pogodbe o vojaškem premirju v Rodeziji, ki sta jo podpisali Muzorevova vlada in Patriotična fronta, bi morale biti zbrane v posebnih o-poriščih vse oborožene sile o-beh strani že danes, 4. januarja. Nekatere gverilske enote so res prišle v oporišča,' večina jih je pa še na terenu. Spopadi med gverilci in pripadniki rodezijske vajske so se skoraj docela ustavili. Britanci, ki nadzorujejo premirje in izvajanje drugih točk pogodbe, so sporočili, da so zadovoljni nad potekom do- \ gpdkov v prvih dneh po proglasitvi premirja dne 28. decembra.
Voditelji Fronte so pa zahtevali od britanskega guvernerja lorda Soamesa več časa kot ga predvideva pogodba, da se njihovi borci prijavijo v oporišča. Glavni vzroki za to so dejstva, da veliko gverilskih enot nima rednih zvez 7. voditelji in delajo precej samostojno, da je nekaj enot oddaljenih od oporišč ter da nekateri gverilski poveljniki na terenu sploh ne verjamejo vestem o premirju in jih smatrajo za ukano Muzorevove vlade in Britancev.
Lord Soames je sicer uradno zavrnil zahtevo Fronte in omenil, da pogodba ne predvideva nobenih zastojev. Neuradno so pa Britanci dali Fronti vedeti, da se posameznim gverilcem ni treba bali nobenih sitnosti ali težav, če zamudijo rok prijave, ki drugače poteče danes.
M B M M	m mm m*
VREME
Pretežno oblačno, vetrovno in hladno danes z možnostjo , naletavanja snega. Naj višja temperatura okoli 29 F. Slično vreme jutri in v nedeljo.
i Iz Clevelanda j in okolice
SOVJETI POŠILJAJO NOVE ENOTE ¥ AFGANISTAN; VEČ SPOPADOV Z UPORNIKI
KABUL, Afg. — Po naj novejših poročilih, ki prihajajo iz Afganistana, pošilja Sovjetska zveza nove vojaške enote v to državo in jih uporablja v srditih bojih z muslimanskimi uporniki. Posamezne enote afganistanske vojske so se baje pridružile upornikom in posebno. v pokrajini Bamianu, zahodno od Kabula, trajajo hude bitke s precejšnjimi izgubami na o-beh straneh.
Zahodnim vojaškim strokovnjakom je jasno, da sovjetski poveljniki skušajo zapreti vse afganistanske meje. Njihov cilj je odrezati državo in seveda upornike od zunanjega sveta in s tem preprečiti pošiljanje pomoči. Nekaj sto tisoč Afganistancev je že prekoračilo mejo in našlo zatočišče v Iranu in Pakistanu. Sovjeti nočejo, da bi se ti ljudje vrnili v domovino.
Kljub temu, da imajo Sovjeti ogromno vojaško premoč v primerjavi z uporniki, imajo precej težav pri izvajanju svojega načrta Afganistan zasesti in pomiriti. Ta država je namreč izrazito gorata in skoraj brez cest. Tanki in o-kšepni vozoyi se ne morejo svobodno premikati po državi in ako to poskusijo,, se dokaj hitro pokvarijo.
Največja sovjetska prednost je v letalstvu in očividci poročajo, da uporabljajo Sovjeti več sto letal in močno oboroženih helikopterjev proti upornikom. Nekateri celo trdijo, da Sovjeti uporabljajo strupen plin, čeprav zanesljivih dokazov za to ni. Hilda zima tudi nagaja Sovjqjom, medtem ko so Afganistanci idoma v teh gorah in v tem vremenu.
Vztrajali badit
Poznavalci sovjetskih političnih razmer soglašajo, da Dodo Sovjeti vztrajali do konca proti upornikom. Nemogoče bi bilo Moskvi dovoliti poraz v Afganistanu. Tudi, če bodo morali ubiti slehernega Afganistanca, je rekel neki častnik v Pentagonu, bodo o-stali v tej državi.
Glede politične usode Afganistana so izvedenci v Wa-shingtonu deljenega mnenja. Nekateri trdijo, da nameravajo priključiti državo neposredno Sovjetski zvezi. Večina pa zagovarja idejo, da bodo Sovjeti postavili v Afganistanu režim, sličen onemu v Mongoliji. Sovjeti so zasedli Mongolijo že leta 1921 in tam postavili satelitsko vlado, ki je vse do danes o-stala popolnoma zvesta Sovjetski zvezi.
Najbolj zanimivo v tem smi-slh je pa sporočilo iz Kabula, da je sedaj uradna valuta v državi sovjetski rubelj. Tujci, ki so ostali v Kabulu in diplomati pa govorijo o velikem številu- ruskih vojakov povsod po mestu. Sovjetski vojaki . še vedno stražijo vsa važna poslopja in križišča. Kabulsko letališče je pa polno sovjetskih letgi in help kopterjev.
Uradni afganistanski voditelj Babrak Karmel, ki se šeni javno pokazal v svoji državi, je podal izjavo, v kateri je označil prejšnjega, ubitega voditelja Amina kot vohuna, ki je bil v službi CIA. Karmel je tudi obljubil, da bo njegova vlada vrnila državo k “demokratični ureditvi”, da bo izpustila politične zaporni-ke ter spoštovala “sveta načela” muslimanske vere.
------o------
Republikanci začeli napadali Carterja zaradi Irana
WASHINGTON, D.C. — Ko se je začela diplomatska kriza med Iranom in ZDA, so skoraj vsi politični nasprotniki predsednika J. Carterja utihnili in mu nudili precej podpore v njegovih prizadevanjih za izpustitev vseh u-jetih talcev. Republikanski predsedniški kandidatje so bili posebno previdni v tem oziru. Sen. Edward M. Kennedy je bil edina izjema v demokratski stranki in politični opazovalci soglašajo, ua je senator storil velike napako, ko je pred tedni ostro kritiziral Carterja in bivšega šaha Pahlevija.
V zadnjih dneh so pa razni vodilni republikanci spoznali, da se je predsednik Carter znatno opomogel med ameriškimi volivci prav zaradi svojega obnašanja v iranski krizi, predvsem pa zaradi napadov, ki prihajajo iz Irana. Nekateri celo menijo, da glede prihajajočih predsedniških volitev novembra letos je postal ajatola Homeini Carterjev naj učinkovitejši in dobrodošel politični pomagač.
“Vsakokrat, ko Homeini poziva Amerikance, naj ne volijo za Carterja,” je rekel eden predsednikovih svetovalcev, “nam je to več vredno kakor milijon dolarjev za našo volivno kampanjo!”
Spričo tega, so se republikanci odločili, da morajo napasti Carterja, češ da ni dokazal dovolj odločnosti v prid talcev. Načelnik republikanske stranke William E. Brock je kot prvi spregovoril in izjavil, da je politika potrpljenja politika slabotnosti.
Sen. Robert Dole, ki ga je takratni p r e dsednik Gerald Ford leta 1976 izbral za podpredsedniškega kandidata, pa kandidira sedaj sam za predsedniško mesto, je v Floridi trdil, da mora Carter nekaj u-kreniti, da bedo talci izpuščeni na svobodo.
Brock in Dole nista pa povedala, kaj naj bi Carter po njunem mnenju storil. Rekla sta, da je to predsednikova dolžnost. Isto je z drugimi republikanci in demokrati. Ni jim uspelo najti pravd pot, potpm katere lahko napadaio Carterja bjsi ie.u •d. ' riddle.
Zahvala Slovenske šole—
Odbor starsev Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti se najlepše zahvaljuje za tako lepo denarno podporo sledečim društvom in podjetjem: Korotan, Lilija, Kres, Belokranjski klub, Štajerski klub, Slovenska pristava, Sunset Ind., Dejak Machine & Tools, Frangies Fashions in Overhead Doors.
Vabilo na sestanek—
Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ vabi vse članstvo na važno sejo v nedeljo, 6. januarja, ob 2 uri popoldne v kletnih prostorih stare cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Na dnevnem redu je nekaj važnih zadev, zato tajnica prosi za čim večjo udeležbo.
Zopet pismo—
V	pisarni AD smo zopet dobili pismo iz Jugoslavije, tokrat iz Zagreba. Naslov je: Nada Zrinski Matic, 6117 St. Clair Ave. Lepo prosimo, da se ga. Matic oglasi pri nas in dvigne pismo.
Spominski darovi—
V	spomin pok. Mary Debevec so darovali v tiskovni sklad AD g. Frank Mlinar in ga. Marjanca Mlinar iz Eucli-da po $10 ter Anton Debevec in hčerka Mrs. Grabelsek $20. Naj lepša hvala!
Zahvala—
“Brat Matevž Stim se vsem dobrotnikom in prijateljem MZA prav lepo zahvaljuje za vso pomoč, katero nudite njemu za misijone. Želi vsem svete božične praznike in srečno, zdravo novo leto 1980!
Vaš v Kristusu in Mariji Matevž Štirn”
Skupno sv. obhajilo—
Članice Oltarnega društva fare Manje Vnebovzete imajo v nedeljo, 6. januarja pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob 1.30 popoldne uro molitve, nato pa sejo in zabavo v običajnem prostoru.
Seji—
Podružnica št. 25 SŽZ ima svojo sejo v torek, 8. januarja, ob 1.30 popoldne v društveni sobi svetovidskega avditorija.
Društvo Slovenski Dom št.
6 ADZ ima sejo v torek, 8. januarja, ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. Pred sejo pregled računov.
Zadušnica—
V	ponedeljek, 7. januarja, ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Zakrajška ob 15. obletnici njegove smrti.
Konec štrajka—
Včeraj so učitelji clevelandskega šolskega sistema odobrili novo delovno pogodbo, ki predvideva 24% povišanje plač v naslednjih dveh letih. Ker šolski odbor toliko denarja sedaj nima, je sklenil predložiti volivcem posebno davčno naklado, zapreti nekaj šol in jih prodati ter odpustiti precej delavcev.
Javne šole v mestu bodo odprte že v ponedeljek, 7. januarja, torej prvič od 18. oktobra lani. Šolsko leto za učence bo verjetno podaljšano do julija.
Ameriška Domovina
v vi» e/i io -vi r
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 ha leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 fof 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 1 Friday, Jan. 4, 1980
Zakaj tradicija?
LEMONT, 111. — Ob koncu leta in ob vstopu v leto 1981! nas obdajajo razne misli. Moramo priznati, da se svet okoli nas spreminja. Nekaterim uspe, da se ne zmenijo za spfemembe okoli sebe. Zaprejo se vase in ne vidijo, kaj se danes v družbi dogaja. To ni težko, a ti ljudje so pozabili, da so se v tem odpovedali vplivu na mlajše, tudi na svoje otroke. Ne smemo rasti samo s svojo generacijo. Odprti in dostopni moramo biti tudi za mlajše, Tu drugače gledajo na svet kot mi. To ni nov pojav, a zdi se, da so danes razlike med generacijami ostrejše, kot so včasih bile. Tudi od mlajših se lahko kaj naučimo. Pa to niti ni najbolj važno. Bolj važno je. da mlajšim nudimo možnost, da imajo zaupanje v nas. V marsikaterih zadevah potrebujejo in želijo naših nasvetov in morda tudi pomoči. Zelo važno je, da kljub velikim razlikam, ki so med starejšimi in mlajšimi, ohranjamo medsebojno zaupanje.
Nezaupanje med generacijami povzroča križe, kar cesto lahko opažamo tudi v mednarodnem življenju. Prav na nezaupanju gradijo skrajne revolucionarne skupine svoje delo.
Nezaupanje med generacijami je povzročilo ali vsaj močno vplivalo na prelom s preteklostjo. Mlad človek potrebuje zaupanja. Ako ga ne dobi pri starših in vzgojiteljih, ga sprejme tam', kjer se mu nudi. Tu je bil glavni vzrok, da so voditelji raznih kultov lahko dobili mlade ljudi za seboj.
V sedanjem življenjtf se vršijo hitre spremembe. Ne vem, koliko se zavedamo, da vplivajo tudi na nas. Ljudje smo nagnjeni k temu, da gremo za novim. Lažje se je prilagoditi novemu kot ohranjati staro. Tako se je v kratkem času pojavila v družor vrsta generacij, ki so brez vsake ukoreninjenosti v preteklost. Ako hočemo ohranjati vernost in poštenost, moramo rasti iz krščanske in katoliške tradicije. Proti njej pa je danes v družbi odpor. Tudi v Cerkvi je čutiti ta odpor. To nam je pokazalo razpoloženje med katoliškimi teologj v razmerji; do papeža. Teologi niso sprejeli vabila Pavla VI., ki je želel, da bi bili opora in podaljšek učiteljske službe Cerkve. Zato je možno, da “katoliški” teologi predavajo tudi v nekatoliških semeniščih. Teologija je postala znanost kot vsaka druga znanost. Znanost pa se clones razvija na podlagi poizkusov ali eksperimentov. Za mnoge teologe danes ni važno, kaj je Bog povedal z ra-
zodetjem, marveč kako so ga ljudje razumeli. To se najbolj pozna v njihovih naukih o Kristusu. Tako se dogaja, da so mnogokrat nauki teologov o Kristusu nejasni in zmotni. Janez Pavel II., ki nadaljuje kar je začel Pavel VI., je prav zaradi tega naletel na odpor pri nekaterih skupinah teologov, posebno v Ameriki. Ko je uradno povedal, da Hansa Kuenga ne moremo imeti za katoliškega teologa, so nekateri teologi izjavili, da ga imajo še vedno za katoliškega teologa. Verjetno se bojijo, da jih zadene ista usoda. Katoliški teolog je teolog ali profesor teologije, ki uči katoliške nauke. Hans Kueng pa zanika Kristusovo božanstvo. Marijino devištvo in papeževo nezmotljivost.
Janez Pavel II. gradi svoje delo na “sveto izročilo”, ki prihaja od apostolov. Apostolsko, oznanilo je na poseben način ohranjeno v navdihnjenih knjigah nove zaveze in se mora nepretrgoma ohranjati do konca-časov. To je zelo jasno povedal v svoji o-krožnici “Človekov Odrešenik”, v kateri je izražen načrt njegovega dela.
Te vrste tradicijo, ki jo imenujemo “sveto izročilo'. je treba zvesto ohranjati. To je glavna naloga Cerkve. “Sveto izročilo” niso samo nauki, izraženi v ■ besedah, marveč vse, kar Cerkev je in vrši po Kristusovem naročilu apostolom. Imenuje se “izročilo”, ker prihaja do nas od apostolskega zbora, ki je bil pod vodstvom -sv. Petra, po zboru škofov, ki so v hierarhični zvezi pod Petrovim naslednikom — papežem.
- Imamo pa še druge vrste izročilo ali tradicijo. To nam pove, kako so ljudstva in narodi v raznih deželah odgovarjali ali vršili, kar je Kristus upostavil v Cerkvi ob njenem začetku. Vplivi vere v Kristusa in njegovo Cerke'.' so se pokazali na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Ustvaritve krščanskih narodpv imajo krščanski izraz. To je vidno v folklori, v leposlovju in v umetnosti. Začetki pismenosti in književnosti krščanskih narodov so navadno prevodi sv. pisma molitveniki in pojasnila, za krščansko življenje.
Vera je tudi vplivala na o-bičaje in navade. Naši predniki so ohranili nekatere navade in običaje še iz poganskih časov in jim dali krščansko vsebino. Slovenci imamo tudi razne-običaje ob cerkve nih praznikih. V čikaškern Museum of Science and Industry je veš mesec december razstava božičnih drevesc in jaslic raznih narodnosti širom svetal Poleg tega naste-
Beseda iz naroda...
j
Drobtinice, sladke in žaltave
CLEVELAND, O. — Naj bo srečno in “požegnano” leto 1980 g. 'uredniku A.D. in vsem, ki se kjerkoli in kakorkoli trudijo, da more ta naš list še izhajati.
To je bilo vrvenja v dnevih tam pred Božičem. Gospodinje so vrvele kakor čebele ob dobri ajdovi paši. Vsega ne, malo pa že razumem, — bilo je čiščenje, peka in nakupovanje božičnih daril. Možakarji smo se zavedali, zakaj to vrvenje, — odmikali smo se ženam izpod nog tako, da smo se potikali po kleteh in se•zadržavali po garažah.
Sem rekel ženi in še sosedi, da je, precej pretiranega in nepotrebnega letanja,1 pa sem jo dobil pod nps, da .srito pač “dedci”., ki dela zlepa ne vidimo. Malo bo to morda res držalo, četudi nič kaj rad le ga ne priznam: Verni in po:-steni moški poskrbimo takole pred prazniki, da imamo zadosti tudi alkoholne pijače, da gremo zadnji dan k spovedi še obtožit, da smo pogosto godrnjali m morda še zakleli, pač, ker imamo sitne ženske, — morda potegnemo še avto, da ga operejo," in tako je naše delo končano. Seve so tudi tukaj izjeme kakor povsod. Nekateri moški so prav spretni pomagači ženam — žal, da jaz med te ne spadam.
* ,
Zadnja dva tedna pred Božičem sem veliko po hišah o-pletal.- Raznašal selu mohor-jeve knjige in za A ve Maria sem naročnino pobiral. Nekako do sto hiš sem obral. Razen dveh hiš. sem povsod že videl, da imajo postavljena bogato okrašehh bhžična drevesca, pod njimi pa lepe jaslice. Četudi smo včasih malo odurni in robati — morda postali s časom moderni •— ven-
pajo v muzejskem avditoriju razne narodnosti, tudi Slovenci, s svojim božičnim programom. Slovenci vprizorijo Miklavža in kajenje hišnih prostorov na sveti večer med molitvijo rožnega venca; nastopi tudi zbor “Slovenska pesem” z božičnim progra-,mom.
To je tradicija, ki ni za nas samo spomin na pretekle čase, marveč predstavlja narodne vrednote, v katere je ukoreninjena naša vernost. Kdor pozabi na tradicijo ali jo zapostavlja in zavrže, je izkoreninjenec. Izkoreninjenost iz tradicije prinaša slabe posledica. Generacije, ki ne rastejo iz tradicije, sprejemajo, kar jim nudi sedanja družba. Tu je en vzrok, morda najgloblji, za vse, kar bremeni sedanjo družbo.
Ukoreninjenost je važna za nas, ki živimo v novi domovini. Imamo svojo trhdiciio — slovensko-ameriško, ki je dolga in bogata ter je pristno slovenska. Ta tradicija dobiva močno oporo v, ameriški dediščini, ki so jo zapustili a-meriški ustanovni očetje. Če celo ustoličenje koroških vojvod je vplivalo na ameriško zakonodajo. Žal to ameriško tradicijo sedanje generacije premalo poznajo, je ne cenijo in jo celo odklanjajo.
Spoznavati moramo slovensko-ameriško tradicijo in biti v njo bolj in bolj ukoreninjeni. Ako ne bomo, nimamo kaj predati mlajšim generacijam. Upam, da vam bom v letu 1980 nudil priliko, da jo boste spoznali in tudi cenili.
. P. Fortunat OFM
dar še vedno radi obhajamo le lepe božične praznike ob jaslicah.
Bog daj, da bi ne bila resnica, — a govori se, da je nekaj naprednih duhovnikov (so le redki) prišlo do spoznanja, da so jaslice le izmišljena otroška legenda minulega stoletja in da bo zato treba zastarele navade postavljanja jaslic opustiti. Se lahko zgodi, da bodo taki gospodje, ki so ob obnavljanju cerkva odstranili kipe in podobe svetnikov, zmetali v smeti tudi jaslice. V trd oreh pa bi ugriznil tisti gospod, ki je gospodar župnije slovanskega (še posebno slovenskega) po-kolenja. Misijonar p. L. Tomažin iz Zambije mi je že pred leti pisal, da je pričel tam uvajati našo navado, postavljati 7v spomin Jezusovega rojstva jaslice — mi pa naj bi to tradicij onalno in lepo krščansko navado na ljubo nekaj zmešanih glav opustili.
: ' !•!
Časa imam dovolj in zato seip pogledal med božično dobo y vse štiri slovenske cerkve; v cerkev sv. Vida, sv. Lovrenca, sv. Kristine, v cerkvi Marije Vnebovzete sem pa doma, ,— v vseh teh cerkvah sem še našel lepe jaslice. Bi se zameril enim ali drugim, če bi dajal oceno, y kateri cerkvi so jaslice najlepše — smem pa naglas povedati, da je oltar v naši cerkvi Marije Vnebovzete naj-lepše okrašen, če kdo rad ne verjame, naj pride pogledat. Naš župnik e. g. V. Tomc, ki je že v Ameriki rojen, spoštuje slovenske navade, ima rad jaslice in da veliko na to. da je cerkev prazniku primerno okrašena.
Kaj pa	in kropljenje
z blagoslovljeno vodo? Precej se še drži ta navada, vendar ne več na splošno. V modo je po nekaterih družinah prišlo, da na mizi, bogato obloženi z jedili in pijačami, postavijo in prižgo po eno ali dve sveči, — to nekaterim, po njihovi zamisli odleže toliko kakor kropljenje, kajenje in skupna družinska molitev rožnega venca. Od doma-se spominjam, da je ni bilo hiše v vasi, kjer se ne bi molilo na sveti večer, večer pred Novim letom in pred sv. Tremi kralji vsi trije deli rožnega venca. Nekateri se izgovarjajo na to, da se tudi v cerkvi sedaj m$lo rabi' kadilnica, le še ob večjih praznikih in pogrebih.
*
Zgodbico bom povedal, zgodbico, ki je povezana s prej omenjeno kadilnico.
Živela je — in še danes živi, če ni umrla — pobobna ženica. Vsa cerkvena oblačila, vse posode in pripomočki, ki se rabijo pri bogoslužju, so bili ženi sveti. Mežnarju je ta pobožna duša delala kaj sitnosti. Prosila je mežnarja, da je smela v presledkih priti v zakristijo'poljubljat enkrat mašni plašč, drugič mašno knjigo, še škropilnik, zvonček itd., vse se je ženi zdelo sveto.
“Kako srečna bi bila,” je .zopet nadlegovala mežnarja, “če bi smela pred smrtjo poljubiti še kadilnico.”
“V nedeljo, ko ne bo nikogar več v cerkvi in ne v zakristiji, vas bom poklical,” je mežnar tolažil ženico.
In res, mežnar razpiha žerjavico v kadilnici in pokliče ženo v zakristijo. Žena vsa srečna, izpolnjena ji je želja, z odprtimi dlanmi objame kadečo kadilnico, hoteč jo poljubiti z besedami radosti: ‘rO,
preljuba sveta mahalnica,” — in le trenutek nato pa vzklikne: “O, ti prekleti pleh.”
To zgodbo sem slišal od mladega duhovnika, zato bo resnična, če ni izmišljena.
J. P.
t Aljoša meiiikovič
SEATTLE, Wiash. — “Ko že greš v Kolorado, Aljoša Metlikovič je tam nekje v državni bolnišnici ...” Tako mi je rekel prijatelj Mile, ko smo se prejšnji mesec po nekaj letih spet videli v New Yorku.
Kolorado je velika država, a velika državna bolnišnica za bolne na živcih je v Pu-eblu. Tja sem bil namenjen. Zapisal sem, da ne bi ob obilici drugih obveznosti na to pozabil.
Aljoša. Vesten študent že v gimnaziji, nato na univerzi, kjer je študiral klasične jezike. Dovtipen, pa ne vsiljiv; prijazen in uslužen. Takega sem poznal pred skoraj štiridesetimi leti. Kakšen bo zdaj ? Brat Miloš je bil moj sošolec. Živela Ata z mamo,, bil; sem pri njih doma enkrat pred, vojno. Le medlo se spominjam, daje vojno preživel, a nič nisem vedel, kaj. se je kasneje z 'njim zgodilo. Sredi decembra se mi je v Puebiu vse pojasnilo.
V	avgustu letos so ga naši: mrtvega na vrtu v bolnišnici v Puebiu. Pokopali so ga na Roselawn Cemetery. Bolniš-ničin duhovnik in družina,, ki je zanj skrbela v Puebiu, so ga spremili na zadnji poti.
Žal mi je, da sem bil spet enkrat prepozen. V zadnjih dveh letih sem bil že šestkrat v Puebiu, a nisem vedel zanj in za njegovo pot.
V	Ameriko je prišel po drugi vojni obenem z drugimi begunci. Pater Odilo mu je pomagal, da je dobil sponzorja; farmar v La Jara, južno od Alamose, je potreboval pomoč pri čebelah ter je bil pripravljen vzeti Aljošo. Bojim se, da Ytfhftcf'jDb svetu ne bodo razumeli, kaj bi to pomenilo za zdravega človeka. La Jara ni Bežigrad ali Slovenska pristava. Kaj je to pomenilo za fanta, ki so mu živci že prej nagajali, da je šel tja daleč pod koloradske hribe, v odmaknjen svet, ki je bil vse prej kot domač. Namesto študiranja latinskih slovničnih pravil in filoloških problemov je bil postavljen za hlapca.
Hlapec pa je v Ameriki komaj ' še človek. Marsikdo med ‘novimi’ je doživel podobno, a si je vsaj od časa do časa našel uteho v domači družbi, na pikniku ali v cerkvi. Aljoša na kmetiji ni ostal. Postajal je vedno bolj odmaknjen in zanemarjen, vedno bolj nenavaden. Končno so ga sprejeli v bolnišnico. Hoteli so ga zaposliti, tudi v mestu Pueblo so mu iskali kako zaposlitev, a je bil nezanesljiv in. po svoje sanjav. Le predstavljajte si živčno zlomljenega •človeka med samimi tujci, še slovenski ljudje so ga le napol poznali ali spoznavali: znancev in prijateljev ni imel okrog sebe, z nikomur se ni mogel prav pogovoriti niti takrat, ko je bil bister in dostopen.
S Petrom Zupanom sva sedela v jedilnici na univerzi v Puebiu, ko mi je v pogovoru omenil, če sem poznal Metli-koviča. Dva dni prej sem hotel do bolnišnice, a me je večer prehitel; hotel sem povprašati, če vedo za človeka s tem imenom. Tako mi je Peter Zupan prihranil pot. -
ŽrtVe vojne. Že večkrat šem trdil, da je krutost vojne najhuje prizadela tiste, ki-so jo preživeli. Precej žrtev vojne sem že srečal po svetu, pretresa me njihova usoda in ne bi se hotel zateči v trditev.
naj bi si pomagali: Amerika je dežela odprtih možnosti. Amerika je silno kruta, dežela sama in njeni ljudje. Posebno na zapadu. Ko preiskujem dokumente o slovenski preteklosti tod na zapadu, pogosto srečujem grozotno trdoto, ki jo je ta divji svet nudil naseljencem, in krutost ljudi, ki so sem zašli. Stari naseljenci so si v skali in divjini izgrebli prostor v svetu, če so hoteli živeti, poti nazaj ni bilo. Težko je od preživetih pričakovati topline in mehkega razumevanja.
Aljoša je bil kot rahla bilka, ki jo je vojna prelomila, a ne odtrgala. Fizično je še živel,, tudi oživel bi. A ne v koloradski trdoti. Niti ne v ameriški brezobzirnosti. Življenje se mu je izteklo.1 Prepozen sem bil, da bi mu stisnil roko. Ne vem, če bi me poznal. A znanci po svetu — Aljoša jih je imel obilo, a niso vedeli zanj podobno kot nisem jaz — naj vedo in naj mi oprostijo, da sem bil prepozen. Razumeli bodo, čemu marsikdaj hitim. Žal mi’je, če zamudim priložnost.
Življenja ni mogoče več priklicati. Morda pa imamo še dovolj časa, da se spomnimo živih. Aljošo so pokopali, on ničesar več ne potrebuje. Ne bo več v nadlego in ne bo več treba skrbeti zanj.
Jože Velikonja ------o-------
lova knjiga Mirka Javornika
WASHINGTON, D.C. — V kratkem bo izšlo novo delo pisatelja M. Javornika z naslovom “Pero in čas II”, malo po njegovi lanski 70-letni-ci. Knjiga je nekaka literarno avtobiografija v obliki izbora iz vseh zvrsti njegovega dela s peresom, razen zgolj političnega, od leta 1927 do 1977 novele, drama, potopisi, e-seji, literarni portreti, ocene, polemika ter odlomki iz kritik njegovega ustvarjanja in osebnosti. Bo po zasnovi izvirna in po obsegu ena naj-veejih, kar jih je slovenskih zadnja leta izšlo v svobodnem svetu, saj bo štela nad 450 strani. Delo bo v prodaj samo pri piscu, ki sprejema naročila na naslov: Mirko Javornik, 102 Taussig Place, NE, Washington, D.C. 20011, U.S.A. Ker bo naklada omejena, bodo prednost imeli tisti, ki bodo z naročilom poslali tudi plačilo. Cena je 15 U.S.A.-dolarjev. Ker bo delo objavi! Tabor, samozaložba neodvisnih svobod nih slovenskih slovstvenih ustvar j alcev in ker je morala biti tiskana v neslovenskem podjetju, bo avtor hvaležen vsem, ki bi bili voljni poleg plačila za “Pero in čas II” prispevati kaj tudi k stroškom za njegov' izid.
------o-----—
/z naših vrst
Fort Lauderdale, Fla. — U-pravi Ameriške Domovine! S pismom pošiljam naročnino za AD za eno leto, preostanek « je pa za tiskovni sklad. Vsem pri upravi želim srečno novo leto!
Cecilia Bolta
❖
Acton, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Pošiljam vam denarno nakaznico za $40 (U.S.) za naročnino Ameriške Domovine za naslednje lete Hvaležni smo vam za ves vaš trud, ki ga vložite v ta nam priljubljeni slovenski časopis. S pozdravi
Marija Marolt *
Joliet, 111. — Dragi urednik! Vidim, da mi bo naročnina Domovine zopet poteklo.. Brez nje pa nočem ostati. Prilagam ček'za $30. kar je več, je v podporo listu.
Albert Mavec
Orilla, Ont. — Spoštovano uredništvo! Prilagam vam naročnino za leto 1980 in še nekaj za tiskovni sklad. Želim naši Ameriški Domovini še mnoga leta. Uredništvu in vsem sotrudnikom A.D. pa iskrene pozdrave!
Stanko Saj novic
❖
Cleveland, O. — Upravi A-meriške Domovine! Pošiljava naročnino za leto 1980 in nekaj pa za tiskovi sklad.
Vesele praznike ter sreče in blagostanja polno novo leto želiva upravi in uredništvu AD.
Karol in Nežka Bojc
*
No. Chicago, 111. — Spoštovani! Prilagava naročnino za redno pošilanje priljubljenega slovenskega časopisa, preostanek pa darujeva tiskovnemu skladu AD. Naj pripomniva, da sva naročena na Ameriško Domovino vse, odkar sva v Ameriki in sploh ne bi mogla biti brez našega časopisa. Zato želiva, da bi izhajal, dokler naš slovenski rod živi v svobodni Ameriki!
S spoštovanjem o s t a java hvaležna
Mlinarjeva
*
Timbains, Ont. — Cenjeni! Pošiljam vam nakazilo v znesku $40 za nadaljnje pošiljanje časopisa Ameriška Domovina.
John Boznar
*
Toronto, Ont. — Spoštovani! Prilagam vam denarno nakaznico zopet za enoletno naročnino AD. Prvič smo se naročili na list dne 17. januarja 1949. Najlepša hvala!
Danica Ancimer
*
Minneapolis, Minn. -— Spoštovana uprava Ameriške Domovine! V pregibu vam pošiljam ček za božično' voščilo. Obenem vas nujno prosim v imenu naročnikov Ameriške Domovine v M i n n eapolisu, Minn., da boljše pritrdite posamezne naslove na dnevnik, ker smo točno ugotovili, da med potjo naslov odpade in pošta upravičeno vrže časopis v koš.
Jaz npr. nisem prejel dva izvoda dnevnika in sicer številki 115 in 129. Mojemu sosedu Francu Medvedu so se pa zgubile kar štiri številke v tem letu. Mi se jezimo na pošti in pismeno,, kakor tudi o-sebno protestiramo zaradi zanikrne dostave. Najhitreje v štirih dneh dobimo dnevnik, največkrat pa v šestih. Zgodi se pa tudi, da kdaj prinese poštar po 2 do 3 številke skupaj čez par tednov.
Zdi se nam, da naš tisk sabotirajo! Mi vemo, kako bliskovito delijo svoje angleške dnevnike. Zanimivo in obtožbe vredno pa je, da pošta naš slovenski dnevnik dostavi] a že cela desetletja po . istem receptu, kljub neštetim pritožbam. Spričo tega je vseeno razumljivo, da naročniki list podpirajo več vsled narodne zavednosti zunaj Clevelanda, kakor pa zaradi dnevnih novic, ki so že teden dni stare.
Z vsem spoštovanjem, Vaš vdani
Andrej Perčič
(Urednik: Tudi v pisarni se večkrat na teden pritožujemo pošti, odgovor je pa vedno isti: delamo po naših pravilih in'kaj več ne. moremo storiti za vas! Glede lepila trdi firma, ki ga proizvaja, da je v redu, pač pa da moramo pričakovati, da se ho od časa do časa od več nalepk odtrgala kakšna posamezna nalepka Akb hi nam bilo mogoče odpraviti te nam in'naročnikom neprijetne težave, bi bili to že zdavnaj storili! Prosimo za razumevanje.)
Misijonska srečanja in pomenki
462. Fr. Francis llebol MM
je poslal iz Taivana 9. decembra božična voščila in dodal, da je po 23 letih pastiro-vanja dobil enoletni dopust, da se na Fu-Jen univerzi spo-polni v kitajščini. Pravi, da je v razredu drugi naj starejši učenec. Tako je, da nikdar dovolj ne vemo in do smrti se moramo učiti.
Sestra Anica Miklavčič, ka-nosijanka iz Formoze, je id. decembra poslala “srčen pozdrav vsem dobrim dušam, posebno tisti, ki mi že toliko časa plačuje in pošilja AD.
Ravno, ko sem odposlala paketič z znamkami, mi je dospelo pismo od ge. Anice Tu-shar z božičnim darilom od MZA. Res bogati dar 300 dolarjev, za kar se prav iz srca zahvaljujem.
Prosim, napišite par vrstic v AD v zahvalo, za trajno pomoč, ki jo od MZA dobivam že toliko let. Zelo me veseli, če najdem tudi svoje ime med tistimi, ki se zahvaljujejo. Torej, Bog plačaj tisočkrat! Moje misijonske potrebe so velike, ker moje delo stalno narašča. Koliko otrok imam okoli sebe in vsi želijo, da jim kaj dam. Tudi tam na hribih, kjer je tako lepo učiti krščanski nauk. Otroci lepo prepevajo in molijo.
Tudi moje jetnice so dobre in ko odidejo iz zapora, me pridejo obiskat. Ravno danes je prišla ena s svojo hčerko in možem, polna hvaležnosti, da sem ji pomagala v potrebi. Moja pomoč je seveda samo duhovna, predvsem z nabožnimi predmeti, ker drugo ni dovoljeno notri nositi. Ravno zato je ta duhovna vez z njimi bolj močna in trajno vpliva. Že 10 let sem tukaj na otoku in ves čas nosim žarek božje ljubezni tem dušam. V molitvi sem vedno združena z MZA.”
Sestra Marija Rozaria Brilej
dne 9. decembra iz Taivana piše:	“Pred par dnevi sem
prejela Vaše pismo in dragoceni ček za $200. Prav lepo in goreče se zahvalim Vam in vsem misijonskim dobrotnikom MZA.
Božični prazniki so že kar pri nas. Upam, da jih bomo lepo in z veliko množico obhajali, ker za take prilike, ob večjih praznikih, ljudje kar radi pridejo v cerkev. Vsako nedeljo je pa drugače. Tukaj po deželi ljudje tudi ob nedeljah delajo in tako pozabijo, da je sedmi dan za počitek. Kolikor nam je mogoče med tednom, obiskujemo vse naše katoličane, da jih spodbujamo k izpolnjevanju katoliške vere. Ljudje so zelo prijazni z nami in zelo so zadovoljni, če jih obiščemo, tudi tisti, ki niso katoličani.
Koliko časa bomo še lahko ostali tukaj ne vemo. Nekateri upajo, da se bodo lahko kmalu vrnili na kitajsko celino. Kaj nam pa božja Previdnost pripravlja, pa ve samo Bog . . .
Naš red ima na celini več kot 50 redovnic. Nekatere so doma v družini, pri bratih ali sestrah. Druge so v zaporu ali na prisilnem delu. Včasih dobimo kako pismo od njih. Vsaka je že nad 60 let stara. Pred enim mesecem je ena naša kitajska sestra redovnica šla obiskat svojo mamo. Obenem je tudi obiskala nekaj naših sester, ki so bile proste, zelo vesele obiska in se nam priporočajo v molitev.
S. Anica Miklavčič me je prišla obiskat. To je bilo za naju obe veliko veselje, da smo lahko malo po slovensko poklepetale. Ta teden bom šla na sestanek k našim sestram v Hong Kong. Bom obenem obiskala g. Pavlina, če bo mogoče.
Še enkrat Vam vsem prav lepa zahvala za dragoceno in lepo božično darilo, ki bo našim ubogim v lepo pomoč.”
Zdravnica Sestra Agnes Žužek
dne 2. decembra iz Attata pošilja tole voščilo: “Blagoslovljen Božič in miru polno Novo leto 1980! Vam želim iz te afriške dežele, kjer dejansko ljudje raznih veroizpovedi živijo v medsebojnem miru. Samo v 16. stoletju je bila enkrat gonja muslimanov proti kristjanom in takrat se je mnogo kristjanov pod silo meča pridružilo mohamedancem. Teh je v deželi več kot ena tretjina. Tu pa tam kdo pristopi nazaj v krščanstvo ali katoliško veroizpoved, po delu misijonarjev. Blagoslovljen božič in mirno novo leto želim tudi vsem bralcem AD in vsem misijonskim prijateljem. V AD preberem vse in tako vidim, da je delo MZA vedno bolj obširno in vedno globlje. Naj Bog in Njegova sveta Mati, Bogorodica, dasta blagoslova še v bodoče.”
Glavni tajnici Ferjanovi omenja, da je sedaj Etiopija nedenominalna dežela, a gonja proti Cerkvi se polagoma zaostruje.
Gospe Ani Gaber v Chicago dodaja: “Najlepša hvala za pošiljanje AD tako zvesto že dolga leta. Z velikim veseljem preberem M.S.I.P. Ko sem bila 5 mesecev na oddihu, sem prišla nazaj in so me vse številke čakale! Bog Vam povrni in Vam daj zdravja in milosti za Vaše življenje.”
Iz Pariza Sestra Cecilija Prebil
dne 14. decembra omenja: “Tu čaka na vizo za Madagaskar g. Klemen Štolcar in laični misijonar Marko Vilfan. S. Bogdana Kavčič je pred kratkim odpotovala nazaj v Burundi. Sedaj je ona odgovorna v hiši in ima na skrbi več postulantinj.
Sama sem bila zopet na pregledih za zdravje in prosim Vaše molitve. Preutrujena sem. Našo kapelo Čudodelne svetinje še vedno popravljajo. Tja do prihodnjega poletja. Zelo jo pogrešamo.”
Iz Brazilije se je 7. decembra zahvalil za $250 za mašne intencije in dar $50. od MZA, g. Stanko Cikanek. Imel je zadnje čase veliko težav s popravili zob, da je za zdravljenje rabil $400. Vseh sodelavcev v MZA se v molitvah spominja in zelo je hvaležen, da mu ob strani stojimo v težavah pionirjenja. Bencin se je tudi doli zadnje tedne zelo podražil.
Iz Trsta piše sodelavka gdč. Marija Hlad, kako se trudi voditelj Marijine družbe dr. Jože Prešeren, da bi ustanovil slovensko župnijo.
Ob Zahvalnem dnevu je poslal dar za naše misijonarje pionir dr. Franc Puc iz Illinoisa, s pripisom: “Naj bo to v zahvalo Bogu za dobro ženo in pridne otroke.” Vsem v MZA želi z gospo Ivanko vse dobro za praznike in Novo leto.
Vsem, ki ste z božičnimi voščili razveselili tudi letos našo adventno pripravo na Rojstvo Gospodovo, bom kmalu odgovoril. VSEM ŽELI SREČNO NOVO LETO Vaš vdani
Rev. Charles A. Wolbang, C.M.
131 Birchmount Road
Scarborough, Ont.
Canada MIN 3J7
ZAKRAJŠEK
FUNERAL HOME 00.
Tel: 361-3113 6016 St. Clair Ave.
Razmišljanja iz davnine
Davno one dni, ko je bil čas najdaljših noči. Sonce je zahajalo sredi popoldanskih ur. Dnevi so bili lepi in mrzli, le včasih se je vzdignil suh veter sem od puščave, ogreval zrak ter prinašal s seboj cele oblake puščavskega prahu. Ko je zarja ugasnila, se je nebo pokrilo z zvezdami tako gosto, da so se komaj ločile druga od druge na temnomodrem ozadju.
Kraljeva palača je stala na visoki polici, pod njo in okoli nje so se vrstile nizke hiše dvorjanov in dalje stanovi sužnjega ljudstva. Kralj Gašper je pravkar vstal od večerje. Gladil si je dolgo sivo brado in hodil zamišljen po sobi, ki je bila nizka in široka ter razsvetljena od temnordečih luči. Dišave so na zlatem pladnju gorele, stene obložene s cedrovim lesom, na katerih je visela vrsta slonovih zob. Na dveh mizah sredi sobe so stale dragocene vaze iz brušenega kristala, med njimi dva zlata keliha. V kotu je stala široka postelja iz ebenovine ter pokrita s težko preprogo; s tigrovimi kožami pa zastrta tla.
“Preroki so govorili, da se bo rodil nov kralj, ki bo zmagoval nad nočjo, od zahoda bo prihajala oblast. Čakam ga že tako dolgo, da se mi je že po-srebrila brada. Ali slišiš?” Poklical je ženo, ki je legla na mehko ležišče in se zavila v težke tkanine. “Ali slišiš? Zdi se mi, da se bliža čas mladega kralja. Stopiva na zgornjo teraso, mogoče se že kažejo znamenja na nebu.”
Kralj Gašper je odgrnil težke zastore in se ozrl na obzorje. “Vstani, draga moja, in poglej! Slabe so moje oči in ne morem dobro ločiti. Zdi se mi, da vidim čudno luč, ki ne prihaja od sonca, zakaj noč je. Čudna luč je to, ne od sonca ne od meseca. Počakajva, da vzide popolnoma.” Vstala sta in čakala. Naposled reče kralj: “Prerokovano je, da bo novemu kralju zasvetila velika zvezda, ki bo oznanjala njegov prihod; bilo bi čudno, ako to ni tista zvezda, ki so jo napovedovali preroki. Le glej, kako žari in kako veličastno grmado pušča za seboj. Vse naokoli se razliva velika svetloba in bliskajoča se plamenica gre svojo pot s sijem. Umikajo se zvezde pred njenim zlatim sijajem in v vrtincu se mešajo nebeški svetovi. Da, resnica je, kar so govorili preroki. Roditi se ima nov kralj in velika zvezda z bliskajočim se pramenom za seboj kaže pot, po kateri nam je iti.
Sklical je kralj svoje hlapce, da so mu osedlali velbloda, oblekel se je v kraljeva oblačila in se nemudoma odpravil na pot. Pred odhodom je dejal kraljici: “Spodobi se, da mlademu kralju prinesem dar, a sam ne vem, kaj naj mu poklonim. Svetuj mi!” “Slonove kosti ne, zlata ne. Najprimernejše je, da poneseš mlademu kralju dišeče mire,” svetuje kraljica. In tako je bilo. Odpravil se je na pot z velblodom in s tremi hlapci ter šel v smeri, kamor je kazala zvezda.
Zgodaj zjutraj; ko so že vele hladne sape — oznanjeval-ke belega dne, ga je pot pripeljala mimo soseda kralja Melhiorja. Potrkal je s težko železno palico na vrata njegovega gradu in zaklical: “Vstani kralj Melhior! Nov kralj nebes in zemlje, ki so ga napovedovali preroki in ga oznanjuje zvezda na nebu, se ima roditi. Vstani, da se mu pokloniva in prineseva darove.” In kralj Melhior je vstal in se odpravil na pot.
Oblečen v težak purpurni plašč z zlato krono na kodrasti glavi, je v'el tudi meh kadila za mia-.’ - a kralja.
Po dolgem potovanju skozi puščavo mimo zelenih oaz in nepreglednih peščenih poljan, sta dospela proti večeru v sosednje kraljestvo, ki je bilo last kralja Boltežarja. Ta kralj je bil pogan in ni veroval v preroke in ni upal v Mesijo. Kralja Gašper in Melhior sta stopila z velblodov in se napotila v kraljeve sobane.” Poslušaj naju kralj Bcl-težar! Nov mogočen kralj, ki bo vladal nebo in zemljo, se ima roditi. Pojdi z nama, da se mu poklonimo in ga obdarujemo. Svetla zvezda nam bo kazala pot, kakor so povedali preroki,” sta govorila. “Še nikoli nisem slišal o novem kralju in tudi o zvezdi ne in ne o prerokih,” je odgovoril Bolte-žar. “Le pojdi, Boltežar. Ko se zmrači, zagledaš veliko zvezdo,” sta mu prigovarjala. “Sedem rogljev ima ta zvezda in za njo se vleče ogromen snop kakor reka biserov.”
Presenečen se je vzdignil kralj Boltežar in svetilo se je njegovo črno telo. Krepke široke prsi in trda mišičasta stegna so mu žehtela od zdravja in mladosti. “Poslušajta, da vama povem svoje sanje,” je rekel nato Boltežar. “Sanjalo se mi je, da sem potoval upehan in žejen skozi pekočo puščavo in nikjer ni bilo oaze, ne studenca ne palm, sam razbeljen pesek in neusmiljeno sonce. Ugrezala se mi je noga in z mesta nisem mogel. Kar mi pride nasproti majhno Dete, vse blesteče z zlatimi lasmi, s čudovito sladkim nasmehom na ustnicah in z milimi očmi, da mi je segalo do srca.” “Ali si žejen, kralj Boltežar,” je vprašalo Dete. “Osupel sem ga pogledal in neka tiha, sladka groza me je navdala pred otrokom.” “Na pij,” in Dete mi je ponudilo svojo dlan in ko sem nagnil usta na nežno ročico, me je spreletelo nepopisno čustvo. Po meni se je razlila hladna vonjava in vsa žeja je nenadoma izginila. Nevede sem vzel svojo krono z glave in jo položil na njegove zlate kodre, nato.se je nasmehnilo in izginilo.”
“To so bile preroške sanje,” je dejal Gašpar. “Gotovo so pomenile mladega kralja, ki pride in pogasi žejo naših src.” “Ali kdaj pride in kje je njegova zvezda?” “Pridi in poglej!” Kralj Boltežar je stopil k oknu in pogledal na nebo. In glej, prav nad palačo se je vlekla po nebu orjaška zvezda. Z blestečimi strelami si je kazala pot, z žarko metlo je pometala. Boltežar si je nemudoma ogrnil kraljeva o-blačila in se pripravil na pot. S seboj je vzel srebrno posodo z darom za novega kralja. Vsul je vanjo zrna čistega zlata ndvezal je snope žarečih, drobnih paličic in nabral kup zlatih novcev, kovanih v Rimu. Trije kralji so posedli velblode ter jezdili v stran, kamor je kazala zvezda.
In glej! V tretji noči pridejo na pastirske poljane in tam nad borno stajo se je zvezda ustavila. Bila je velika svetloba vsenaokoli in pele so pastirske piščali. Stopili so v hlev in tam med volič-kom in osličkom je ležalo v jaslih novorojeno Dete. Zlata mavrica se je spletla okoli njega in presladek smehljaj je pozdravljal kralje. Gašper in Melhior sta se nizko priklanjala in zažigala miro in kadilo. Boltežar pa je trosil zlato mlademu kralju. Zunaj so svetile zvezde, ovce in jagnjeta so klečala na paši.
Minka Grašič
DOMA IN PO SVETU zasmeh
V naši deželi smo imeli letos bogato in obilno žetev, eno najboljših, kar jih pomnimo. Drugod po svetu ni bilo tako, Rusija je imela izredno slabo letino, žita je pridelala za okoli 40 milijonov ton manj, kot je upala in načrtovala, slaba letina povzroča skrbi tudi Indiji in v manjši meri Kitajski.
Letos se je zgodilo prvič po letu 1974, da je svet pridelal manj hrane, kot jo potrebuje za preživitev — okoli 50 milijonov ton manj. K sreči je v skladiščih še precej hrane od preteklih let, ko je bil pridelek večji. Tako letos ne bo treba nikomur umreti od lakote zato, ker hrane ni dovolj. Če se bo to zgodilo, bo vzrok kje drugje.
Svetovna poljedelska organizacija, ki raziskuje in svetuje v poljedelstvu in živinoreji državam po svetu s ciljem, da bi pomagala poskrbeti za dovoljšnji pridelek hrane v bodočih letih in desetletjih, je ponovno opozorila, da je nevarnost pomanjkanja hrane resnična in da se moremo pred takim pomanjkanjem zavarovati le s skrbnim, načrtnim delom.
“Mihec, koliko prstov imaš na rokah?”
“Vse!”
* <
Upokojenec je dobil prvega v mesecu svojo prvo pokojnino, pa jo je od veselja pognal po grlu. Drugo jutro se je zamislil: “Od prvega do drugega je že šlo, drugo vprašanje pa je, kako bo šlo od drugega do prvega.”
MALI OGLASI
NE ŽENITVENA PONUDBA!
Osamljena, vema in poštena vdova (50) z lepo, prijazno farmo na ljubeznjivem kraju išče poštenega, osamljenega upokojenca ali lažjega invalida za pošteno družbo, splošno gospodarstvo in pomoč pri hiši. Samo poštenjaki! Bab-jeki, pijanci in barabe izključeni! Napišite obširno pismo o sebi in ga pošljite na naslov:
TAJNOST P.O. Box 96 Venango, Pa. 16440
SECRETARY WANTED^
MALI OGLASI
House for sale by owner
In Euclid off E. 200 St., 20650 Naumann, $43,000.
Call 732-7106 after 5 p.m.
(147-7)
KUPUJEM SREBRNE
dolarske kovance. Plačam $15 za vsak kovanec.
Kličite tel. 944-2417
(147-2)
Oskrbnika (zakonski par)
Iščemo zakonskega para-oskrbnika za stanovanjsko poslopje v Euclidu. Plača, stanovanje in zavarovanje. Kličite Sally na 486-7800, Ext. 42
(147-2)
CUSTODIAN COUPLE
Custodian couple needed for Euclid Apartment complex. Salary, suite and insurance provided. Call Sally at 486-7800, ext. 42.
(147-2)
Apartment for Rent
E. 76th St. Clair. 4 rooms and bath. Decorated. $95.00 526-8620.
Predstavniki te organizacije sodijo, da bi bilo mogoče z načrtnim delom in uporabo vsega razpoložljivega za obdelovanje primernega sveta podvojiti sedanji povrečni letni pridelek hrane s sedanjimi sredstvi in načini obdelovanja zemlje. Za zgled navajajo svobodni del Evrope, ki pridela sam skoraj vso potrebno hrano, četudi je naj gostejše naseljen na vsem svetu.
Ni dvoma, da zavisi poljedelstvo v raznih delih sveta od tamkajšnjega političnega, socialnega in gospodarskega reda, toda ne smeno pozabiti, da tudi najboljši red in naj-skrbnejše načrtovanje ne more preskrbeti — vsaj za enkrat ne — za dober pridelek potrebnega vremena.
*
Ko se mi pripravljamo na obhajanje božičnih praznikov v krogu svojih družin v praznično urejenih in oskrbljenih domovih, je 50 naših sodržavljanov zaprtih v glavnem mestu Irana Teheranu, kjer jih čaka negotova usoda. Mislimo na nje, molimo za njihovo skorajšnjo rešitev, mislimo pa tudi na to, da je današnji čas skrajno negotov in da moramo biti vedno pripravljeni na vsako iznenade-nje, na vsako — stisko.
*
Vse leto so gospodarski strokovnjaki govorili o gospodarskem zastoju, ki da je že 2;a-jel našo deželo.j Sedaj trdijo, da tega zastoja ni bilo in da ga še vedno ni. Res je zastoj v avtomobilski industriji, čuti ga jeklarska industrija, nad njim se pritožujejo graditelji hiš in stanovanj, toda splošnega gospodarskega zastoja ni, oziroma ga še ni, kot trdijo strokovnjaki Delavskega tajništva. Pri tem se opirajo na zmanjšanje brezposelnosti v novembru na 5.8%, ko je bila ta v oktobru na 6%. Podatki za november kažejo, da je gospodarska dejavnost v naši deželi v glavnem še vedno na ravni zadnjega leta in pol.
V novembru je bilo redno zaposlenih v ZDA 97.6 milijonov ljudi, brez posla pa je bilo nekaj čez 6 milijonov takih, ki delo iščejo in so ga pripravljeni sprejeti. Število zaposlenih je v novembru po-rastlo po enih podatkih za 350,000, po drugih pa za 220,-000. Pretežno se je brezposelnost zmanjšala med ženskami in med črnimi.
(Iz Glasa ADZ)
ANTON M. LAVRISHA Attorney-at-Law | Odvetnik Bus. 623-8588 Res. 531-3413
(F-X)
Full time position for the St. Clair-Superior Coalition office. Call 881-0644.
V Najem
oddajo 4' sobe v okolici sv. Vida. Samski ali dve starejši osebi. Kličite 431-0628.
(1-2)
7-sobna, enostanovanjska na 1242 E. 58 St. - $6,500. Pokličite nas za sestanek in ogled.
2 dvostanovanjski hiši na E. 45 St. blizu St. Clair Ave.
Dvodružinska, 5-5, blizu Sv. Vida. Sodobni kuhinji in kopalnici. $19,500.
Addison Road. 2 hiši, 2 garaži, 2 parceli. Samo $18,000.
A.M.D. REALTY
6311 St. Clair Ave. 432-1322
(F-X)
FOR RENT
5 rooms and bath up. St. Clair Ave. St. Vitus area. 881-1393
(F-X)
Help Wanted. Full time.
Must speak Slovenian Nor Croatian.
ANZLOVAR’S Dept. Store 6214 St. Clair Ave.
FX
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd„ 481-2237
NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV EDINA SLOVENSKA IZD ELO V AL-
John Petrič 782 E. 185
Odprto v torek, četrtek in petek od 8. do 6. ure, v sredo od 8. do 1. ure, v soboto od 8. do 4. ure Zaprto v ponedeljek 481-3465
TRIANGLE CLEANERS Expert Tailoring and Alterations Phone 432-1350 1136 E. 71 St ROSIE JAKLIČ, lastnica
JOSEPH L. FORTUNA
POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046
Modemi pogrebni zavod
Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI
Custodian Couple for 12 suite apartment. East 76th St. Clair area. Will train. 526-8620.
__________________________(X)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Can 732-7880
(X)
FOR RENT
Benton Village Condo, East 235 St. Lake Shore Blvd., Euclid. 2 bedrooms, remodeled, swimming pool. Available in Jan. $295 per month. 531-0893 (Jan 4, 11)
PROPERTY WANTED
Father and son want to purchase income properties.
Call 729-4287
(1-2)
FOR SALE
4 Bedroom House in Fontana, California. Call Frances Dragar in California at 1-714-874-7037 or here in Cleveland call 881-7062.
Carpet layer has carpet suitable for rental properties and private home. Call Glenn at 451-7235, after 5 p.m. call 391-6446.
1,4,7,10,13)
ZIDANA DVOJNA —
V EUCLIDU
Moderna, novejša. Odlična lokacija na mirni, rezidenčni ulici. Prvovrstni dom in dobra investicija.
:!=	*	*
Beverly Hills. Modema, novejša zidana kolonialna hiša. Idealen dom na mirni, krasni ulici.
*	3*	:!<
V okolici Lake Shore Blvd. in E. 185 St. sta naprodaj velik, zidan bungalow in velika, zidana kolonialna hiša.
*	*	*
Nekaj gradbenih parcel naprodaj. Kupite sedaj, gradite spomladi!
CAMEO REALTY ANTON MATIC, Zastopnik 531-6787
(F-X)
IZ SLOVEHIJE
Grafofonske plošče • Knjige • Radenska voda • Zdravilni čaj Spominčki • Časopisje • Vage na kilograme • Semena • Strojčki za valjenje in rezanje testa
TIVOLI ENTERPRISES INC. 6419 St. Clair Ave., Clevland, O 431-5296
: Mu'St M' \i*. M •» v*,	s
%	ism
Vaclav Beneš-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
Mladi mož je izbruhnil iz
'1
sebe te besede in stisnil očetovo roko, kar naj silne je je mogel,
“V Premislovi rodbini, dete, ne poznam nobene hčere, ki bi se imenovala Draguška. Margareta Premislovna baje , utrdi prijateljsko razmerje z rodovi, ki so močnejši od naše krvi.., Razumeš? — Premisi bo kmalu potreboval močnih zaveznikov. Njegovi načrti se pno do neba. Hlapce, ne stopaj mu na pot. Rod černinov mu mora ostati zvest... zvest do zadnjega svojega člena. Zaradi njega sem vas poslal v svet vse- šti-ri, do sedaj si se vrnil edini ti, o tvojih treh bratih ni sii-
34. obletnice, odkar nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama in prastara mama.
MARY POSTQTNIX
Umrla je 5. januarja 1946
Leto za letom se v večnost izliva,
težke ločitve spomin se budi. življenje polno trpljenja je, ko pride smrt pa končano je vse;
zdaj snivaš tam v tihem grobu življenja trpljenja zdaj rešena si,
V neskončni božji milosti naj večna luč sveti ti.
Žalujoči:
Mary Pangonis in Dorothy Ann Sittlev, hčeri Dan Postotnik, sin Vnuki, vnukinje in pravnuki in pravnukinje.
Cleveland, O., 4. jan. 1980.

sati ničesar, vse sem že priporočil Bogu, a zato mi moraš ostati — ti, v katerega polagam vse nadeje poznih svojih let.”
Oče je položil svojo levico na sinovo ramo. Drslavov pogled je bil nepremično uprt v oči mladega moža.
“Da sem le našel njihovo sled! — Da sem le vpraševal po njihovem skrivališču!’ “Tako je bil moj ukaz in tvoja dolžnost! Pravim ti: Sobehrd, jutri odideš z menoj na Žinkov. Ne ostaja ti drugega, kakor da me ubogaš.” Toda Sobehrd ni ubogal in ni odšel...
Černinovec je stopil že drugi dan pred samefa vojvodo.
“Veseli me, da prihajaš. Zo--pet bom potreboval tvojih u-slug. Nemogoče bi mi bilo najti zanesljivejšega poslanca. — Sem ti sicer do danes še vedno dolžnik, toda bodi brez skrbi, da moj dolg ne bc več dolgo trajal.”
“Mogel bi ga — jasni vojvoda — tako lahko povrniti.” Cerninovcu se je pri vsaki besedi krčilo grlo bolj in bolj.
Premisi se je nekoliko nasmejal ...
“Kako?... Za svojo odkritosrčnost si mi trikrat ljubši!”
Vojvoda je mladega moža celo pogladil po zagorelem obrazu.
Sobehrd si je oddahnil.
“Z Draguščino roko ...” “Hotel si reči z Margareti-, no!”
Vojvoda je nato umolknil, njegovo obličje je postalo resno, postava mu je zrastla. Sobehrdova duša je pred njim zatrepetala. Premisi je tako naenkrat postal knez. Takega ga mladi Černinovec ni videl še nikdar.
“Ali se spominjaš bukovske svatbe?”
Premisi je govoril z globokim glasom. Toda Sobehrdu ni niti pustil časa, da bi odgovoril. Takoj je nadaljeval.
“Na svatbi je bil danski kraljevič. Izrazil je isto željo kakor ti. In ali veš, kaj sem mu odgovoril? — Ko bova drug drugemu enaka. Tedaj mu nisem megel nič obljubiti ...
“In če zdaj ne pride?”
“Za usluge, katere nam je izkazal tvoj oče; vsled kate-
o:	; j -j.
v LJUBEČ m NEPOZABEN SPOMIN
Ob šesti žalostni obletnici,' odkar je umrl
na Mlakah v Beli Krajini naš srčno ljubljeni mož, dobri, skrbni oče, stari oče in tast
rih smo dolžni tvojemu rodu hvaležnost, za tvojo pot, na kateri si nam prinesel poslanstvo iz rodne dežele ..., hočem ta trenutek pozabiti. Tvojo prošnjo prištevam mladostni nepremišljenosti. Svojo naklonjenost ti ohranim za vedno ...”
“Svojo naklonjenost, jasni vojvoda? — In nič več? — Samo svojo naklonjenost. In vendar je knežja naklonjenost bolj begoča kakor najbolj divji hudournik in manj trajna kakor pena na vodi.” Sobehrd ni niti vedel, kako je prišel na dvorišče; obličje mu je gorelo v nasilnejšem ognju, v glavi se mu je vrtelo...
“Za Boga, Sobehrd, vendar se spametuj, pri najinem prijateljstvu.”
“Sama naklonjenost... samo prijateljstvo.... in vendar sem jim manj kakor suženj.” “Ti si bil pri 'očetu? ... Sobehrd!”
Černinovec je, kar najhitrejše mogoče, nameril proti Strahovski brani. Vratislav ga je komaj dohajal...
“Kaj se ti je zgodilo? — Govori vendar ...”
“Nesrečen sem .. . tako nesrečen, da ti tega niti ne morem povedati...”
“Ali nisi rekel očetu za roko moje sestre ...
“Uganil si!”	' , .
“In oče?”
Sobehrd se je spustil v čuden smeh in se z obema rokama zgrabil za glavo.
“Prišteval je to rnoji nepremišljenosti in mi • zagotovil svojo naklonjenost. Ali je mogoče najti bolj strupene besede, Vratislav, kakor ko bile besede tvojega očeta in mojega Vojvode? Po vsem je — pd vsej moji sreči — vse je izgubljeno . . . vse uničeno ..
“Tudi najino prijateljstvo, Sobehrd?”
“Tudi najino... Vratislav.” Oba mlada moža sta si molče stala nasproti in nista niti opazila, da se bliža brani četa jezdecev, na katerih je. vse žarelo od zlata. Med jezdeci se je lesketala tudi škofovska mitra, posejana z naj redkejšimi dragimi kamni, s pastirsko palico ... Bila jih je precejšnja vrsta, in vsi so bili kakor rodni bratje. Na pobočju, kjer se z Bele Gore odpira
pogled na Hradčane, so obstali, prednji so se vstopili skupaj, govorili tuje, nerazumljive besede, kazali na svetovit-sko svetišče, ta z mitro in palico pa se je z dolgim, nepremičnim pogledom zagledal na grajska poslopja. In ko so se zopet zganili, se je razlival iz njih naokoli svetel žar ...
“Danci... To so oni... so, že gredo ponjo... Moja Draguška ... moja edina duša.”
Sobehrd je kriknil z naj-obupnejšim glasom, in pred-no se je Vratislav ozrl po njem, mu je že za nedaljnimi ogli izginil iz oči...
Res so prihajali Danci po Draguško za svojega gospoda.
In izza tega-dne ni bilo So-behrda več videti na vojvodskem dvoru, dokler se ni šele to poslednjo noč .priplazil semkaj nespoznan in neopažen. In bil je tudi priča večjega dela pogovora med Draguško in njeno materjo.
Vsaka beseda, katero je pri-nesej tihotni nočni vetrič z ustnic Premislove hčere na njegova ušesa, je bila meč v
njegovo srce, in vendar od tukaj ni in ni mogel, kakor bi imel noge priklenjene s pretežko verigo, in celo dih je pritajeval v prsih, da bi mu ne ušlo niti ena besedica.
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
odkar je preminula moja nepozabljena soproga
MARIA KONTELL
%
LETNA DELNIČARSKA
SIJA
(ANNUAL SHAREHOLDERS MEETING)
GSLUNWOOD SLOVENIAN HOME i
15819 Holmes Avenue —- Cleveland, Ohio 4411«
V nedeljo, 3. februarja 1980 ob 2. popoldne
Vljudno vabimo vse delničarje, da se te važne ? seje udeleže.
*
*
*
k
b*
katera me je tako no zapustila dne 5. julija 1979,
Draga Maria, kako žalostno je moje življenje, odkar Tebe več tu ni. Vsaki dan, vsako uro mislim na Tebe in v mojem srcu boš živela do konca mojih dni. Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči:
John Kontell
Gowanda, N.Y., 4. jan. 1980,
R&D SAUSAGE COMPANY
15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO 44110
PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNIKE Posebne cene pri velikih nakupih BILL IN ANGELA RATAJC, LAST.	692-1832
Na debelo in na drobno
uiiimuiiiiiiHiiHiiiiiigimiiiiHiUiiuuiiiiiHUHiHimiiuHiiiiiiimmiBiiniiiiiiimiut
|	MEMORIAL CHAPEL
452 E. I52nd Street	Phone 481-3111
ADDISON ROAD CHAPEL «5112 St. Cie** Avenue	Phone: 381-6583
»■■■MiisuiiEMiiiiuiiiimiiKiiiimMiiiiiumiumimHiiiiiiimHiBililiim
ZELE FUNERAL HOMES
Ml tmo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
<imiSiimmi!miinMHiii](!9imuuiiiimiiiiiiiii!iHiiiiiiVun!!iitimiHmiiuiiei!iiuiiu~
G ' r '-A -A • '	| H *||| t> •> . Ijgfr - <J •'	.V
GRDINA FUNERAL HOMES
1953 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
GRDINA FURNITURE STORE
15301 Waterloo Road
;	- ’ •	* Zh-'-'i'VC

Tel: 531-7933 - 34 Contact Lenses
Computerized System 2000
J. F.
OPTICAL CENTER
Complete eye examination by Dr. Scott Baiinerman ONE DAY SERVICE ON REPAIRS ONE WEEK SERVICE ON PRESCRIPTIONS
— reasonable prices —
JOHN FUDURIC	775 East 135th Street
Cleveland, Ohio 44119
irrrrnmr y tfw irs'^TTYtnrraTra^ inrffrnnnr riinr^'vrnisTrsTiinnnrs'Tr^si!
gii»iim»MiijiUimmiaKjmai8»miui»iifliu!»MiiimiiiiiiHiliBiiiiMiiiHiniiniminiiiiiijiiiHiini:iiiai[iiiiii!»iii>Hiiiii)i»i
BRICKMAN & SONS
FUNEDAL HOME
21909 EUCLID AYE,
V BLAG SPOMIN
Between Chardon & Bast 222nd St —• Euclid, Ohio
Njegovo življenje je ugasnilo 2. januarja 1974,
JOHN F. SMUK
D, ko bi mogli moč skovati, d bi prinesla nam nazaj obličja Tvojega milino in blagodejni Tvoj smehljaj.
Zvesto Te bomo vsi ljubili, na Te nikoli pozabili, v miru božjem Ti počivaj, v raju večno srečo uživaj!
TVOJI ŽALUJOČI:
žena MARIJA hčerki VIDA RUPNIK, MIMICA KRALJ sinovi MILAN, ANTON, JOŽE, IVAN - ZETA in SNAHE vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 4, januarja 1980.
OB PRVI OBLETNICI SMRTI M NAŠE LJUBLJENE MATERE, % STARE MATERE IN	\
PRASTARE MATERE
MARY RACE	%
%
Eno leto je poteklo, odkar je ^ prenehalo, biti Tvoje zlato srce, Jjt naša ljubljena mama. Odnesli ‘%. so Te in poj ožili v hladni grob; ^ hiša je tako prazna in naša srca || so polna žalosti, ker Te ni več med nami. Toda tolaži nas zavest, da se bomo enkrat sešli. v srečni 'večnosti, kjer bo mir in pokoj.
Spavaj mirno — snivaj sladko.
Tvoji žalujoči:
Zoree Tek in
Alberta Felicijan —- hčerki Stanley in Melvin — sinova John — zet, Jean — snaha vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje ter ostali sorodniki.
Dine in an authentic 19th Century factory setting
mbm mmh
THE OLD FACTORY RESTAURANT
481-5277
tliiLiiMra u-mrft \ iHitminuiBHinHBu

I
i
%
1385 E. 36 $1.
Phene 431-4227
tl
W
I
He Mesi Sieveiiign Oaifieiie tara« OrgOTzatfan in Ameriea
—	Life insurance for ages 9 to 60 with unlimited amounts
v 1,000 mmirixuin.
—	Athletic, religious and social activities are available
to our members.
JOIN US — FOR INFORMATION CONTACT ONE OF THE FOLIOWING:
Mr. Joseph L. Pancar #110 207 — 23rd Street N.W.
Barberton, Ohio 44203 Phone: (216) 825-6624
OPEN: 7 A.M. — 9 P.M. WEEKDAYS
Mr. Frank Žnidar #169 15606 Holmes Avenue Cleveland, Ohio 44110
Phone: (216) 761-6362
Cleveland, G., 4. jan. 1980.
FRIDAY night SPECIAL.,. Fresh Beer-Baiiered Bine Pike .. $2.85 “Jlil you saw eai”
.a!«
Mrs. Josephine Winter #150 3555 E. 80th Street
Cleveland, Ohio 44105 Phone: (216) ,341-3545 OR WRITE TO:
K.S.KJ. Home Office, 351 N. Chicago St., Joliet, IL 60431 for names and addresses of local lodge representatives in yotsr area.
WEEKLY
THE LATEST NEWS AND VIEWS (
nanniiHiii
ISliiM 5» 1
iiif
i!3i
n r	‘Vljl
	Jill
\OUR ETHNIC FORUM
James V. Debevec, Editor
MeuAdfbapafo
AMERIŠKA DOMOVINA,..	FRIDAY MORNING,
JANUARY 4, 1980
YOUR VIEWS
OUR NEWS
By PAULA TARNAPOL
Vladimir Pregelj, an international economist at the Library of Congress, shaves off his beard and' moustache once a year, in early December,
That way he can don painlessly the white cotton beard of Saint Nicholas, who annually dispenses gifts and rebukes to approximately 350 Slovenes in the Washington, D.C. area.
The feast, of Saint Nicholas, a fourth century bishop known for his generosity, is celebrated Dec. 6.
For the Slovenians who come from what is' now the northwestern comer of Yugoslavia, the day is one for families to exchange gifts, eat. a special dinner and gather together for music and. a good time.
Washington area Slovenes celebrated the feast a bit early this year at a gathering at St. Ann’s Church at ’Ten-ley Circle. For some of the older members of the community who grew up in Slovenia, it was just as they remember the holidays of their childhood.
“It was always extra special for me,” said Nikolaja Kovačič, who came to the United States 20 years ago from the town of Kamnik. “I was born on December 4 and named for Saint Nicholas.
“If we were good, Saint Nicholas would, leave us apples and walnuts or sometimes figs wrapped in red paper,” she added.1 “But if we were bad, he’d leave us a switch, wrapped in paper. I got a few switches when I was growing up!”
According to tradition, St. Nicholas—tall, slender and imposing—appears on earth once a year with a procession of angels and devils. The angels carry a golden book, which records the praiseworthy acts of the children. The devils have a black book filled with the children’s misdeeds*
When the latest procession began, as it has in Slovenian towns since the 12th century, the mood in the room was one of expectation. Pregelj, dressed in the red robes of a bishop and carrying a tali staff, sat on a throne next to a pile of presents. Little notes which served as his cue cards were attached to each.
“So, do. you still talk so much?” Saint Nicholas asked Maria Paulin, 16, the first to-be called amid a roomful of giggles. After teasing her for a few more minutes, he handed her a gift.
“Will you keep your new house clean?” he asked'Char-lie Skopec, 7, whose family just moved to Rockville. Skopec received a Captain America doll.
Saint Nicholas also gave out a few switches, but they were all accompanied by more desirable gifts.	'
No one was safe from being called to his throve.
“When are you going to write down the story of your family?” he sternly asked James Cesnik, an editor' arid father, whose ancestors immigrated to Wisconsin about a century ago.
Most Slovenes are Catholic and observe Christmas more as a religious than a commercial holiday.
“Christmas for us centers more around the church,” said Harry Paulin, Maria’s father. “We attend mass together and make it a more spiritual day. Some Slovenian families exchange gifts, others don’t.”
Paulin’s wife Maria is of Italian descent, but she enjoys celebrating the feast in the Slovenian fashion. “Saint Nicholas makes more of an impression on kids than Santa Claus ever can,” she observed. “He just appears, without benefit oi a sleigh or a television commercial.
“Slovenians are a very family-oriented group,” she said. “We have people of all ages at all our parties, but this feast day _ is especially to show the children how we treasure them.”
We used to put out a basket for Saint Nicholas, or our nicest plate, with an orange on it,” said Cesnik. “We would sing and tell stories. And’then we’d just pray for the best.”
“We’ve always been a people, not a country,” he explained. “Our music and literature tends to be about spiritual things, or love, or about gallant young men going off to war.”
The largest number of Slovenians came to the United States in the early part of this century, when Slovenia was part of Austria-Hungary, and after World War II when Tito came to power in Yugoslavia, according to Cesnik. Most settled in the upper Midwest. Until recently, Cleveland had more Slovenian inhabitants than Ljubljana, the capital of Slovenia.
“We want our children to know their culture,” said Kovačič, who speaks Slovenian at home with her 19-year-old daughter of Bernadette, husband Eric. “In a place like Washington, everyone lives in different places and goes to different churches. So we need these get-togethers more than ever.”
i ---------o------
ST. CLAIR WINNERS
Recepients in the Dec. 26 St. Clair Business Association give-away were:
$300.00 — Shoreway Bar-B-Q Inn
$25.00: Joanne Fordyce
$15.00: Emica Delach, and Main Line Real Estate, and F. Kasic.
$10.00: Anne Skuliy, Shim-rak Photo Studio, John Mila-kovich, Maple Lanes, Raush-er’s Flower Shoppe, and Jim Howard.
Special Sellers Awards $25, Maple Lanes; $15.00 Dolores Jezerinac.
Help your club or lodge have free publicity in the American, Home for any event or activity by ordering admission tickets or other printing work or ads for the event from the American Home Publishing' Co.
LEMON CAKE PIE
1 — 9 inch unbaked pife shell
1	cup sugar
V* cup flour
Vs teaspoon salt
14 cup melted butter or oleo 's
2	eggs separated
juice and grated rind of 2 lemons
1 cup milk
Combine sugar, flour,, salt and butter and yolks. Beat until smooth and beat in lemon juice rind rind, add milk, beating in slowly.
Beat egg whites stiff, but not dry, and fold in.
Bake pie shell 5 minutes. Pour ip filling and continue baking 40 more minutes until filling is firm.
When cut, it will be a delicate cake on top of pie filling. Cool before cutting.
Frances Peterlin, Cleveland, Ohio
By WILL GLIHA
Maybe some had their favorite drink during. Christmas and New Years.
Here’s how it was done 144 years ago by Pres. Andrew Jackson - - 7th president, born on March 15. (It was Gen A. Jackson and his .soldiers who as our capitol in Washington was burning, our armies losing everywhere — who saved our country by defeating Wellington1 and the British at New Orleans, who shortly before had licked Napoleon and the French at Waterloo, Belgium.)
He had a number of guests over and this is the way he served them drinks.
It was (1) Sherry and (2) Port Wine with the first course meats. Then (3) Madeira Wine with turkey and fish. Besides (4) champagne was constantly served during the meal. (5) Claret Wine was given with the dessert. (6) Old Cherry wine was put on with -the 'fruits.
After dinner the ladies played the piano and a glass of (7) Liquerer was served. This was the signal (when-, one got liquerer) for the guests co go home.
The guests were* probably
loose and without tension ■—
\
by then.
Impsital Istlsi to aft Lodges and IMs
Many local and out of town clubs and lodges run a regular monthly ad in our newspaper containing information such as: Names of officer's, time and place of meetings, etc. This lodge ros- \ ter is published once a month. The price is $20.00 per year, which is low considering the service it renders your group.
Lodges which run these ads usually get free publicity announcing their meetulgs and other important notices.
Yearly meetings are usually held during December. We suggest that all lodges and clubs vote for this monthly ad.
FOR POPE Memo:
From Madeline
By JOSEPH ZELLE
From Brooklyn, N.Y. comes a report that Carl Skrinar, the chef of Crist-Cella Restaurant In New York was selected as the official cook for Pope John Paul II during his visit to New York recently. Skrinar was picked by Terence Cardinal Cook of New York, who is the Vatican ambassador to the United Nations.
The unbelieving Carl Skrinar, however, has cooked for many other famous people. He has served President Richard Nixon during the time he was practicing attorney in New York, former vice-president Spiro Agnew, and all three of the Kennedy brothers. Senator Kennedy still visits the restaurant in New York from time to time when in the Big City.
Skrinar was accepted and
By JOE GORNICK
Anthony J. Giunta was sworn in as the 10th Mayor of the City of Euclid on Sunday, Dec. 30th at Euclid High School in the E room, at 2 pm.
The oath of office was administered by outgoing mayor Tony Sustarsic.
Pat Rocco, law director, was the Master of Ceremonies. Invocation was by Msgr. John Gallagher of St. Williams Parish.
Approximately 500 persons were in attendance, including the elected Councilmen of the (Coalition Party, and many dignitaries, including Judge Robert Niccum of Euclid Municipal Court, and Judge Angelo Gagliardo of Juvenile Court.
Known by his friends as Tony, Giunta is a lifelong resident of Euclid, born in the vicinity of Slovenian Society Home on Goller Ave. He is married, the father of four children.
A Democrat, Tony was heartily endorsed and supported by Tony Sustarsic, and the Coalition Party (composed of Democrats, Republicans and Independents.)
A consciencious and diligent worker, Mayor Giunta was employed by the City of Euclid for 33 years. He began his career as outside surveyor in the Engineering Department, and worked his way up to Administrative Director, and Public Service Director for the past four years.
Giunta is active in many civic organizations including Past President 1977, Northern Ohio Service Directors Asso-cition, Director Euclid General Hospital Association, Euclid Y.M.C.A., and others.
Prior to Benediction by Msgr. Gallagher, Tony gave an inspiring talk and received a standing ovation.
Lively music by Lou Sivil-lo’s Orchestra, and a brunch followed the ceremonies.
Outgoing mayor Tony Sustarsic was elected Mayor in November, 1975. The first Slovenian in the history of Eu-
S.Z.Z. No. 25 Will have their meeting ' on Tuesday, Jan. 8 at 1:30 p.m. in the Social Room of St. Vitus school.
supervised by the Secret Service. Only he was allowed to cook for the Holy Father and only he served the Pope personally.
Skrinar was born in Sežan near Terst. He trained and served at various consulates as well as for the Italian Steamship Lines. In 1931 he came to the United States and for a time lived in New York, Later he moved to Staten Island across the bay from New York City, where he still resides today in retirement.
During the pope’s stay in New York several Slovenian police officers there acted as security guards for him. This group included Detective Joseph J. Klun, Jr., the son of Joseph J. Klun, Sr., of Brooklyn, N.Y., who reported the story in the Amerikanski Slovenec recently.
did to serve as mayor. He retired on Dec. 31, 1979.
The present population of Euclid is approximately 70,-000.
With our yearly meeting now over, I have some changes to report to our membership.
All present were in agreement to change our meeting date to the second Thursday of every month beginning on Jan. 10, 1980. This is in hopes we can interest some of our young and not so young members to participate in your lodge meetings. The time will be at 7:00 p.m., Jan. 10 at the Slovenian Home on Holmes Ave.
Some light refreshments will be served following the meetings so that we may continue’ in the spirit of good fellowship among our members. However, I must add that this new schedule will be in effect for a trial period of six months in an effort to get lodge Kras back into the days when meetings were well attended.
Our officers stayed the same as last year with the exception of our hard-working and efficient secretary Mrs. Kobal. For some time now, she has expressed a desire to retire from her position. Special thanks to Sister Kobal for her untiring efforts for the good of the lodge — her dedication and efficiency.
Stepping in to her position is Sister Stella Misich. Sister Misich is a lifetime member of Kras and very familiar with lodge activities. Under the guidance of Sister Kobal I’m quite sure we are headed in the right direction. Much luck to Stella in her new job and Sister Kobal in her re-tirerhent.
Mrs. Kobal did take the positiqn of Auditor for the year 1980 along with Bro. Ferra and Sis. Skrabec.
Your officers would like to wish each and every one of the members a very prosperous New Year and a special f get ■ well greeting to-our ailing members.
Fraternally,
Vida Zak ------o—------
Did you know there are at least 72 separate nationality groups in Cleveland? Have you ever heard of the Hungarian “Burying of the Fiddle?”
Stories and artistic drawings about different peoples in Cleveland can be found hi a beautifully illustrated booklet called, “People, Places, and Folk Traditions from A to Z AROUND THE WORLD IN CLEVELAND”. It is written by Mary Dowling Daley.
She says about the book, “It’s about folk traditions and folk arts brought by our grandparents from lands across the sea, or from farms and villages and reservations in America.”
One of the eight artists chosen to display his works in the book is our own Dan T. Postotnik, Dan, a student at the Cleveland Institute,..pf Art, works part trine at the American Home newspaper and his works have appeared on these pages with the Bishop Baraga Special Edition last September where ail the drawings of Baraga were made by Postotnik. A number of his drawings have also appeared in Ohio’s largest newspaper, The Plain Dealer.
Readers receiving the KS-KJ newspaper Glasilo have seen his works in many editions. He drew the recipes logo, death notices with carnation and cross, and the caricature of the writer Crunch.
The young attist is the son of Dan and Molly Postotnik of Hecker Avenue of Cleveland. Dan was also one of the last finalists in the National Spelling Contest held in Washington, D.C., while a student at St. Vitus grade school.
The book, “Around the World in Cleveland” can be obtained from book and department stores here' or by sending $8.95 to Back Yard Prqgs, P.O. Box 20028, Cleveland, OH 44120.
They are also for sale at the American Home newspaper, 6117 St. Clair AVe., Cleveland, OK 44103.
The American Slovene Club will meet Monday evening, January 7. at 7:30 p.m. at Broadview Savings meeting room, Lake Shore Blvd. and East 260 St., Euclid, O.
Tony and Judy Mravle of
Joliet, Illinois are the proud parents of a baby girl, Marie, born on Sunday, Dec. 23, weighing 7 lbs., 12 oz., and 21 inches long.
Marie is a sister to Tony, Jr., and Michael.
Happy grandparents are Mr. and Mrs. John Skrabec of Euclid, Ohio. Uncle Johnny Skrabec can hardly wait to see the baby.
Tony is the Supreme Treasurer of the fraternal insurance organization A merman Slovenian Catholic i-.'-rij KSK.l
^	4	-
A new drug store will be occupying the site of the former Stare Floral Co., at East 61 and St. Clair Ave. Joe Sheliga, manager of Norwood Pharmacy on Superior Ave.5 which burned down a few weeks ago, announced he will be opening scon on the St, Clair Avenue location.
❖ # *
On Saturday, December 29, at 12 noon at St. Vitus Church in Cleveland, Elizabeth Hribar and Robert Hahn were joined in the Sacrament of Holy Matrimony.
The bride is the daughter of Mr. and Mrs. Louis Hribar, of Willoughby Hills, O'. The groom is the son of Mr. and Mrs. Robert Hahn of Gates Mills, O. The bride’s grandparents are Mr. and Mrs. Franc Sleme, Cleveland, O'. Their families and friends wish the couple joy, happiness, and God’s blessings as they - travel through life together.
Slovenian and Other Foreign Languages offered at Mayfield:
The ethnic community of grea^^^Jeveland has responded so favorably to language classes offered each session in the Mayfield City School’s Adult Community Education program that plans are underway to expand them even further in the Winter Session scheduled to begin Jan. 14.
Open to all people both in the Mayfield School District and those of nearby areas, registrants can find classes available in the languages of Slovenian, French, German, Italian and Spanish.
Although all classes are popular, the Slovenian classes lead registration every session with classes offered in beginning, intermediate and advanced scheduled for this winter. Language classes generally last two hours a night for nine weeks at a fee of $16. For a free brochure call 442-2200, Ext. 303.
Registration after the holiday break will be Jan. 4 thru 9th from 9:00 - 4:00 p.m. daily. Evening registration will be Jan. 7, 8 and 9 from 7:00 to 8:30 p.m. at the Mayfield Board Office, 784 S.O.M. Center Road. Mail registration
will be accepted until Jan. 9.
* * *
ON THE MOVE:
John and Jean Samsa of E. 238 St., Euclid. Ohio are residing in Holiday Park, North Pott, Florida, this winter. Their address i^:	Holiday
Park, 91 Honu Ct, North Port, FL 33596.
Vicki Svete of Cleveland Heights, Ohio expresses her New Year’s Greetings to you.
“May the Best of 1979 be the worst of your 1980.”
Rev. Donald R. Seliškar,
S.J., has been named assistant pastor of Gesu Parish in University Heights, Ohio.
Karla Majcen of Cleveland, Ohio is visiting her daughter and family, Mr. and Mrs. Charlie Me Donald in New Orleans, La. She attended the college graduation of her granddaughter, Marian, on December 20.
___iiauen on mage 61
' AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 4, 1980
----	-------------- .	—____-»• Jfc..	_____________n.______	.... -. ... .	Tl - in mrifift il-iTritiriiii-i «1- rffii i ru'i i »'Uni’ TrtUnUn: iirifiii'l riT.TIlffln'tn»iaiWMir,Y-i^l1-'r‘‘*,J'
NEWS AND MUSIC NOTES
By TONY PETKOVŠEK
1970 Brought Button Box Revival, Fedorchak. As we
embark on a new year and a new decade we reflect on the past ten years and in particular, the 1970’s.
The significant events include the amazing, almost overnight surge in popularity of the Joe Fedorchak Orchestra in 1975. Since then the Youngstown band has released three very popular Slovenian style polka and waltz albums. Fedorchak says that some of that popularity was due to a void in the business apparently referring to the passing of Johnny Pecon.
Cleveland’s all time “Super-star” of polkas Johnny Pecon died on February 28, 1979, the victim of cancer. His sons John and Jeff assumed the great Pecon band and are keeping the tradition going. Other notable deaths were Bohemian musician Jerry Bu-kac; old time button-chroma-tic artist Max Želodec; Slak ensemble vocalist Jože Šifrer; Polish bandleader Chester Bundy; and “Polish Baron” radio announcer, A. W. Ze-browski.
The appearances of the popular Lojze Slak Ensemble in 1970 and 1975 brought about and contributed greatly to the button box movement. From their initial performance in Cleveland on Labor Day weekend, 1970, the United Slovenian Society was formed and two years ago created its own brass band under. Norman Novak’s direction.
By the way, the Slak appearance was proceeded by the Avsenik’s tour to the States under German sponsorship in April of 1970. Many other ensembles came from Slovenia throughout the decade but none left the impact which Slack did. Slak will return for the Fourth of July weekend in 1980.
The button box movement alone is indeed a major contributing factor to the polka field, what with the hundreds upon hundreds of diatonic accordions that were imported by fans across the country. Several vefy popular button box organizations sprang up which claimed male and female participation and in several age brackets.
Tony’s Polka Village came into existence early in 1971 and it housed our radio broadcast studio, displayed the greatest variety of polka records and tapes and gift items; sold tickets for various community events; and also housed Frank Novak’s button accordion studio.
The establishment, along with Hollander Travel, moved from 59.1 East 185th to its own building, 971 E. 185th Street. At that grand opening in the Fall of 1976, Chip Carter, son of President Carter, snipped the ribbon and also appeared on our radio show.
Polka Tours continued to expand throughout the 1970’s over at Hollander Travel, the originators. From Hawaii various bands and musicians began taking jaunts to the Caribbean, Mexico, the Orient, the Hoiyland, and most Significantly to Eurbpe and Yugoslavia. The Vadnals
made their mark as the best and most popular tour leaders in the business! Come April 10, Frank Novak and I will lead the first group of greater Clevelanders to Australia to visit among other sights, the Slovenian settlements in Melbourne and Sydney.
Several polka establishments sprang up and only one didn’t last — Bob Timko’s, since he retired his band and moved his family to Florida. The Slovenian Country House expanded greatly and became one of Cleveland’s best ethnic restaurants. John and Helen Kuzman opened the doors to Kuzman’s Lounge in Girard, featuring ballroom dancing in a tavern atmosphere. Sim-cic’s, the Sahara and Two Cro’s continued promoting polka music and versatile musician Joey Miskulin took the reins of the former Spotlight Lounge on E. 200 Street and made it a real polka haven.
We mentioned Timko retired and so did bandleader Milan Racanovic, only to take up tour co-ordinating and guiding. The dean of Slovenian broadcasters, “Heinie” Martin Antončič retired from radio in 1973 and moved to Florida.
The most, popular album of the past ten years was without doubt the “Polka Mass” which came out of Minnesota by Father Perkovich and the Joe Cvek Orchestra. If there was a most, popular tune in the ten it was certainly Av-senik’s “Wind Song”.
And oh yes, how could we forget, the “Station of the Nations”, WHEN, folded in February, 1977 after 15 years of service to Cleveland’s ethnic community! A storm of protests didn’t help and within a month after we moved our program, which is now heard for V-k hours daily at 3 p.m., to WZAK-Stereo 93.
All in all a very remarkable ten years for Slovenian polkas. I wonder what the 89’s will bring?
Rosemarie Mihelich Hogan has been hired as an assistant professor in the department of health sciences at Cleveland State University.
She grew up on the corner lof Edna Ave. and Addison Rd. in the St Clair area of Cleveland. Rosemarie attended the College of St. Teresa in Winona, Minesota and St. Marys Hospital School of Nursing in Rochester, Mn., the home of the Mayo Clinic.
After spending five years in Minnesota attending school and working, she returned to Cleveland, combining educa-. tion and raising a family, and eventually received the' Bachelor of Science degree in Nursing and the Master of Science in Nursing from Case Western Reserve University.
Before beginning her teaching career, Rosemarie had experience as head nurse in psychiatric nursing and staff nursing in maternity and in medical-surgical nursing, her particular field of expertise.
Her first love is and always will be the care of patients. She has been teaching patient care for 11 years, first at Huron Road Hospital School of Nursing, then at The Frances Payne Bolton School of Nursing of Case Western Reserve University and now as an Assistant Professor in the Baccalaureate Nursing Program at Cleveland State University.
This program provides professional education for nurses
MEMO FROM
(Continued from page 5)
A SPEEDY RECOVERY TO:
Frank Gubane of Cleveland, Ohio is a patient in Eu- . did General Hospital.
G	❖
Marty Svete of Bratenahl, Ohio has been transferred from. Charity Hospital to Beach Manor Nursing Home. Marty at one time was manager of Grdina Bowling Lanes.
He would appreciate having visitors.
❖ ❖
Many needy families, individuals, and organizations experienced a brighter Holiday Season because of the generous donations of The American Slovene Club.
This wonderful group of women work in an unobtrusive manner, and are to be commended for their philanthropies. Everyone can be proud of these Slovenian gals.
i!i	*	❖
BIRTHDAY GREETINGS TO:
Al Bozic of Cleveland, O. (Jan. 1).
Jimmy Kaifesh of Euclid, Ohio will celebrate his 15th birthday on Jan. 4.
Ed Posch of Bloomfield Hills, Michigan (Jan. 8).
Nettie Mihelich, Cleveland,
Ohio (Jan. 14).
# ❖
CAMPUS NEWS
Edward J. Lube, 421 E. 266 St., Euclid, Ohio, has been named to the dean’s list for the fall quarter at the College of Wooster.
Patricia Ann Spelic, 20950 Edgecliff Drive, Euclid, Ohio, received a bachelor of fine arts degree from Bowling Green University. She graduated cum laude.
* *
Congratulations!
The Ohio Arts Council will present a Traditional and Ethnic Arts Mini-Conference on Saturday, Jan. 12 from 10 a.m. until 1:00 p.m., at Cleveland State University, University Center, Room 109, 2121 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio.
who are graduates of Diploma s or Associate Degree programs in nursing and who want to obtain their Bachelor of Science Degree in Nursing.
“Teaching the adult learners in the program is exciting and challenging for they bring many life experiences and information upon which to build their education,” Hagan says.
Her particular fields of interest are cancer nursing, teaching clinical nursing and Human Sexuality. She has published information in these areas. In March, 1980, her book, Human Sexuality: A Nursing Perspective will be in print. This will be'the first coniprehentive textbook for nurses that gives information about sexuality in health and in illness.
For many years the main focus of her life was her family and husband whom she married at St. Vitus Church. Their five children are now grown: Jacqueline is parking supervisor at the St. Louis, Mo. airport; Robert is a brother in The Society of Mary (Marianists), teaching religion in Memphis, Tennessee. He .will begin studying . for the priesthood in 1980. John is an electrical engineer; Kathleen is a social worker but running her own business; and Valarie, the youngest, is still in college. Rosemarie’s husband, Frank, is a supervisor of probation officers at Cuyahoga County Juvenile
M A D ELINE
The purpose of the miniconference will be to introduce the Ohio Arts Council staff and the OAC Traditional and Ethnic Arts program to interested people in the Cleveland and northern Ohio area.
For further information a-iboiut the OAC Traditional and Ethnic Arts Program; or the mini-conference on Jan. 12, contact Barbara Crumbley
(614) 466-2613.
;1;	&	*
Holy Land Tour slides will be shown at the Holmes Ave. Pensioners Club meeting, Wed., Jan. 9.
-------O----
Death Notices
ROSE M. MICKOVIC
Rose M. Mickovic, age 65, died at Mt. Sinai Hospital on Christmas Day.
She was the daughter of the late Rose, nee Zorc, and the late Anton Planisek.
She is survived by her husband, Wesley A.	and	her son,
Robert	A.	Mickovic.	Her
young daughter, Rosemary, was killed by a car in 1957.
Her grandchildren are Robert, Christine, Paul, Keith, Elizabeth, and William. She is also survived by her daughter-in-law, Lynn.
She was the sister of Frances Baltus (dec.), and William Planisek.
She was a member of the Isabella Guild of the Northeast Council of the K. of C. She was also a member of AMLA Lodge No. 22 and SZZ Lodge No. 14.
Grdina Funeral Home was in charge of arrangements. MARY KGSQGLAV (nee Bezek)
Mary Kosoglav, age 91, died at Hillcrest Hospital. She had been ill for about six. months.
Her husband died in 1947. She is survived by her children: Anton, Victor, Mrs. Anthony (Caroline) Stefančič, Vera Sadler (dec.), Vida (dec.), and Mrs. Daniel (Olga) Perhay. She was grandmother of 6 and. great grandmother of 4.
Grdina Funeral Home was in charge of arrangements. JOSEPH F. UNETIČ Joseph F. Unetič, age 64, died at his daughter’s home.
His wife, Anne (nee Marku-sic) died fn 1975. He is survived by his children: Joseph Allen Unetič and his daughter Mrs, Kenneth (Karen) Bohning. He was the grandfather of 5.
He was an accountant and had joist retired from the Northern American Refractories. Grdina Funeral Home was in charge of arrangements.
MARY M. NACHTIGAL
Mary M. Nachtigal, age 71, of Largo, Fla. died Dec. 20, Wife of the late Anthony (C.P. Dept.), mother of (James, Mrs. Wilbur (Jerrie) Helwig and Mrs. Kenneth (Marge) Murray, all of Largo, grandmother of~ 14, sister of Olga Robinson of Madison Hts., Mich., and Mildred Sen-ger of Wickliffe, O. and Frank Mah of Cleveland.
Court.
Although her husband is Irish by birth and her life has taken her away from the Slovenian community to a . large extent, they all are, including her husband, very proud of her Slovenian heritage and of the fact that John L. Mihelich, the first Slovenian attorney, was a father and grandfather who set a standard of achievement, integrity, and concern for others that the entire family tries to follow.
(Part 4 — Continued
I also find that I adhered to my Cathoic upbringing. 1 scrupulously avoid hurting anyone in my climb upwards. ■ Indeed, I let others do the climbing, preferring to keep a low profile myself. My ethics are those of a good Christian.' (I hope I am not deluding myself with these pious pronouncements.)
From the above four or five paragraphs one could say that I am simply consistent with any Italian American, or Polish American, with a Catholic upbringing. But there are specifics. I find that I like to speak my dialect-laden Slovenian, which strangely I still can speak. Words just come out — words I learned when a child fifty-six 3/ears ago. I joined a Slovenian Catholic church in New York about three years ago, and I enjoy immensely the company of the old and the young Slovenians who are the parishioners. The priest has become a good friend of mine. I enjoy Slovenian food very much — the festive cake, potica, is the best of all cakes. I go out of my wray to listen to Slovenian country music, or to a Slovenian singing group. I like both not only for nostalgic reasons, but very much for their pleasantness.
I now visit the old country of my parents regularly, about every year, and occasionally give lectures at the University of Ljubljana (in English, interspersed with a Slovenian word or phrase, here and there).
I have spent several thousand dollars microfilming the church records of my parents and their ancestors in Slovenia, 1 and have found a remarkable continuity of ine-age back to 1635.
1 interviewed some of the elderly aunts and uncles, and taped the conversations for future study. I plan to write up a comprehensive genealogical report of the Plevnik lineage on my mother’s side, going back to 1635 and all deriving from one small village, Spodnej Kashelj.
I have restored communication with several of my cousins, mostly in Cleveland and in Ljubljana, and enjoy vsit-ing them.
All this is to say that I have never seemed to have been
She was a life-long resident of Collinwood, a member of St. Mary’s Church. Her bus-hand- retired from the police force, made their home in Largo, Florida.
DIANE PER USEK
Diane Perusek, (nee Slabe) age 56, died Christmas Day in Euclid General Hospital after a brief illness. She was the wife of Edward, and mother of Joyce Frani, grandmother of Stacey and Nicole, sister of Richard and Margaret (both deceased.
Zele Funeral Home was in charge of arrangements.
JOSEPHINE TOMSIC
Josephine Tomsic, age 66, of 328 E. 222 St., died Christmas Day in Euclid General Hospital after a long illness.
She was the sister of Frank Zoran, aunt of Dennis and Craig Zoran, niece of Frances Henikman (Fla.), cousin of Fanny Lahowe, Lillian Mate-tich (Fla.), Mimi Gregorčič and Vince Poje.
She was born in Cleveland, and lived Mt her present address for 30 years. She was the area representative of Avon Products for 20 years.
Zele Memorial Chapel was in charge of services.
anything else but a good Slovenian, which, incidentally, has held me in good stead. I had in addition the good for-ture of adding a rich American experience. I thank my parents for endowing me with their culture, and in giving me a start on another culture. They wanted this (unconsciously) for their children, and they made sacrifices for it. One is lucky indeed to possess, not only, one culture, but two — like living two lives. And perhaps, one is a far better citizen in his new country for this.
EPILOGUE
Having written about the four stages of my personal ethnic experience, I sometimes reflect on the immigrant Slovenes and their children who went through one, two, three, and enven( rarely) the whole four stages.
One Matt Kuhar (not his real name) was one who immigrated here about 1905 at the age of twenty or so who never got out of stage one. Matt lived in our neighborhood, Nottingham, on one of those Indian named streets, Cherokee, I believe. He had raised about eight children and his wife died after they had grown up. Matt owned a house with upstairs tenants, and a second house in the backyard. He had raised his children in one of the houses, working as a laborer in a nearby factory. When his children moved on to their various careers, (dairy workers, factory formen, etc.) he chose to rent all the space out in his two houses and to live in a one-room shed in the back •— to live a “hlapac” existence, a kind of field b -md on a small farm in Slovenn..
He never learned English, hardly one word, except -for a few words that fitted into a Slovenian-American jargon, such as “upstess’ for upstairs, nor an3/ American ways, except for smoking cigarets. Fie made regular appearances at the Slovenian Home in Euclid, to drink his daily wine, and somehow he always got to one of those Slovenian picnics.
Everyone knew him and spoke with him in Slovenian. Not that he ever talked much. • He could have told wonderful stories, but he remained taciturn. He lived almost to the age of ninety. Not because of good health habits, almost in spite of them, but perhaps in the serenity of a stress-free life.
Then there were those who went through stage two — becoming Americanized Slovenians. Perhaps they are numbered among the present 70 to 90 survivors of the 1926 St. Vitus class. Here there must be first-American born, who elected to stay close to home — admirably respecting their parents and taking care of them. Their orbit is the Slovenian community around St. Clair. When they go to the meat market, it is to the local butcher, where they banter in Slovenian with the need a doctor or a lawyer, it is a Slovenian one they go to — partly as a gesture of loyalty to their kind. Why go to strangers?
They maintain Slovenian cooking at home, eating “Zhe-gnan” (blessed) food for Easter breakfast — as their ancestors did for many generations. The cooking to be sure has American overtones, as do the home furnishings. I’ve seen their backyards — with exquisite horticultural landscaping, right in the inper
city, with lawns trimmed and kept up as in inner court of some pleasant museum.
The majority of. the, first-generation - born - here go through phase three — become Slovenian Americans, with various degrees of intensity/ of the “Slovenian” modifier — from keeping ties in a peripheral way, to those, who completely broke away (or thought they did, by changing their last name, and inoving into the suburbs, out of any Slovenian community).
Those wdio elected to keep some ties, attend an occasional Slovenian affair, and enjo3/ the company of other Slovenian Americans. And there are those who have become indifferent. I tried to show one of my cousins some genealogical records of his family, going back to the 1600’s. He would not get off his chair to look. His sister explained that he doesn’t care much for this “old stuff”.
The fourth/ stage, having left Slovenianism and coming back to it, is again to some degree rare. It might be found among the third and fourth generation young people — some of whom are in college. Michael Arlen, the Armenian writer of rather good novels in English (he adopted England as his new country), eschewed his Armenianism, changing his name and creating a completely British ambience for himself. However, some of the most poignant writings about being Armenian, and about old Armenians, are being written by his son. I would not be surprised to learn that some third and fourth generation Americans of Slovenian descent are going to explore their roots and make some fascinating-discoveries.
ige Hums ©Mfrlfeisfors
The Ameriška Domovina will be carrying the names of contributors to the Slovene Home for the Aged regularly.
But the names will be appearing in the Monday and Wednesday issues
IN LOVING MEMORY
Tenth anniversary of the death of our husband, father and grandfather
Died Jan. 3, 1970
Broken is the family circle,
Our dear one is passed away,
Passed from earth and earthly darkness
Into bright and perfect day;
But we all must cease to languish
O’er the grave of him we love,
Strive to be prepared to meet him,
In the better world above.
Till memory fades and life departs.
You will live forever in our hearts.
Mary Pangonis, wife,
children and grandchildren