Aktualno Videm • Kaj je »zraslo« na strehi sušilnice hmelja O Stran 3 Podravje Gorišnica • Krepko povišanje cene na položnici za odpadke O Stran 5 i i ¡ o tajerski Ptuj, torek, 4. aprila 2023 Letnik LXXVI • št. 27 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Danes priloga 1 fa Podravje, Slovenija • S cvetno nedeljo začeli velikonočni teden Zelenje je simbol rodovitnosti in življenja V nedeljo so po cerkvah potekali blagoslovi zelenja. Tradicija je živa tudi v župnijah Spodnjega Podravja, kjer se po vaseh še posebej potrudijo in k blagoslovu prinesejo tudi presmece velikane. S cvetno nedeljo se začenjajo neposredne priprave na veliko noč, največji krščanski praznik. Kristjani se spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ko so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Zelenje simbolizira rodovitnost in življenje, oljka je simbol miru in sprave. Gospodarstvo Dravsko polje • Zakaj Magni ne bo treba plačati kazni O Stran 2 Izobraževanje Haloze • Podražitve tudi v vrtcih Majšperk in Cirkulane O Strani 4 in 5 V središču Podravje • Delodajalci najtežje dobijo motiviran kader O Strani 6 in 7 Zdravje Slovenija • Lani zaradi klopov zbolelo več kot 4.000 Slovencev O Stran 7 Kronika Markovci • Ustanovili novo gasilsko zvezo treh občin O Stran 24 Politika • Volivci bi županske \ in druge mandate ° omejili na največ • dva Slovenska zakonodaja Poplava in potres naravna nesreča ■m!5* toča in vihar pfč O Stran 2 ff[ ) NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK " SI PRIDOBITE NAGRADO' Štajerski TEdSSTI ^DioPTÜlM Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX ■ pripravili privlačno nagrado. Vse za zunanjo ureditev Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 4. aprila 2023 Podravje • O pogodbi Magne z državo Pogodba gre na roko multinacionalki Ko je kanadsko-avstrijska multinacionalka Magna pred mesecem dni sporočila, da bo zaustavila proizvodnjo v lakirnici v Hočah, se je zavezala, da bo slovenski državi vrnila 18,6 milijona evrov pomoči. Gre za denar, ki ga je Magna prejela po pogodbi o izvedbi strateške investicije. rO VTTEV ITiTI i.r«llAHV»W A MAGNA Državni vrh ob začetku projekta V uredništvu necenzurirano.si so pogodbo med državo, Občino Hoče-Slivnica, slovenskim podjetjem MagnaSteyr in avstrijsko družbo MagnaMetalforming pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Zanimalo jih je, ali bo morala avtomobilska multinacionalka plačati kakršnokoli kazen zaradi odločitve, da se predčasno umakne iz Slovenije, za sabo pa pusti prazno lakirnico, zgrajeno na nekdanjih kmetijskih zemljiščih. Nekdanja vlada Mira Cerarja, ki je za projekt v Hočah spisala poseben zakon, je šla tudi v tem pogledu zelo na roko Magni. Ugotovili smo, da države nobeno določilo iz pogodbe neposredno ne varuje pred predčasno ukinitvijo proizvodnje v Hočah in da bi lahko Magna celo obdržala 18,6 milijona evrov pomoči, ki jo je prejela od slovenske države. To bi se zgodilo, če bi lakirnico zaprla šele čez leto in pol, torej oktobra 2024. Država pa bi lahko kakršnokoli pogodbeno kazen od Magne izterjala le zato, ker Magna v Hočah nikoli ni ustvarila obljubljenih tisoč delovnih mest. Kaj je obljubljal dogovor država-Magna Po dogovoru z državo iz oktobra 2017, ki je zajemal več pogodb in sporazumov, bi morala Magna v desetih letih v Hočah izpeljati dobrih 146 milijonov evrov vredno investicijo, s katero bi ustvarila najmanj tisoč novih delovnih mest. To se nikoli ni zgodilo. Leta 2019 je začel delovati obrat, v katerem je delalo 200 ljudi. Istega leta je Magna zaprosila za okoljevarstveno soglasje za drugi del gradnje tovarne, kjer je nameravala izdelovati električne avtomobile. Toda ob izbruhu epidemije co-vida se je začela pot navzdol. Čemu sta se občina Hoče-Slivnica in država odpovedali Pogodba kot »edino sankcijo za primer kršitve katerekoli obveznosti investitorja«, torej Magne, predvideva plačilo pet milijonov evrov. Toda, pozor: gre za pogodbeno kazen, ki bi jo Magna morala poravnati le, če investicije sploh ne bi bilo. Teh petih milijonov evrov ji zato ne bo treba plačati, saj je lakirnica v Hočah začela obratovati. Nato sledi določilo, ki je še manj ugodno za državo. V istem členu se je namreč skupaj z Občino Hoče-Slivnica »nepreklicno in za vedno« odpovedala tožbam, zahtevkom, pravicam, nadomestilom in drugim pravnim sredstvom za povračilo škode, ki bi jih vlagala proti Magni zaradi njenega kršenja pogodbe. Tu pridemo do največje težave. V celotni pogodbi namreč sploh ni predviden scenarij, pod katerim bi Magna tako hitro dvignila sidro iz Hoč. Čeprav je Počivalškov naslednik Matjaž Han takoj ob objavi novice poudarjal, da se je Magna sama zavezala k vrnitvi državne pomoči, tega še vedno ni storila. Kot smo izvedeli v petek, še vedno teče rok, ki ji ga je ministrstvo določilo za predstavitev vseh informacij. Nato bo država uradno zahtevala, kar ji po pogodbi pripada. Bo Magna prejela račun, ker ni ustvarila 1.000 delovnih mest? Druga zgodba je pogodbena kazen. Ko so na necenzurirano.si pregledovali člene pogodbe, so ugotovili, da država od Magne zaradi njenega predčasnega odhoda iz Hoč ne more izterjati kazni. Toda na voljo ima vendarle tudi rezervno možnost - da ji izstavi račun, ker Magna v Hočah nikoli ni ustvarila obljubljenih tisoč delovnih mest. Po formulah iz pogodbe bi lahko Magna v takšnem primeru državi plačala približno 2,6 milijona evrov kazni. Toda država je Magni omogočila tudi četrtinski popust. Zakaj? Ker je začela drugo fazo investicije. To posledično pomeni, da bi morala Magna državi poravnati skupno slaba dva milijona evrov. V tem primeru bi se verjetno Magna branila z dokazovanjem, da je po njeni oceni število ustvarjenih delovnih mest precej višje. Kot novo delovno mesto bi lahko recimo štela delavca, ki so ga v tovarni ponovno zaposlili po tem, ko so mu prekinili prvotno pogodbo za določen čas. PC, TM Anton Butolen: »Brez vsakega argumenta kar vse župane obtožiti nepotizma in koruptivnosti tudi ni ravno višek demokratičnega dialoga.« Sašo Kodrič: »Z delom in rezultati se dokazujemo na očeh javnosti vsak dan.« Slovenija • Omejitev županskih mandatov na največ dva Volivci večinoma za, župani proti Po lanskih lokalnih volitvah in podaljšanju mandatov nekaterim večnim županom je v javnosti znova aktualno vprašanje o omejitvi županovanja na največ dva zaporedna mandata. Povprašali smo nekatere spodnjepodravske župane, med njimi tudi povsem nove in »stare«, kaj menijo o tem. Na pobudo Piratske stranke se je namreč začelo zbiranje podpisov volivk in volivcev za predlog zakona, s katerim predlagajo omejitev županskih mandatov na največ dva zaporedna. Kot glavni cilj navajajo omejitev korupcije in nepotizma ter okrepitev demokracije na lokalnem nivoju. Z omejevanjem števila zaporednih mandatov bi se po njihovem močno izboljšale možnosti nastopa mlajših generacij v politiki. V Sloveniji imamo kar nekaj županov, ki so na prestolu občin dolga leta in desetletja, med njimi je najti tudi nekaj takšnih, ki so tako rekoč večni župani, od samega začetka delovanja občin. Pred zadnjimi lokalnimi volitvami je bilo devet županov, ki so bili na čelu občin že 28 let, še osem pa takih, ki v občinah županujejo vse od njihove ustanovitve leta 1998. Večina se jih je odločila tudi za ponovno kandidaturo. Leta 2018 je bilo 11 županskih rekorderjev, ki so občine vodili vse od leta 1994. Kaj so povedali Butolen, Leskovar, Glažar in Kodrič Vse od ustanovitve občino Žeta-le vodi Anton Butolen, ki je predlog o omejitvi števila županskih mandatov pokomentiral z naslednjimi besedami: »Že to, da zadevo pogreva stranka, ki je pogorela na vseh volitvah in nima niti enega župana, pove vse o resnosti in interesu pobude. Potem je v skladu z ustavno kategorijo enakosti pred zakonom treba omejiti tudi mandate poslancev, državnih svetnikov, predsednikov vlade, direktorjev zavodov in inštitutov, skratka vseh, ki so na javne funkcije izvoljeni ali imenovani. Kakšno korist bi takšna ureditev prinesla, pa se lahko samo vprašamo. Odločno zavračam argumentacijo, da bo sprememba zakonodaje pomenila »zmanjšanje nepotizma in korupcije na lokalnem nivoju ter krepitev demokracije, ki jo ogroža prevelika akumulacija moči obstoječih županov«.« Četrti mandat je župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki meni, da je za omejitev županskih mandatov premalo argumentov iz več razlogov. V prvi vrsti biti župan ni častna in protokolarna funkcija, temveč operativna in zahtevna funkcija, je poudaril. Prepričan je, da sta dva mandata glede na časovno dolgotrajne postopke za izvedbo zahtevnejših projektov Preverili smo, kaj o omejitvi županskih mandatov menijo naključni mimoidoči v Ormožu. Mnenja so različna, večina vprašanih se s predlogom strinja Ivanka Rajh: »Po mojem sta dva mandata za župana dovolj. V prvem mandatu nastavi stvari, v drugem jih zaključi. Menim, da župani po osmih letih izčrpajo svojo kreativnost, ideje. Zato je dobro, da se vsake toliko menjajo. Omejitev mandatov bi bilo treba uvesti tudi pri drugihjavnih funkcionarjih. Poleg tega bi se morali vsi funkcionarji upokojiti, ko izpolnijo pogoje, delovna mesta pa odstopiti mladim.« Damijan Korpar: »Strinjam se omejitvijo na največ dva zaporedna mandata, predvsem zaradi korupcije. Menim, da ta čas zadostuje za izpeljavo ciljev, ki sijih župan zada. V prvem mandatu se uči, v drugem izpelje, kar želi, tretji mandat pa je po mojem že preveč. Ne vidim potrebe, da bi bilo treba tovrstno omejitev mandatov vzpostaviti tudi pri drugih funkcionarjih oz. direktorjih.« Olga Popov: »Z omejitvijo županskih mandatov se ne strinjam. Če župan dobro dela, naj dela, če ne, pa ga volivci tako ne bodo več izvolili« Cvetka Kustec: »Dva mandata sta dovolj. In skrajni čas je, da bi to uvedli, tako kot imajo urejeno tudi v nekaterih drugih državah. Kajti potem gre zadeva že preveč v neko domačnost, ni več takšnih rezul- V tatov, preveč je korupcije. Kar se •» slednjega tiče, smo tako na dnu. Poleg tega se tudi ne strinjam s tako velikim številom občin. 212 občin - v vsaki vasi je že skoraj občina! Potem so tukaj še celotne ekipe oz. občinske uprave. Vse to nas stane preveč.« Anton Leskovar: »V prvi vrsti biti župan ni častna in protokolarna funkcija, temveč operativna in zahtevna.« Stanislav Glažar: »Omejitev mandatov bi potem morali uvesti enotno v državnem zboru, državnem svetu.« premalo ter da bi s tem zaprli vrata razvoja, gospodarstvenikom in dobrim menedžerjem. »Omejitev mandatov je sedaj v rokah volivcev, kar je tudi prav in dobiti mandat je potem tudi ocena dela,« je dodal Leskovar. Podobno meni hajdinski župan Stanislav Glažar, ki občino vodi že 13. leto: »Ob predsedniku republike ljudje neposredno volijo le še župane. Vsaka štiri leta občani ocenjujejo županovo delovanje ter ga lahko zamenjajo. Če bi uvedli samo dva mandata, bi s tem marsikateri občini onemogočili nadaljnje delovanje sposobnih županov. Tisti, ki niso bili uspešni, pa jih tako ljudje na volitvah zamenjajo. Omejitev mandatov bi potem morali uvesti enotno v državnem zboru, državnem svetu...« In kakšno je mnenje novega župana občine Majšperk Saša Kodri-ča, ki je županski stolček zasedel šele novembra lani: »Glede na izkušnjo županovanja v tem kratkem času lahko rečem, da čas zelo hitro teče in da moramo župani v kratkem času spoznati vse procese in postopke v okviru svojih odgovornosti in jih obvladati. V omejevanju trajanja mandatov funkcionarjem, ki so demokratično izvoljeni, ne vidim večjega smisla. Če volivci vsake štiri leta prepoznajo v nekom (četudi v isti osebi več mandatov zapored) osebo, ki bo vodila občino tudi v prihodnje, je to povsem legitimna izbira in volja polnoletnih občanov. Ta funkcija zahteva poznavanje veliko področij, zakonodaje, terena in predvsem ljudi in njihovih potreb in je hkrati zelo operativna funkcija.« V nekaterih državah brez, v drugih z omejitvijo Ob tem je zanimivo, kako imajo to urejeno v drugih državah. Na Portugalskem je pravica do izvolitve za župana omejena na tri zaporedne mandate, skupno torej na 12 let. V Italiji je župan lahko izvoljen dvakrat zapored, to je skupaj 10 let. V izjemnem primeru je lahko izvoljen trikrat zapored le, če se je eden od predhodnih mandatov iztekel predčasno. Na Slovaškem ni omejitve števila zaporednih mandatov župana, imajo pa volivci možnost odpoklica župana na referendumu. Za razpis referenduma je potrebnih 30 % podpisov volivcev. Podobno je na Poljskem, le da je za razpis referenduma potrebnih le 10 % podpisov volivcev. Monika Horvat Foto: CG Foto: CG torek • 4. aprila 2023 Aktualno Štajerski 3 Ormoško • Je država oškodovance po neurju avgusta 2020 zavajala? Povračilo škode zaradi viharja in toče po zakonu sploh ni možno Konec avgusta 2020 se je neurje zneslo nad Ljutomersko-Ormoškimi goricami. Razbes-nel seje vihar z orkanskim vetrom, padala je toča. Silovit veter je razkrival strehe hiš in podiral nasade vinske trte. Vremenska ujma je za seboj pustila pravo razdejanje. Država je oškodovancem najprej obljubljala možnost finančne pomoči, kar se je kasneje izkazalo za neizvedljivo, saj ne bi bilo po črki zakona. Seveda se je zastavilo vprašanje, zakaj je Ministrstvo za okolje (MOP) oškodovance sploh pozivalo k prijavi škode in dokazovanju plačila sanacije, če se je kasneje izkazalo, da državne pomoči ni moč izplačati. Razočaranje oškodovancev, ki so zaman pošiljali dokumentacijo, s katero so izkazovali stroške sanacije po neurju, je razumljivo. 106 je takšnih, eden izmed njih je potrkal na vrata našega uredništva. Povedal je, da mu je neurje Vloge 106 oškodovancev so zavrnili MOP je vloge 12 vlagateljev ocenil kot ustrezne, 12 upravičencem so skupno izplačali dobrih 12.000 evrov. 106 vlagateljev je vloge oddalo zaman, saj za izplačilo državne pomoči niso izpolnjevali pogojev. Treba je poudariti, daje oškodovance k oddaji vlog povabilo ministrstvo, kar dokazuje listina, ki jo hranimo v uredništvu. Na dokumentuje MOP izrecno navedlo, daje oškodovanec vključen v program, pozvalo gaje k oddaji vloge, ki pa je bila brezpredmetna, kot se je izkazalo kasneje. avgusta 2020 poškodovalo nepremičnino. Leto dni kasneje ga je okoljsko ministrstvo obvestilo, da je vključen v program za odpravo posledic škode, kar pomeni, da bi mu država lahko del nastale škode pod določenimi pogoji povrnila. MOP ga je celo pisno pozvalo k izpolnitvi vloge in priložitvi dokazil o sanaciji škode: „V postopku izvaja- M.OP je potencialne upravičence do pomoči iz državnega proračuna obvestil, da so vključeni v program odprave posledic škode. Vihar s silovitim vetrom in točo je konec avgusta 2020 na Ormoškem povzročil pravo razdejanje. ■ Foto: Radio Ptuj nja programa in ugotavljanja upravičenosti za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče vas prosimo za izpolnitev prilog ter predložitev dokazil, ki se nanašajo na obnovitvena dela poškodovane stanovanjske stavbe." Okoljsko ministrstvo je vlagatelje v dopisih pozivalo, naj natančno navedejo podatke o vseh plačanih računih za sanacijo v neurju nastale škode. Prav tako so specificirali, kateri posegi in material so lahko sofinancirani. Dokumentacijo in dokazila pošiljali zaman Kasneje se je izkazalo, da je velika večina oškodovancev dokumentacijo pošiljala zaman, država je namreč ugotovila, da do pomoči niso upravičeni. Jih je zavajala, se sprašujejo oškodovanci. Dejansko bi to lahko držalo, saj zakon o odpravi posledic naravnih nesreč škode, ki jo povzročita močan veter ali toča, ne obravnava. To bi zaposleni na ministrstvu seveda lahko vedeli (oziroma so verjetno vedeli) in ljudem ne bi dajali lažnega upanja, da lahko prejmejo državno pomoč. Za škodo na objektih, ki je posledica naravne nesreče, je iz državnega proračuna moč pridobiti do 40 odstotkov sredstev, potrebnih za obnovo. Kdaj sploh lahko sredstva za škodo po naravni nesreči • I v • izplačajo Sredstva iz državnega proračuna pa se v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč sme izplačati le za škodo, ki jo povzročijo potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava. „V primerih, da je bilo na podlagi prejete dokumentacije ugotovljeno, da je škoda na objektu nastala izključno zaradi neugodnih vremenskih razmer oziroma kot posledica toče ali hudega vetra, ne more biti predmet obravnave dodelitve sredstev državnega proračuna za odpravo nastalih posledic," so na naša vprašanja odgovorili na novoustanovljenem ministrstvu za naravne vire, saj MOP več ne obstaja. Ministrstvo za naravne vire smo nato izrecno vprašali, zakaj so oškodovance, če po zakonu do pomoči iz državnega proračuna niso upravičeni, sploh pozivali k oddaji vloge. Odgovora konkretno na to vprašanje nismo dobili. Mojca Zemljarič Foto: arhiv Markovci • Občina bi gradila, občani so proti Rok izvedbe kolesarke ni ogrožen Občina Markovci si že nekaj časa prizadeva, da bi zagotovila čim večjo varnost za kolesarje. Prav zato so se priključili skupnemu projektu izgradnje regionalnih kolesarskih povezav, kije financiran s sredstvi Evropske unije. Čeprav so imeli sprva nekaj težav pri umeščanju trase in odkupih zemljišč, je gradnja sedaj stekla. Kot je znano, kolesarska steza poteka ob glavni cesti skozi naselja Borovci, Prvenci in Strelci. Na občinski upravi so napovedali, da bodo gradbena dela predvidoma zaključili sredi maja letos. »Kljub precejšnjemu obsegu del, ki jih morajo izvajalci še opraviti, rok izvedbe ni ogrožen. Odvisni pa so tudi od vremenskih pogojev,« so zatrdili na občinski upravi. Trenutno glavnino del izvajajo v Borovcih, in sicer prestavitev obstoječih vrtnih ograj, izgradnja težnostnih zidov ter uvozov na stavbna zemljišča, ureditev odvodnjavanja meteornih voda, prehodov čez glavno cesto ter izvedba otoka za umiranje prometa. Elektro Maribor v sklopu izgradnje kolesarske steze v Borovcih obnavlja elektro omrežje. Del trase je iz osnovnega projekta izvzet, saj gre za odsek v sklopu izgradnje križišča Strelci. Slednjega vodi Direkcija RS za infrastrukturo. Po zadnjih informacijah se bo letos na tem odseku gradila samo kolesarska steza, izgradnjo križišča pa so prestavili v naslednja leta. ■ , • 11 • V V v • Lastniki zemljišč nočejo kolesarskih stez Občina je nameravala v Stojn-cih, med križiščem glavne ceste do »Kvarove« kapele graditi kolesar- Gradnja kolesarske povezave v Borovcih sko stezo. Lastniki zemljišč so se strinjali samo z izgradnjo pločnika, ki predstavlja bistveno manjši poseg na njihova stavbna zemljišča. Na občini so zato projekt spremenili, namesto kolesarske steze pa bodo tam gradili pločnik širine 1,6 metra. Gradnja se bo začela že v prvi polovici letošnjega leta. Podobne težave ima markovska občina tudi v Zabovcih, kjer se lastniki zemljišč prav tako ne strinjajo z umestitvijo trase (odsek Prednice). Zahtevali so, da jim na občini pripravijo dejanski prikaz posega na njihova zemljišča, nadaljnja usklajevanja so zato še v teku. Občina ima prav tako že nekaj proračunskih obdobij rezervirana sredstva za izgradnjo kolesarske steze skozi naselje Prvence. Gradnjo naj bi izvedli v treh posameznih odsekih, od katerih je prvi predviden od zaselka Novi jork proti Prvencem. Ker z lastniki na tem delu trase niso našli dogovora, so to idejo opustili. So pa zagotovili sredstva za drugi odsek gradnje od hišne številke 24 do vaško-gasilskega doma Prvenci. Projekt je v fazi izbire izvajalca projektne dokumentacije. Estera Korošec Videm • Kaj je »zraslo« na sušilnici hmelja Telemach postavil bazno postajo »Na sušilnici v centru Vidma je nekdo postavil anteno. Kaj se dogaja? Ali lahko pri nas vsak, ki ima pet minut časa, po svoje koplje in dela, kakšen bo učinek na okolje in prebivalce?«je na seji občinskega sveta vprašal Andrej Rožman. Občina pravih odgovorov nima, saj da Občine Videm nihče ni vprašal za soglasje. Župan Brane Kolednik je svetnikom obljubil, da bo občina pridobila dodatne informacije o postavljenem oddajniku in da bo primer predala inšpekcijskim službam, ki naj preverijo, ali je poseg v okolje v skladu z veljavno zakonodajo. Oddajnike oz. bazno postajo na sušilnici hmelja v Vidmu, katerega lastnik je podjetje Hmelj Dornava oz. družina Šegula, je postavilo podjetje Telemach. »Pri Telema-chu želimo vsem uporabnikom zagotavljati najkakovostnejše storitve in najboljšo uporabniško izkušnjo, ne glede na to, kje so. Bazne postaje tako postavljamo, da na določenem območju izboljšamo mobilni signal oziroma zagotavljamo nemoteno pokritost s signalom,« so razlog postavitve navedli v telekomunikacijskem operaterju. Ob tem so zagotovili, da bazna postaja na človeku dostopnih lokacijah ne bo presegla mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja in s tem ne bo obremenjevala okolja. Franc Šegula je dejal, da je bila bazna postaja postavljena na željo občanov in občank Vidma. »Zaradi nepokritosti s signalom so Foto: Črtomir Goznik ljudje želeli postavitev bazne postaje, ki bi okrepila signal. Telema-ch se je obrnil na nas, saj imamo podobno zadevo tudi v Dornavi. Dejal sem, da če ni moteče za ljudi in če uredijo vso dokumentacijo, potem zadržkov nimam. Zagotovili pa so tudi, da ima postaja pri zemlji ravno toliko učinka na človeka, kot ga ima telefon.« Podjetje v lasti družine Šegula je tako podalo soglasje za postavitev postaje na vrhu sušilnice. »V ospredju nikakor ni zaslužek, temveč delamo uslugo ljudem, ki bodo odslej imeli boljši mobilni signal,« je poudaril Šegula. Kot omenjeno, lokalna skupnost o tem posegu v prostor naj ne bi bila obveščena. Na Tele-machu so pojasnili, da v skladu z gradbenim zakonom bazne postaje sodijo med enostavne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Mojca Vtič Foto: EK 4 Štajerski Podravje torek • 4. aprila 2023 Majšperk • Najmanj dodatnih 100 evrov na leto Majšperški vrtec po podražitvi med dražjimi Vrtčevski programi bodo v Majšperku z aprilom dražji za 23 odstotkov. To pomeni, da bodo starši v četrtem dohodninskem razredu, ki plačajo tretjino vrtčevske cene, plačali 30 evrov več za prvo starostno obdobje oz. 21 evrov več za drugo starostno obdobje. »Gre še za eno v nizu neprijetnih podražitev; veliko smo že govorili o tem, dejstva pa so znana,« je v uvodu dejal župan Sašo Kodrič. Izpostavil je, da podražitev ne bo prizadela le staršev, velik vpliv v obsegu 100.000 evrov bo imela tudi na občinski proračun. Ravnatelj OŠ Majšperk Rajko Jurgec je svetnikom najprej nanizal razloge za takšno podražitev. Izpostavil je, da so se cene vrtca nazadnje oblikovale lani januarja, drug razlog je znan - dvig plač na področju šolstva in izobraževanja. Masa plač v majšperškem vrtcu pa Foto: Mojca Vtič »Voda ni dobičkonosna dejavnost« Svetniki so na marčevski seji tudi odpravili zavezo, da višje cene vode za Majšperčane veljajo šele, ko bodo novo ceno potrdile vse druge občine v vodovodnem sistemu Komunalnega podjetja Ptuj. To pomeni, da bo že znesek na položnici za marec višji za okrog štiri evre. Zlatko Žnidar je ob koncu seje povzel podražitve in dvige pokomentiral: »Cene storitve pomoči na domu smo dvignili za 21 %, smeti 22 %, vrtec 23 %, sama voda pa naj bi se podražila za 49 %. Ob tem, da imajo v vseh organizacijah tudi minimalne plače in kurijo isto elektriko. Ko bo posredovan elaborat za vodo, ga res obdelajmo, kot je treba. Oskrba z vodo ni dobičkonosna dejavnost, tega bi se morali vodilni tudi zavedati. Če pa se ne zavedajo, pa niso na pravem delovnem mestu.« predstavlja okrog 82 % cene programa vrtca. Tako povprečen strošek plače vzgojiteljic v Majšperku znaša 1.602 evra neto in pomočnic vzgojiteljic 1.128 evrov neto, oboje brez redne delovne uspešnosti. »Dvig cene vrtčevskih programov se nam dogaja zaradi dogovora ministrstva oz. države s sindikati, da imajo socialni mir. V šolstvu je dvig plač država prevzela nase, pri vrtcih, ki so v največji meri strošek občine, pa je občine pustila same,« je poudaril Zlatko Žnidar. Vrtec namesto na treh v jeseni na dveh lokacijah K povišanju stroškov pripomorejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine, ki se vračunajo v ceno vrtčevskih programov ter seveda starostna struktura zaposlenih, običajno namreč velja, da imajo starejši zaposleni višje plače zaradi pridobljenih napredovanj in drugih dodatkov. »Iz gradiva lahko vidimo, da se bosta dve vzgojiteljici upokojili. Na delovno mesto običajno pride mlajši kader. Lahko med letom pričakujemo novo kalkulacijo cene? Bi na znižanje cene Občinski svetniki so potrdili povišanje cen vrtca. Cene vrtčevskih programov v izbranih občinah, v evrih 1. starostno obdobje 2. starostno obdobje Majšperk (stara cena) 507 392 Majšperk (nova cena) 624 482 Makole 559 412 Videm 593 432 Žetale 607 496 Podlehnik 679 615 Vir: Cenik, MIZS *V tabeli so podane ekonomske cene brez upoštevanih subvencij lahko vplivala tudi napovedana preselitev skupine Ježki, ki je sedaj v osnovni šoli, nazaj na Breg?« je vprašal Kristijan Lovrenčič. Jurgec je odvrnil, da še ne vedo, koga bodo zaposlili, da pa bo šola pripravljala mesečne bilance stroškov v vrtcu, o združevanju skupin pa je dejal: »V šoli bomo imeli, glede na podatke, dva prva razreda, kar pomeni, da potrebujemo dodaten prostor. Zato je predvideno, da bo v prostorih SmoTeatra pripravljeno vse za sprejem Ježkov in da, ocenjujemo, se bo s tem delež zaposlenih zmanjšal, saj tri lokacije zahtevajo svojo ceno.« Lovrenčič je predlagal še nekaj drugih možnosti za pocenitev vrtčevskih programov, ki da jih bo prvi mož OŠ Majšperk preučil, pozval pa je tudi k spremembi do- Foto: Mojca Vtič ločila glede koriščenja počitniške rezervacije. Do sedaj je namreč veljalo, da so starši upravičeni do 50 % plačila programa vrtca za neprekinjeno odsotnost otroka za en mesec ali v juliju ali v avgustu. »Če govorimo o podražitvah na eni strani, lahko naredimo vsaj majhen korak k razbremenitvi staršev v času poletnih počitnic. Tako da lahko starši počitniško rezervacijo uveljavljajo od julija do avgusta, vendar enako za neprekinjeno odsotnost 31 dni,« je povedal Kodrič. V sklopu te točke je župan še povedal, da občina že sedaj za doplačila vrtčevskih programov v Majšperku in v drugih vrtcih, ki jih obiskujejo majšperški otroci, namenja okrog 590.000 evrov, po podražitvah bo ta znesek za okrog 100.000 evrov višji. Mojca Vtič Starše • Za investicije blizu tri milijone evrov V Prepoljah in Loki gradnja novih objektov V občini Starše nadaljujejo z uresničevanjem zastavljenih investicij. Po napovedih župana Stanislava Greifonerja bi morali do konca poletja pridobiti gradbeno dovoljenje za nov gasilski dom v Prepoljah in delovni center aktivnosti v Loki. Gradnja obeh naj bi se začela predvidoma v jesenskih mesecih. V industrijski coni prvi kupec že gradi, občina pa si prizadeva za njeno razširitev. Trenutno so gradbeni stroji v Marjeti na Dravskem polju, kjer občina preureja obstoječi objekt krajevne skupnosti. Dela izvaja podjetje MATATiM iz Hoč. Rekonstrukcija bi morala biti zaključena do konca aprila letos. Objekt so dogradili, energetsko sanirali in mu spremenili namembnost. Na občinski upravi so pojasnili, da bodo v pritličje umestili prostore KS, pošte in zavarovalnice. V man-sardi bodo večnamenska dvorana, sanitarije in garderoba. Energetska sanacija vključuje izdelavo nove fasade s toplotno izolacijo ter nova okna in vrata. Vrednost celotne naložbe je okoli 750.000 evrov. V Prepoljah bodo gradili nov gasilski dom Letos pa naj bi začeli graditi tudi nov gasilski dom v Prepoljah. Gre za investicijo, ki je ocenjena na okoli 400.000 evrov, potrebna sredstva so v proračunu 2023 že zagotovili. Občina je sicer že lani začela postopke priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga še vedno čakajo. Gasilski dom bo moderno zasnovan objekt s pritličjem megm Foto: Občina Starše Obnova objekta krajevne skupnosti v Marjeti na Dravskem polju in mansardo, tlorisnih dimenzij 28,05 x 24,18 m. V pritličju objekta so predvideni dvorana, garaža za gasilska vozila (110 m2), garderobe in tehnični prostori (delavnica, sušilnica, sanitarije, tuši ...). Za gradnjo novega doma so se odločili, ker obstoječe garaže za gasilska vozila več ne zadostujejo potrebam in standardom za vzdrževanje vozil in izvajanje prostovoljne gasilske službe. Letos sicer občina planira 6,8 milijona evrov odhod- kov, od tega nekaj manj kot tri milijone evrov za investicije. Še vedno pa se ni začela gradnja po-slovno-stanovanjskega objekta v Staršah. Investitorju se je namreč zavlekla pridobitev gradbenega dovoljenja. V pritličju tega objekta namerava občina urediti knjižnico, prostore pa bi odkupila. V letošnjem proračunu je za knjižnico rezerviranih 300.000 evrov, v prihodnjem letu pa 609.000 evrov. Estera Korošec Ptuj • Mestno gledališče z novo produkcijo 0 vprašanju izoliranosti in osamljenosti V MG Ptuj so včeraj, 3. aprila, premierno uprizorili predstavo Pot neizbrana, avtorja Nikite Milivojeviča, kije tudi njen režiser in scenograf. Foto: Črtomir Goznik Fotografija je s tiskovne konference ekipe pred premiero Milivojevičeva dela poznajo v Skandinaviji, Nemčiji in Grčiji, kjer tudi živi. Je profesor na gledališki akademiji v Novem Sadu in umetniški direktor Bitef festivala v Srbiji. Tema nove ptujske gledališke produkcije, četrte premiere v novi sezoni, je vprašanje družbene izoliranosti in osamljenosti. Svoj navdih je avtor črpal iz več virov, največjega pa je zagotovo ponudilo življenje v času pandemije korone, ki nas je izolirala iz vsakdanjega življenjskega vrveža. „Malo je takih, ki si upajo v življenju živeti odprtih oči," je dejal direktor MG Ptuj Peter Srpčič, ki je tudi prevedel Milivojevicev tekst. Gledališče sveta se je tako ustvarilo v eni sobi s potezami komedije in tragedije, medtem ko je minevanje neizprosna lastnost vsega živega. Nikita Milivojevic je v enem od svojih intervjujev povedal, da je predstava na neki način posvečena njegovi mami. Besedilo je napisal v času korone. V zadnjih tridesetih letih nikoli ni preživel toliko časa doma v svoji rojstni hiši, in to z mamo. Vsak dan sta govorila o njenih sanjah in spominih, o preteklosti. „Tako je nastalo to besedilo, ki je predvsem zgodba o osamljenosti, natančneje o spominih in sanjah. Kot kaže, so spomini in sanje tisto edino, kar nam zares pripada. To je drama spominov, izgubljenega časa, ki se ves čas vrača in nas obseda. To, kar se v tej predstavi vrača v življenje, je preteklost," je izpostavil Nikita Milivojevic. V predstavi nastopata Milena Zupančič in Nataša Barbara Grač-ner, nosilki slovenske filmske in gledališke ustvarjalnosti, mama in hči, ki prebivata v eni sobi, polni ostankov njunega življenja. Živita nevredno življenje človeka, med smetmi, med odprtimi konzervami, mačkami in v sebi nosita izkrivljene spomine. Vsaka po svoje doživljata sedanjost in težko zadržujeta mejo s preteklostjo. Hčerka si želi v svet, prepričana je, da jo mama v sobi zadržuje, ker potrebuje pomoč. Prepričana je, da je žrtev posesivne matere.V ekipi, ki je predstavo postavila na oder, so še: Amalia Bennett (koreografija, izbor glasbe), Stanka Vauda Benčevič (kostumografinja), Nika Curk (asistentka režiserja), Simon Šerbinek (lektor in šepetalec), Radomir Stamenkovic (oblikovalec svetlobe) in Gorazd Prinčič (izdelovalec rekvizita, maske). Tehnično ekipo MG Ptuj pa sestavljajo: Sandi Žuran, Irena Meško, Danijel Vogri-nec in Primož Menhart. MC torek • 4. aprila 2023 Podravje Štajerski 5 Cirkulane • Podražitev vrtca nižja od predloga šole Še naprej brezplačne plenice in pranje posteljnine Ekonomska cena vrtca v Cirkulanah je postala prenizka, da bi pokrivala vse stroške, predvsem dela. Zato je OŠ Cirkulane-Zavrč, pod okriljem katere vrtec deluje, pripravila novi predlog cene, kije višja za 9,5 odstotka. Za prvo starostno obdobje bi se cena s 564 povečala na 636 evrov, za drugo pa s 467 na 499 evrov. Ker bi to bil po mnenju nekaterih prevelik finančni zalogaj za starše, so sprejeli nižji dvig v višini 7,5 odstotka, in sicer za prvo starostno obdobje na 607, za drugo pa na 503 evre. Županja Antonija Žumbar je vodstvu OŠ Cirkulane-Zavrč naročila, da pripravijo še drugi izračun ekonomske cene, pri katerem naj ohranijo stroške materiala na isti ravni kot v letu 2021. To sicer za vrtec pomeni 700 evrov manj prihodkov na mesec oz. 8.400 evrov na leto. Nadomestili bi jih z racionalizacijo funkcionalnih stroškov objekta (elektrika, voda ...). Če jim to ne bo uspelo, bo primanjkljaj primorana pokriti občina. Računo-vodkinja Irena Semenič je ob tem Cene v vrtcih, ki so letos že sprejeli podražitve (v evrih) Vrtec 1. starostno obdobje 2. starostno obdobje Cirkulane 607 503 Ptuj 653 487 Žetale 606 496 Videm 593 432 Kidričevo 592 445 Hajdina 524 428 pojasnila, da je že v lanskem letu materialne stroške zvišala samo za nekaj manj kot sedem odstotkov, Svetniki so po burni razpravi namesto 9,5- potrdili 7,5-odstotni dvig cene vrtca. Vir: OS Cirkulane-Zavrč Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč (levo), je skupaj z računo-vodkinjo Ireno Semenič pojasnjevala razloge za višji dvig cene vrtca. pri tem pa upoštevala cene iz leta 2021, ko še ni bilo tako velikih podražitev. Ob tem je poudarila, da 82 odstotkov cene predstavljajo stroški dela. Še dodatno pa imajo velike težave z zagotavljanjem sredstev za nepredvidene stroške, kot so na primer razne okvare. Županja pranju posteljnine v vrtcu ni naklonjena Žumbarjevo je najbolj zmotilo dejstvo, da je njihov vrtec eden izmed dražjih na območju Spodnjega Podravja. Prav tako je izrazila pomisleke glede zagotavljanja brezplač- nih plenic za otroke in pranja posteljnine, kar je praksa le še v redkih vrtcih. Poudarila je, da bi lahko morebiti ravno s tega naslova kaj več privarčevali in ceno še za kak evro znižali. Poleg tega je obstoječi pralni stroj v okvari, novi stane okoli 5.000 evrov, kar za občino ni zanemarljiv strošek. Nobeden izmed svetnikov ni na glas dejal, ali bi ti dve ugodnosti še naprej imeli v vrtcu ali ne. Strošek za plenice je sicer v lanskem letu za prvo starostno obdobje znašal okoli 3.200 evrov. Stroške bo treba racionalizirati Svetnika Jerneja Golca je najbolj presenetila predvsem višina letnih stroškov za elektriko (7.800 evrov), vodo (5.100 evrov) in smeti (3.500 evrov). »Te številke so glede na velikost objekta res zelo velike,« je dejal. Temu so pritrdili tudi nekateri drugi svetniki in se spraševali, ali bi v vrtcu še lahko zmanjšali porabo vode, elektrike in število posod za smeti. Da je treba vse te stroške natančno preučiti in stroške maksimalno racionalizirati, je bila mnenja tudi županja Žumbarjeva. V kratkem bodo zamenjali velikost vodovodnega priključka in na mesečni ravni prihranili okoli 150 evrov. Ravnateljica Suzana Petek je zatrdila, da redno opravljajo vse meritve, ugašajo luči in so varčni povsod, kjer se le da. V vrtcu je po- raba električne energije v primerjavi s prejšnjim letom manjša, saj je občina zamenjala stare svetilke z varčnejšimi. Vsekakor pa ne gre spregledati dejstva, da se vrtec še vedno ogreva s plinom, ki je trenutno med najdražjimi energenti. Mesečni strošek za plin znaša okoli 1.000 evrov oz. 12.000 evrov na leto. Občina sicer že razmišlja o menjavi energenta. Najverjetneje se bodo odločili za toplotno črpalko v kombinaciji s sončnimi celicami, ki bi jih namestili na streho športne dvorane in na ta način zmanjšali stroške električne energije tudi za druge objekte v bližini šole in vrtca. Estera Korošec Gorišnica • Zneski na položnicah najmanj sedem evrov višji Odvoz smeti so podražili za 36 odstotkov Komunalne storitve se dražijo tudi v občini Gorišnica. Povprečno gospodinjstvo bo za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odplak ter odvoz smeti plačevalo okoli sedem evrov več na mesec. Brez pomoči občine bi bile podražitve bistveno večje. Svetniki so namreč na zadnji seji pri vseh treh storitvah potrdili subvencioniranje omrežnine v višini 25 odstotkov. Nove cene so začele veljati že s prvim marcem, za smeti pa s prvim aprilom. Gorišniški svetniki so med zadnjimi v Spodnjem Podravju obravnavali višje cene komunalnih storitev in jih tudi soglasno potrdili. Podrobneje so o tem razpravljali že na odborih in kolegiju, zato na marčevski seji občinskega sveta vprašanj, pripomb ali daljše razprave ni bilo. Najprej so prisluhnili Janku Šircu, direktorju KP Ptuj, ki je tako kot v drugih občinah ponovno pojasnil razloge za podražitve. Občani Gorišnice so do sedaj ob porabi desetih kubičnih metrov vode za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odplak plačevali 42,33 evra na mesec, že aprila pa bo znesek na položnicah za 1,22 evra višji. To pa zato, ker so svetniki potrdili subvencioniranje vseh treh omrežnin v višini 25 odstotkov. Če tega ne bi storili, bi občane namesto za okoli en obremenili za slabih Gorišniški svetniki so brez razprave potrdili vse predlagane podražitve komunalnih storitev. šest evrov. S pomočjo občine bodo torej prihranili pet evrov na mesec oz. 60 evrov na letni ravni. Odvoz smeti se draži za 35 odstotkov Gorišničane bo v večji meri po žepu udarila podražitev odvoza smeti v višini med 34 in 36 odstot- Stare in nove cene za odvoz smeti, v evrih Komunala Ptuj z odpadki daleč najdražja Cene KP Ptuj za odvoz odpadkov so v primerjavi z drugimi izvajalci v regiji pobegnile nenormalno visoko. Čisto mesto za 120-litrsko posodo za MKO po novem računa dobrih 16 evrov (prej 13,5). Javne službe v Dornavi po novem 14, pred podražitvijo 11 evrov. Na ormoškem za 120-litrsko posodo plačujejo 10,6 evra, decembra so ceno dvignili le za pičlih 32 centov. V občini Gorišnica, kjer za odpadke skrbi Komunala Ptuj, je že tako visoka cena (17 evrov) še bolj poskočila, na 23 evrov! (MZ) Volumen Obstoječa 1 Nova Podražitev Podražitev posode cena j cena v € v % Mešani komunalni odpadki (MKO) 80 11 15 3,9 34 120 17 23 5,9 34 240 34 45 11,6 34 Mešani in biološki odpadki skupaj 80 14 20 5,0 36 120 22 29 7,9 36 240 43 59 15,7 36 Vir: KP Ptuj, zneski so zaokroženi ki. Gospodinjstvo, ki ima 120-litrsko posodo za mešane komunalne odpadke, je do sedaj za odvoz smeti plačevalo 16,87 evra na mesec, po novem pa bo ta znesek za 5,81 evra višji in bo znašal 22,68 evra na mesec. Tisti, ki imajo posode za biološke odpadke, pa lahko na položnicah pričakujejo še najmanj štiri evre več v primerjavi z ostali- mi občani. Tudi nove, precej višje cene odvoza smeti so svetniki brez razprave soglasno potrdili. Je pa Širec ob koncu svoje predstavitve zagotovil, da bodo vsekakor še letos pripravili nove izračune, če bi država tudi za drugega pol leta podaljšala »kapico« na cene električne energije. Estera Korošec Zavrč • Kršitve parkiranja Nič več opozarjanja Ljudje, ki se pripeljejo v splošno ambulanto v Goričaku, velikokrat nedovoljeno parkirajo svoje vozilo kar na dovozu. . - Foto: ČG Pred zdravstveno ambulanto v Zavrču bodo kmalu postavili novo prometno signalizacijo. Ker je takih kršitev vse več, bodo občinski redarji na tem območju poostrili nadzor. Neodgovorne voznike bodo po novem oglobili, saj opozorila niso prinesla želenih rezultatov. Občina namerava v kratkem postaviti prometno signalizacijo, ki bo prepovedovala parkiranje pred splošno ambulanto. Vozniki, ki tega ne bodo upoštevali, bodo lahko kaznovani z globo v višini 80 evrov. Na tem območju so že dalj časa težave. Po besedah Roberta Brkiča, vodje medobčinskega redarstva, neodgovorni vozniki popolnoma onemogočijo dovoz intervencijskim vozilom, posledično pa lahko povzročijo hujše posledice osebam, ki bi potrebovale nujno medicinsko pomoč. Zadnji takšen primer beležijo v začetku marca letos. Vozniki bodo sicer lahko še vedno do ambulante pripeljali svojce, ki so gibalno ovirani ali pa težko hodijo, jih pospremili do zdravnika, nato pa bodo morali osebni avtomobil parkirati na parkirišču. Najbližje je samo nekaj deset metrov oddaljeno, za stavbo občine Zavrč. Prav zato pozivajo vse druge uporabnike medicinskih storitev, da svoje vozilo parkirajo na omenjenem parkirišču. EK Foto: EK Foto: EK Foto: EK 6 Štajerski V središču torek • 4. aprila 2023 Spodnje Podravje • Razmere na trgu delovne sile: zelo iskani gradbeniki, strojniki, gostinski delavci, delavci v proizvodnji... Mladi si želijo eno, podjetja iščejo drugo, najtežje je Na lokalnem trgu dela je veliko neskladje med ponudbo delovnih mest in pričakovanji iskalcev zaposlitve. Zaposlovalci vse težje pridobijo kvalificirane delavce s specifičnimi znanji. Eden izmed razlogov je prav gotovo narava dela, kot je na primer večiz-mensko. K trenutnim razmeram je nekaj pripomoglo še dejstvo, da je bilo poklicno izobraževanje vrsto let podcenjeno. V zadnjih letih naj bi med mladimi zanimanje za tehnične poklice vendarle postopoma naraščalo. V lanskem in letošnjem letu se podjetja na področju kadrovanja srečujejo z nemalo izzivi, predvsem zaradi rekordno nizke ne- zaposlenosti, gospodarske rasti in 30-odstotnega povečanja povpraševanja po delovni sili glede na pretekla obdobja. Velike spremem- be so se zgodile tudi zaradi epidemije in možnosti dela na daljavo, za kadre se marsikje ne borijo samo na lokalnem, ampak tudi na globalnem trgu. Mlajše generacije na trg dela vstopajo z drugačnimi pogledi in pričakovanji, tudi lažje prehajajo med podjetji. Ob plačah so jim pomembni drugi dejavniki, kot so prilagodljivo in pozitivno delovno okolje, razumevajoča kultura, neagresivno vzdušje, nehie-rarhičen način dela. V delodajalcu iščejo enakovrednega partnerja, ki jih bo spodbujal in spoštoval. Kot še opažajo v številnih podjetjih, mora imeti delo za mlade nek smisel. Vedno več delodajalcev zato išče pristope, kako navdušiti mlade, da se odločijo za poklice, ki jih primanjkuje, po drugi strani pa tudi, kako zadržati že usposobljene zaposlene in krepiti njihovo motivacijo. V podjetju Talum si že vrsto let prizadevajo, da bi čim več mladih navdušili za tehnične poklice. Vsako leto razpisujejo kadrovske štipendije, sodelujejo v različnih promocijskih dogodkih, omogo- čajo prakso, tesno pa sodelujejo tudi z osnovnimi in srednjimi šolami. Po besedah Marka Drobniča, predsednika uprave, bi se morala gospodarstvo in šolstvo še bolj povezovati. Šole bi morale po njegovem mnenju v večji meri prilagajati učne programe in vsebine potrebam podjetij. Trenutno se v Talumu soočajo z največjim primanjkljajem znanja, ki jih prinašajo nove tehnološke rešitve na področju digitalizacije. To zadeva tudi Euelina Palusaj, Gimnazija Ptuj, 4. letnik »Študij bom nadaljevala na Filozofski fakulteti v Mariboru, smer Pedagogika in sociologija. Moja želja je, da se zaposlim kot pedagoginja v lokalnem okolju. Mislim, da ne bom imela težav z zaposlitvijo. Je pa res, da na Ptuju in v okolici težje najdejo primerno zaposlitev družboslovci z višjo stopnjo izobrazbe. Se pa marsikaj da, če je posameznik dovolj motiviran.« Aija Gomjec, Gimnazija Ptuj, 4. letnik »Ker bi rada delala z ljudmi in jim pomagala, sem tako kot moja prijateljica izbrala študij sociologije in pedagogike na mariborski Filozofski fakulteti. Rada bi delala z otroki s posebnimi potrebami ali pa kot učiteljica v šoli. Zaposlitev bom iskala v domačem okolju, najdlje do Maribora. Kar nekaj mojih sošolcev gre v Ljubljano na študij medicine, prava. Nekateri razmišljajo tudi o iskanju dela v tujini, veliko pa je takih, ki se nameravajo po študiju vrniti domov.« Miha Antolič, Strojna šola Ptuj, 3. letnik »Moja želja je, da zaposlitev najdem doma. Menim, da s tem ne bom imel težav, saj kar nekaj podjetij na Ptuju in v okolici povprašuje po strojnikih. Za začetek bi mogoče šel tudi v tujino, si pridobil dodatne izkušnje in znanje s področja strojništva, dolgoročno pa se vidim doma. Seveda si želim čim boljšo plačo in spoštovanje nadrejenih.« Domen Pulko, Strojna šola Ptuj, 3. letnik »Najbolj me zanima delo na CNC-stroju. Pri iskanju zaposlitve ne pričakujem težav, povpraševanja po tem kadruje namreč veliko. Po zaključeni srednji šoli se nameravam zaposliti, tujina pa me ne zanima. Menim, da imamo tudi na Ptujskem dobre zaposlovalce.« Matic Jeza, Elektro in računalniška šola Ptuj, Tehnik meHatronike, 3. letnik »Ko bom zaključil srednjo šolo, želim delati kot mehatronik, to področje me zelo veseli. Za začetek bi se mogoče zaposlil v katerem od lokalnih podjetij, nato pa bi želel odpreti svoje podjetje. Slednje ti omogoča, da si sam svoj šef, kar se mi zdi zelo pomembno. V tujini pa se ne vidim.« Zan Emeršič, Elektro in računalniška šola Ptuj, Tehnik mehatronike, 3. letnik »Po zaključeni srednji šoli bom iskal prvo zaposlitev nekje v tujini, kjer bi pridobil potrebne izkušnje, prav tako bi kaj več zaslužil kot pri nas. Tudi nekateri moji sošolci razmišljajo, da bi odšli v tujino zaradi boljših delovnih pogojev in višje plače. Sam bi se nato čez nekaj let dela v tujini vrnil domov in ustanovil lastno podjetje, saj bi rad delal za sebe in ne za nekoga drugega. To mi bo omogočalo več svobode in samostojnosti pri nekaterih odločitvah« Foto: CG Slovenske gorice • Župani poslali protestno pismo ministrici za javno upravo Popolno omalovaževanje podeželja Župani šestih občin lenarške upravne enote so prepričani, da bi napovedana reorganizacija upravnih enot ogrozila splošni življenjski standard prebivalcev, zlasti tistih, ki živijo izven mestnih središč. Zato so se sestali na kolegiju županov in sestavili pismo za upravno ministrico Sanjo Ajanovic Hovnik. »Upravne enote so bile ustanovljene leta 1995. Po območju in številu prebivalcev, ki ga pokrivajo, so si zelo različne, zato je nemogoče posplošeno govoriti o tem, da so neučinkovite, potrebne reforme oziroma reorganizacije, ki bo prinesla izboljšave. Tako kot občine so tudi upravne enote servis v službi državljanov, pravzaprav gre za eno redkih oblik državne uprave, ki je državljanom lahko dostopna. Na njej rešujejo zadeve iz mnogih življenjskih področij in situacij, ki so za ljudi izjemnega pomena. Morebitne reorganizacije se je nemogoče lotiti brez vključitve in sodelovanja občin, brez poznavanja razmer na terenu, analize dela in postopkov posameznih upravnih enot. Izkušnje iz preteklosti, kot je bila reforma FURS in centrov za socialno delo, dokazujejo, da reorganizacije ne prinesejo izboljšav, ampak pomenijo dodatno centralizacijo, podaljšanje postopkov in čakalnih dob, zlasti pa povečujejo oddaljenost storitev od državljanov. Pomenijo poslabšanje kakovosti življenja ljudi, nedostopnost storitev in organov ter centralizacijo vseh oblik državne uprave v večja mestna središča,« je v imenu Župani šestih občin UE Lenart na odprtju prenovljenih upravnih prostorov leta 2019 v družbi tedanjega resornega ministra Rudija Medveda, ki je izpostavil dobro sodelovanje med občino, upravnimi enotami in državo. Janez Kramberger je prepričan, da reorganizacija in spreminjanje statusa sedanjim upravnim enotam z uvedbo izpostav ne pomeni racionalizacije, ampak dodatno birokratizacijo, centralizacijo, slabšo organiziranost in oddaljevanje storitev državne uprave od potreb državljanov. županov občin Benedikt, Cerkve-njak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskih goricah povedal lenarški Janez Kramberger. Enake pravice za vse Ne verjamejo namreč, da bo delo na novi upravni enoti, ki naj bi obsegala območja sedanjih UE Maribor, Ruše, Slovenska Bistrica, Ptuj, Pesnica, Lenart in Ormož, potekalo učinkovitejše ter bolj kakovostno, ker je teritorialno preobsežna, saj meri 2.170 kva- dratnih kilometrov in šteje skoraj 328.000 prebivalcev. »Tudi državljani iz manjših krajev imajo enake pravice in davkoplačevalske obveznosti kot prebivalci večjih mest ter si zato zaslužijo enakopravne možnosti in dostopnost državnih organov. V lokalnem okolju občina, upravna enota, center za socialno delo in druge javne institucije dobro sodelujejo. Reorganizacijo, spreminjanje statusa in pristojnosti sedanjih upravnih enot v izpostave ocenjujemo kot popolno omalovaževanje potreb prebivalcev, lokalnih skupnosti, degradacijo in podcenjevanje podeželskih okolij, njihovega pomena za razvoj Slovenije ter krepitev vloge mestnih središč. Sprašujemo se, ali je cilj tovrstnih reorganizacij in reform tudi praznjenje podeželja. Oblikovanje upravnih enot po vzoru statističnih regij ne odseva dejanskih potreb prebivalcev nekega območja, ker je povezava ustvarjena umetno, administrativno.« Pričakujejo razmislek in dialog Slovenjegoriški župani opozarjajo, da so skoraj vse statistične regije, zlasti podeželske, izrazito razvojno ogrožene, k temu pa ne prispevata le gospodarska struktura in socialno stanje, ampak celotna infrastruktura, ki pomeni zadovoljevanje potreb prebivalcev. K slednjemu sodi tudi dostopnost do javnih služb, organizacij državne uprave in učinkovito reševanje zadev. »Zaradi velikega povečanja števila zadev se bodo podaljšale čakalne dobe. S statusno spremembo sedanjih UE in uvedbo izpostav, lenarška na primer pokriva območje z 20.000 prebivalci, bodo državljani izgubili obliko organiziranosti, ki je dosegljiva na nekaj kilometrov in omogoča reševanje zadev v doglednem času.« Pred kakršnokoli dokončno odločitvijo zato od ministrice pričakujejo dialog, široko javno razpravo in njen obisk na terenu, tudi v Slovenskih goricah, vključitev občin in njihovih združenj v razpravo, predvsem pa temeljit razmislek in analize. »Dejstvo je, da reorganizacija in spreminjanje statusa sedanjim upravnim enotam z uvedbo izpostav ne pomeni racionalizacije, ampak dodatno birokratizacijo, centralizacijo, slabšo organiziranost in oddaljevanje storitev državne uprave od potreb državljanov, občin, gospodarstva in nevladnih organizacij. Me prav zanima, če bi si kaj takega upali storiti meščanom prestolnice,« je sklenil Kramberger. Senka Dreu Foto: MJU torek • 4. aprila 2023 V središču Štajerski 7 dobiti motiviran kader Veliki zaposlovala vse težje dobijo ustrezen kader. področji orodjarstva in mehanske obdelave. »Znanje in kompetence, ki jih danes potrebujejo na primer oblikovalci kovin, so popolnoma drugačne kot v preteklosti. Tehnologije in procesi se namreč spreminjajo in mi jim moramo slediti. Velike izzive imamo tudi na področju livarstva, pa znanja materialov in metalurgije ter seveda vseh strojnih in elektro poklicev,« je povedal Drobnič. Mladi se ne zanimajo za gradbene poklice Tudi gradbena podjetja imajo vse večje težave s pridobivanjem novih kadrov. Največ pri pridobivanju gradbenih inženirjev, delovodij, pa tudi pri zidarjih, tesarjih in strojnikih težke gradbene mehanizacije. Iskanje primernega kadra zato že dolgo ni več osredotočeno samo na lokalno okolje. Vse manj mladih se zanima za izobraževanje na področju gradbeništva. S podobnimi težavami se srečujejo v Cestnem podjetju Ptuj, kjer prav vsako leto razpisujejo kadrovske štipendije in vabijo mlade v svoje vrste. Ne iščejo pa samo gradbenikov, ampak tudi strojnike, avtoserviserje in avtokaroseriste. Veliko energije vlagajo v promocijo podjetja in gradbenih poklicev, saj si želijo pridobiti čim mlajši kader, ki bi ga čim hitreje uvedli v delo. Brigita Mesaric, vodja kadrovske službe, je izpostavila, da je gradbeništvo zaradi dogodkov v preteklosti dobilo negativni predznak. To je najverjetneje tudi eden izmed razlogov, da je zanimanje za te poklice tako zelo upadlo. Trenutno je premalo gradbenih tehnikov, zidarjev in tesarjev sploh ni, že-lezokrivec pa je že izumrl. Pomagajo si z delovno silo iz Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Ob tem je Mesaričeva poudarila, da je na terenu vse manj težkega fizičnega dela, saj je tehnologija v Mladim ni pomembna samo plača, ampak tudi pozitivno delovno okolje. tem času zelo napredovala. Prav tako je v njihovem podjetju veliko možnosti za napredovanje. V podjetju Dorssen iščejo predvsem strojnike, električarje in mehatronike. »Najtežje je dobiti motivirane ljudi, ki vedo, kaj hočejo in imajo jasne cilje,« je poudaril Danijel Toš, projektni vodja. V Sloveniji zaposlenih okoli 120.000 tujcev Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je v pogovoru za časopis Svet24 med drugim povedala, da velja ocena, da slovenski trg dela trenutno potrebuje med 30.000 in 50.000 delavcev. Če bi vsi prišli iz tujine, bi to pomenilo velike spremembe v strukturi delovne sile. Po podatkih statističnega urada je bilo konec leta 2022 v Sloveniji zaposlenih 119.000 tujcev, od tega jih kar 101.000 prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer pa je trg delovne sile že tudi dokaj izpraznjen. V gradbeništvu že skoraj polovica delavcev tujcev Največ tujcev v Sloveniji, to je 33.845, je zaposlenih v gradbeništvu (zidarji, tesarji, pomožni gradbeni delavci), 32.000 v predelovalnih dejavnostih (varilci, ključavničarji, strugarji, elektromeha-niki), 18.000 v prometu (predvsem mednarodni transport), 7.500 v trgovini in 6.700 v gostinstvu. V gradbeništvu je več kot 40 odstotkov vseh zaposlenih tujcev. Trend naraščanja zaposlovanja tujcev lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Največje pomanjkanje delovne sile še vedno občutijo gradbinci, delodajalci v predelovalni dejavnosti in gostinstvu. Več kot polovica gradbenih podjetij trdi, da imajo zaradi pomanjkanja kadra omejeno poslovanje, enako kar tretjina v predelovalnih dejavnostih in storitvah. Trenutni postopek pridobitve potrebnih dovoljenj vključuje upravne enote, ki izdajajo enotna dovoljenja, zavod za zaposlovanje, ki izda soglasje k enotnemu dovoljenju, in diplomatsko-konzularna predstavništva Slovenije v tujini, ki vročajo dovoljenje tujcu. Trajanje pridobivanja dovoljenj je dolgotrajno, a glede na podatke zavoda za zaposlovanje zaradi zbiranja potrebne dokumentacije. Ko je ta zbrana, je v povprečju soglasje k enotnemu dovoljenju izdano v 22 dneh, delovno dovoljenje pa v 21 dneh, kar je manj, kot so določeni zakonski roki. Estera Korošec, Žiga Kariž Foto: CG Foto: CG Slovenija, Sp. Podravje • Z okuženimi klopi v evropskem vrhu Lani zaradi klopov zbolelo več kot 4.000 Slovencev Pomlad nas vabi v naravo, kjer na nas prežijo majhne, a zelo nevarne živali - klopi. Mila zima je dejavnost klopov le še dodatno okrepila. Letos so tako že bili zaznani prvi primeri okužb z boleznimi, kijih prenašajo klopi. Samo lani je zaradi ugriza klopa zbolelo več kot 4.000 ljudi. Slovenija sicer sodi v sam vrh z okuženimi klopi v Evropi. Najpogosteje klopa dobimo med sprehodom po gozdu ali travniku, saj so predvsem v gozdni podrasti, grmovju in v travi, nič presenetljivega pa ni, če ga dobimo kar na domačem vrtu in zelenih površinah. Mile zime, kakršna je bila letos, pospešijo dejavnost klopov. Nevarnost okužbe tako včasih traja že od februarja pa vse do novembra, odvisno predvsem od vremenske situacije. Najugodnejše vreme za klope je toplo in vlažno, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Obolevnost je sicer najvišja v poletnih mesecih, ko so klopi tudi najbolj aktivni in smo ljudje zaradi različnih dejavnosti tudi v večji meri izpostavljeni. Z boreliozo okuženih največ klopov Daleč najpogostejša bolezen pri nas, ki jo prenašajo klopi, je Lym-ska borelioza. Razširjena je po vsej Sloveniji. Povzročajo jo bakterije, ki se imenujejo borelije. »Letno pri nas zabeležimo več kot 6.000 novih primerov bolezni in smo glede na incidenco, ki v nekaterih letih Število obolelih iz leta v leto niha Leto Klopni meningoencefalitis (KME) Lymska borelioza 1 2016 83 4.274 2017 102 4.534 2018 153 7.543 2019 111 3.918 2020 187 7.496 Foto: Pixabay Po možnosti okužbe z bakterijo borelije, ki jo prenašajo klopi, smo Slovenci glede na incidenco najbolj ogrožena populacija na svetu. preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, najbolj ogrožena populacija v svetu,« opozarjajo na NIJZ, kjer dodajo, da cepiva pri ljudeh sicer ni, a da lahko s primerno zaščito z oblačili in repelenti ter s čimprejšnjo odstranitvijo prisesa-nih klopov možnost okužbe pomembno zmanjšamo: »Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih, včasih pa lahko vztrajajo tudi več mesecev. Nekaj tednov do mesecev, lahko pa celo več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca.« Boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so na srečo redke. Resno virusno vnetje ■ • . v • v • osrednjega živčevja Druga najpogostejša bolezen je klopni meningoencefalitis (KME). Gre za resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa, lahko pa se prenese tudi z uživanjem ne-pasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov iz mleka kužne živine. Štirinajst dni po vbodu se pojavijo slabo počutje, vročina, glavobol in utrujenost, ki trajajo nekaj dni. Simptomi se nato običajno izboljšajo, potem pa izbruhnejo v hujši obliki. Okužene osebe pogosto bruhajo, imajo visoko telesno temperaturo, močan glavobol, slabost, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. »Pri 5 do 10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1 % obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanj- Foto: Pixabay En sam klop nam lahko za vedno spremeni življenje. Okoli en odstotek ljudi zaradi klopnega meningoencefalitisa umre, od 5 do 10 odstotkov pa jih ohromi. šana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega me-ningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Klopi, okuženi s tem virusom, so razširjeni skoraj po vsej Sloveniji.« Učinkovita zaščita je cepljenje. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Drugi odmerek sledi po enem do treh mesecev po prvem, tretji pa po petih do 12 mesecih po drugem odmerku. Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let. Letos že prve okužbe Letos so na NIJZ že prejeli eno prijavo okužbe s KME in 128 primerov borelioze. Lani so glede na preliminarne podatke zabeležili kar 126 primerov meningoencefa-litisa, najvišja stopnja obolevnosti je bila v primorsko-notranjski statistični regiji. Prav tako so prejeli še 4.007 prijav obolenja z boreli-ozo, največ obolelih je bilo iz goriške statistične regije. Leta 2020 je namreč za boreliozo zbolelo okoli 7.500 Slovencev, za KME pa približno 190, podobno tudi leta 2018. Monika Horvat Vir: NIJZ 8 Štajerski Naše prireditve torek • 4. aprila 2Q23 Trnovska vas • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 9. sezona Pevski nastopi, ki vselej pritegnejo V večnamenski dvorani v Trnovski vasi so 29. marca za lep večer slovenske pesmi poskrbeli mladi pevski talenti iz OŠ Destrnik-Trnovska vas, matične šole Destrnik in podružnične šole Trnovska vas. Občini Destrnik in Trnovska vas sta tudi v novi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo podprli učence obeh šol, da se s svojim pevskim in glasbenim talentom predstavijo širšemu okolju. Pri tem pa imajo tudi vso podporo vodstva šole, glasbenih pedagogov in staršev, ki se skupaj z njimi veselijo vsakega uspeha in napredka na tem odru, ki vse bolj prerašča v veliki slovenski pevski oder. Najboljši pevci tega projekta postajajo vse bolj prepoznavni, tudi po zaslugi pesmi, ki jih prejmejo za zmago, in lastnih pesmi. V zadnjih letih se jim odpira tudi Sanremski oder mladih, kjer sta uspešno nastopili že Dora Šandor z lastno skladbo in Emma Sartor. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ima vse pogoje, da postane tudi slovenski izbor za ta prestižni mednarodni glasbeni festival, San Remo mladih. Blizu sto obiskovalcev je uživalo v slovenski pesmi 14 mladih pevk, nekatere med njimi v projektu sodelujejo že sedem let. Vztrajajo in pilijo svoj pevski talent. V tem času so izjemno napredovale, sledijo pa jim mlajše, ki se prav tako trudijo, da bi nekoč postale zmagovalke tega projekta oz. tudi pevke. Za nekatere pa je nastop na tem pevskem odru še ena dragocena življenjska izkušnja. V polfinale so iz OŠ Destrnik-Trnovska vas, podružnice Trnovska vas napredovali: Tiara Mujkanovič (mlajša kategorija) in Ela Štumberger (starejša kategorija), iz matične šole Destrnik pa Špela Čuš (mlajša kategorija) in Eva Šnut (starejša kategorija). Za lep večer slovenske pesmi se je vsem pevkam zahvalil ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas Drago Sponzorji so bili: občina Destrnik, občina Trnovska vas, IT rešitve H BIT, Silkem, SRI, Lesko Simona Murko, Veit Miran, Vivapen in Sazas. Skurjeni. „Vesel sem, da danes tudi ne bo zmagovalcev, da lahko čestitam vsem. Osebno pa sem bolj za drugi del, da se veselimo, ker raje kot pojem, igram nogomet, zato bi mi bilo zelo težko zapeti. Res iskreno čestitam vsem, vztrajajte še naprej." MG Foto: Črtomir Goznik Iz OŠ Destrnik-Trnovska vas, podružnica Trnovska vas so zapele: Pia Plenjšek, 3. r., pesem Nina, Nina (Nina Pušlar), Leyla Mujkanovič, 3. r., pesem Za vedno (Nika Zorjan), Karin Muršec, 5. r., pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki), in Tiara Mujkanovič, 5. r., pesem Za vedno (Eva Boto) v mlajši kategoriji, v starejši pa sta zapeli: Ela Sumberger, 7. r., pesem Tople oči (Nina Pušlar), in Klara Muršec, 8. r., pesem Morska pravljica (Ansambel Petra Pinka). OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Sponzorji prireditve ♦ h •BIT IT rešitve ^ SAZAS SILKEM Štajerski w uiunpen Tiara Mujkanovič, 5. r., OŠ Destrnik-Trnovska vas, podružnica Trnovska vas, pesem Za vedno (Eva Boto), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Toje moj tretji nastop na odru spodbujanja slovenske pesmi in moj prvi polfinale. Zelo sem se ga razveselila, saj nisem pričakovala, da bom napredovala. Zelo rada pojem, zlasti interpretativne pesmi. Všeč so mi pevke Eva Boto, Nina Pušlar in Nika Zorjan. Pri nas doma vsi zelo radi pojejo." se mirne m Ela Štumberger, 7. r., OŠ Destrnik-Trnovska vas, podružnica Trnovska vas, pesem Tople oči (Nina Pušlar), zmagovalka v starejši kategoriji: „S svojim nastopom sem zelo zadovoljna. V projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo sodelujem že od 2. razreda OŠ. To je že moj peti polfinale, trikrat pa sem že bila finalistka. Vpolfinalu si želim čim bolje zapeti in se tudi uvrstiti v finale. Splača se vztrajati. Letošnjo pesem sem si izbrala zaradi njene sporočilnosti." * É i. A radioPTUI Špela Čuš, 5. r., OŠ Destrnik-Trnovska vas, matična šola Destrnik, pesem Kar bo, pa bo (Helena Blagne), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Deveta sezona je moja prva sezona v projektu otroci pojejo. Zelo sem vesela, da mi je uspel že prvi nastop, da sem polfinalistka. Zelo rada pojem. Pesem sem si izbrala sama, všeč mi je bila. Ob pesmih Helene Blagne so mi všeč tudi pesmi, kijih pojeta Tanja Žagar in skupina BQL. Vpolfinalu si želim čim bolje zapeti." www.tednik.si Eva Šnut, 8. r., OŠ Destrnik Trnovska vas, matična šola Destrnik, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač), zmagovalka v starejši kategoriji: „Vesela sem, uživam v nastopanju. To so zelo dragocene izkušnje, ni toliko pomembno, da napreduješ, kot so same izkušnje. Vpolfinalu si želim nastopiti še bolje, zmaga naj najboljši. Pesem, ki sem jo zapela, sem slišala na lanskem finalu, zelo mi je bila všeč, zato sem si jo tudi izbrala. Sodelujem že od 2. razreda, večkrat sem bila polfinalistka, dvakrat finalistka." TESARSTVO IN ZIDARSTVO m Foto: Črtomir Goznik Iz OŠ Destrnik-Trnovska vas, matične šole Destrnik so zapele: Julia Tian, 3. r., pesem Ledena (Siddharta), Vita Breznik, 3. r., Zgodba o prijateljstvu (Čuki), Maša Fradl, 5. r., pesem Se živi (Alya), Urška Simonič, 5. r., pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), Marija Dvoršak, 5. r., pesem Lastovka (Elda Viler), Eva Masten, 5. r., pesem Poljubi me za božič (Nika Zorjan), in Špela Čuš, 5. r., pesem Kar bo, pa bo (Helena Blagne) v mlajši kategoriji, v starejši pa: Eva Šnut, 8. r., pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač). 031645 618 , leskojoze@gmail.com ><| 1ESKO V H Lesko, Simona Murko s.p., Jiršovci 14, Destrnik torek • 4. aprila 2023 Podravje Štajerski 9 Slovenija • Cene mleka za kmete prenizke, za potrošnike previsoke Je liter mleka res vreden toliko kot liter kokakole? Cene mleka padajo, še bodo padale, kako dolgo še in do kod, ni znano. »Verjamem, da se bodo z začetkom turistične sezone stabilizirale, nato pričakujem odboj cene ponovno navzgor,« je na 31. občnem zboru Mlekarske zadruge Ptuj dejal direktor Janko Petrovič. Njegovemu razmišljanju sta pritrdila tudi Jure Bojnec iz Pomurskih mlekarn in Anton Jakljevič iz Ljubljanskih mlekarn. Foto: Črtomir Goznik Največjo količino mleka v letu 2022 so oddale kmetije Napast iz Cirkouc (1,3 mio litrov), Šket iz Bobove pri Šmarju pri Jelšah (1,05 mio litrov) ter Frešer iz Kalš pri Šmartnem na Pohorju (1,02 mio litrov). Priznanja so prejele tudi tri zbiralnice mleka za dosežke na področju organiziranega zbiranja mleka, in sicer zbiralnice Pečarovci, Pušenci in Savci. Prihodki Mlekarske zadruge v zadnjih dveh letih Povprečna izplačana cena proizvajalcemje bila 47 centov na liter, kar je 39 % več kot v primerjavi z letom prej, ko je bila povprečna cena 34 centov na liter. 2021 2022 Količina odkupa mleka 79,7 milijona litrov 84,7 milijona litrov Prihodki 33,7 milijona evrov 49,7 milijona evrov Odhodki 33,6 milijona evrov 49,2 milijona evrov Cisti dobiček 59.355 evrov 98.718 evrov Vir: Mlekarska zadruga Ptuj Cene mleka namreč sledijo ponudbi in povpraševanju. Slednje je zaradi visokih cen upadlo tudi za desetino, skladišča mlekarn pa naj bi bila polna. Žalostno pa je, pravijo kmetovalci, da so cene sokov primerljive s cenami mleka, hranilnega in polnovrednega živila. Zadruga 400.000 evrov razdelila članom Lansko leto je bilo za Mlekarsko zadrugo Ptuj kljub vsem turbulencam poslovno uspešno. Leto bi končali z okrog pol milijona evri presežka, vendar so 400.000 evrov v skladu z odločitvijo lastnikov zadruge (kmetov) razdelili med zadružnike in zadružnice, 100.000 evrov je zadruga obdržala za likvidnostno stabilnost. O pričakovanjih za leto 2023 je Janko Petrovič dejal, da načrtujejo nižje prihodke, ki bodo posledica nižjih odkupnih cen, kljub zdajšnjemu padcu cen mleka pa pričakujejo, da bo povprečna cena mleka vsaj 46 centov na liter, torej da bo povprečna cena en cent nižja kot lani. Morda se cent resda ne sliši veliko, v dohodkih kmetij pa ima veliko vlogo. Za kmeta namreč en cent pomeni tudi 70 evrov manj po kravi, medtem ko za zadrugo, ki proda 84 milijonov litrov mleka letno, okrog 840.000 evrov manj letnega prometa. »Včasih se za en cent pri odkupu z mlekarnami pogajamo celo leto, že za desetinko centa so pogajanja težka,« je dodal Petrovič. Slovenski kmetje proizvedejo le 0,3 % mleka v Evropi Toda cene mleka padajo, po eni strani pričakovano, saj so padle tudi cene mineralnih gnojil, goriv, pšenice in koruze, medtem ko cene semen, kmetijskih strojev, strojnih storitev in krmil ostajajo izredno visoke, ne nazadnje so se povišali tudi stroški dela. Medtem ko je bila še lani decembra odkupna cena 58 centov, v Mlekarski zadrugi za april napovedujejo odkupno ceno na ravni okrog 46 centov, pričakovati pa je, da bo dno še nekoliko nižje. »Smo sredi vihre. Prvi obrisi, da bi se lahko ponudba in povpraševanje stabilizirala, se svetlikajo, optimizem nam vlivajo povpraševanja po odkupu,« je zaupal Janko Petrovič. Ali torej sedaj kmetje proizvajajo izgubo, pa je bojda vprašanje, ki ga pogosto sliši predsednik zadruge Jožef Hajšek. »Ni treba, da proizvajamo izgubo, kritično je že, če ne proizvajamo minimalnega dobič- ka, ki zagotavlja razvoj kmetije. Ko cena pade, se to pozna pri količini nakupa koncentrirane krme, kar se odraža na količini mleka, beljakovinah in maščobah, kar še dodatno potisne odkupno ceno mleka navzdol in seveda prihodke.« Mlekarne si želijo stabilno okolje Stabilne kmetije in seveda cene pa si želijo mlekarne, vsaj tako za- gotavljajo. »Brez vas mlekarn ne bi bilo,« je dejal Jakljevič iz Ljubljanskih mlekarn, a v isti sapi dodal, da je to krizo treba enostavno prebroditi in da jih bo v prihodnje še več. Jure Bojnec iz Pomurskih mlekarn je trenutno stanje na trgu opisal: »Naša mlekarna je precej močna na področju masla in mleka v prahu, oboje je borzno blago, a v zadnjih mesecih so se cene skoraj razpolovile. Zaradi nižjih cen mlečnih izdelkov pričakujemo, da bo potrošnik ponovno pogosteje segel po njih, da se bo proizvodnja mleka na ravni Evrope zmanjšala, da bo turistična sezona dobra. Vse našteto kaže, da se bo situacija začela umirjati ob polovici leta, nato pa vsi pričakujemo odboj cen.« Cene mleka bodo vedno prenizke Cene mleka bodo glede na vložen trud, čas in denar kmetovalcev vedno prenizke, četudi so vsaj glede na kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije lani presegle teoretično ceno 43 centov na liter. Ob tem pa ima tudi potrošnik svojo cenovno mejo. Osrednje vprašanje ostaja, kolikšen delež od končne cene prejme posamezni člen v verigi, od kmeta do trgovca. Verjetno tega v Sloveniji še dolgo ne bomo izvedeli, so pa korak v tej smeri storili francoski kmetje. »Francozi se borijo, da bi imeli na vsakem izdelku zapisano, koliko denarja od končne cene prejme vsak deležnik,« je dejal Borut Flor-jančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Mojca Vtič »Cena mleka v primerjavi z drugimi pijačami kmetovo delo razvrednoti. Za primer -mineralno vodo zgolj načrpajo, pa ima primerljivo ceno z litrom mleka, za katerim je celotna veriga, obilica dela ter časovnih in finančnih vlaganj,« je poudaril kmetovalec Andrej Napast. Foto: Črtomir Goznik Največji proizvajalec mleka z okrog 300 glav živine je kmetovalec z Dravskega polja Andrej Napast iz Cirkovc. Lani se je priključil mlekarski zadrugi, pred tem je oddajal mleko preko drugih posrednikov. »Zadrugi sem se priključil, ker je večji igralec na trgu mleka in ima močnejše pogajalske možnosti.« Glede padca cen je dejal, da ta seveda vpliva na dohodke kmetije, vendar da tudi na kmetijah poslovno leto traja 12 mesecev. »Glede obetov gledam pragmatično in pravim, da za vsako ceno ni smiselno vztrajati. Če bodo trg, razmere in politika želeli, da ukinemo dejavnost prireje mleka, potem jo tudi bomo. Mi kot kmetje bomo že preživeli, vendar to za sabo potegne tudi predelovalno industrijo in vse ostale službe, ki so vpete v ta sistem.« O cenovnih gibanjih in vplivih na investicije je Napast povedal: »Pri investicijah je treba imeti malo zdravega razuma in poguma, vendar te ne smeta ne pogum in ne želja preveč zanesti. Likvidnostne težave namreč vplivajo na posameznika in celotno družino.« Povečanja kmetije oz. staleža živali ne načrtuje, kvečjemu zmanjšanje, če bodo razmere to narekovale, pravi. Ptuj • TD ob veliki noči Veliko jajce v dominikancu Veliko ptujskojajceje staro deset let. TD Ptuj gaje prvič razstavilo na velikonočni razstavi leta 2013, s čimer so poskrbeli za presenečenje na 5. razstavi velikonočnih izdelkov in jedi. Foto: Črtomir Goznik Poslikal ga ptujski dekorativni slikar in umetnik. Pozlatil ga je z lističi in obogatil z reliefno poslikavo. Krasita ga ptujska veduta in sveto jagnje. Vesel je, da so Ptujčani njegovo delo, darilo mestu in občanom ob veliki noči 2013, tako lepo sprejeli in še danes vzbuja zanimanje povsod, kjer ga društvo razstavlja. V teh letih so ga razstavili na več krajih oz. dogodkih, največkrat pa za veliko noč. Letos je v tem času dobilo svoje mesto v dominikanskem samostanu, kjer si ga bodo lahko ogledali vsi domači in tuji obiskovalci, saj je ta izjemni kultur-no-zgodovinski spomenik od prvega aprila ponovno odprt za redne oglede. (MG) Ptuj • Sončna ura z novo zasaditvijo Skrb za urejeno okolje Največja vodoravna sončna ura v Sloveniji, ki jo je TD Ptuj postavilo ob 30-letnici samostojne države, vedno kaže pravi čas, le sonce mora sijati. Foto: MG Od njenega odprtja junija leta 2021 do danes so jo obiskali številni. S premerom 15 metrov je zagotovo nova atrakcija najstarejšega slovenskega mesta. Čas kaže s pomočjo sence, ustvarjene s palico oz. gnomonom. Janez Tepuš iz Javnih služb je vodil ekipo, ki je izvedla vsa gradbena dela, zasadila cvetlično polje ure in grede. Pod njegovim vodstvom so Javne službe v teh dneh sončno uro zasadile na novo, saj se prejšnja ni obnesla. Posadili so plazečo trdolesko in posejali travo. Sodelovale so Danijela Mendaš, Barbara Papež, Vida Muršec, Andrej Fric in Simona Tomažin. V kratkem bodo v bližino sončne ure postavili dve novi klopi z betonskima podstavkoma, z lesenim sedežnim delom in naslonjalom, da jih ne bo mogoče odnašati tako kot prejšnjo klop. (MG) Ormož • Obeležili dan medovitih rastlin Posadili 12 novih lip Občina Ormož je tudi letos izvedla dan sajenja medovitih rastlin. Po tem, ko so lani lipe sadili v krajevni skupnosti (KS) Velika Nedelja, so jih tokrat posadili v sosednji KS Podgorci, ob poti med krajevno skupnostjo in župnijsko cerkvijo. Foto: KS Podgorci Lipe so sadili župan Danijel Vrbnjak, direktorica občinske uprave Milena Debeljak, predsednica sveta KS Podgorci Natalija Volmut, poslanec državnega zbora Andrej Kosi, predsednika ormoškega čebelarskega društva Jože Brumen in planinskega društva Marjan Kukovec ter mini županja Klara Lia Žuran in mini podžupanja Sofia Lah. Posadili so šest lip, še šest pa jih nameravajo v prihodnje posaditi po različnih območjih krajevne skupnosti. Predsednica KS Volmutova se je občini zahvalila za podarjene lipe, ki bodo krasile njihov kraj, obenem pa poudarila tudi simboliko, vlogo in pomen tega drevesa. (MH) 10 Štajerski Kultura torek • 4. aprila 2023 Ptuj • Še o obnovi mestnega stolpa in več sto let stare ure Turisti bodo lahko uro v stolpu tudi navijali Mestni stolp, najmogočnejša mestna arhitektura, ki jo obnavlja nadžupnija sv. Jurija Ptuj, bo kmalu zaživel kot nova razgledna točka Ptuja, turistična zanimivost, s katere bo mogoče Ptuj doživeti z vseh strani neba. Stopnišče je že urejeno. Do začetka poletja bodo usposobili veliko stolpno uro, ki jo je izdelal Peter Plocer, sicer po rodu Ptujčan, ki je živel v Zagrebu. Leta 1689 sojo Ptujčani kupili od zagrebških frančiškanov. Za ponovni zagon najstarejše in največje stolpne ure skrbi konservator in edini restavrator za mehanske ure v Sloveniji Samoel Kukovičič iz Krškega, ki ima rad stare ure in je bil tudi eden glavnih pobudnikov za njeno obnovo. Ptujska stolpna ura ima najdaljše in najstarejše mehansko delujoče nihalo, iz enega kosa, ki meri 21,40 metra. Na njem je obešena okrog 300 kg težka klesana kamnita krogla iz antičnih časov, ki ima posebno vlogo, da je ura točna. Ptujsko nihalo naj bi bilo najdaljše na svetu. V Guinnessovo knjigo rekordov so z najdaljšim nihalom v enem zvoniku, dolgem 12 metrov, trenutno vpisani Kitajci. Samoel Kukovičič se s ptujsko uro tako ali drugače ukvarja že 25 let. Med strokovnim izobraževanjem v tujini se je seznanil z aktualnimi odkritji svetovnih znanstvenikov leonardistov in izvedel tudi za znamenitost ptujske ure, da naj bi na da Vincijevih skicah šlo za ptujsko uro, a pravih dokazov za to sicer še ni. Dokumentirano pa je, da je renesančni umetnik Leonardo da Vinci poznal večino pomembnejših večjih srednjeevropskih zvonikov, jih tudi skiciral, njihovo notranjost in značilnosti. Med drugim naj bi v teh skicah, ki so bile že objavljene v Unesco spominu kot Leonardova dela, kot tudi kodeksi, v katerih je Leonardo objavljal (Madrid ena in dva ...), upodobil tudi mehanizem prvotne ptujske ure, po kateri je Peter Plocer v 17. stoletju naredil tudi današnjo uro. Njene tehnične značilnosti so že takšne, a pravih dokazov še ni. Ptujsko stolpno uro bodo • • I • v ponovno navijali ročno Obnova ure je izjemno zahteven projekt, saj je bila v zelo slabem stanju, mehanizem je bil že tako poškodovan, zrahljan, kot da bi bil počen. Po obnovi velika ptujska stolpna ura ne bo samo ura, ki jo bodo občudovali, temveč ura, ki bo delovala in kazala čas ter bo tudi povezana z zvonovi. Veliko škodo ji je leta 1990 naredila takratna mestna oblast, ki se je odločila, da jo bo navijala elektrika. Za to je v tistem času dobila tudi soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, kjer so bili prepričani, da bo električno navijanje najboljša rešitev za delovanje ure, za kar pa ni bilo nobene Foto: Črtomir Goznik Samoel Kukovičič je v teh dneh že odstranil elektromotorje, da bo veliko stolpno uro ponovno mogoče navijati ročno kot nekoč. Foto: Črtomir Goznik Pri ročnem navijanju bodo lahko pomagali obiskovalci mestnega stolpa, saj se ne dogaja vsak dan, da lahko sodeluješ pri navijanju velike stolpne ure, ki spada v sam vrh svetovne tehniške zgodovine. strokovne podlage. S to odločitvijo so uničili njene varovane lastnosti. V praksi se to ni obneslo, saj ura ni delovala. Naprave za elektronsko vodenje ure so že odstranili, ponovno bodo namestili avtentična vodila, kljuke in ročice, da bo možno ročno navijanje ure vsak dan, tako kot nekoč. Turisti v vlogi nekdanjih mežnarjev Okrog 70 kg težko utež je treba vsak dan dvigniti 20 metrov visoko, da ura teče. Ročno jo bodo lahko navijali tudi obiskovalci. Ob kovinski kljuki bo Samoel Kukovičič izdelal lesene ročke za navijanje, ki se bodo menjale, za turiste pa bodo dragocen spominek o tem, da so pomagali pri navijanju velike ptujske stolpne ure. Nekoč so to delali mežnarji, tudi mežnarice, danes pa bo tudi lahko poseben doživljaj za turiste. Ne dogaja se vsak dan, da sodeluješ pri navijanju stolpne ure, ki sodi v sam svetovni vrh tehniške zgodovine. Prvi, ki je to predlagal, je bil Nemški zvezni urad, ki skrbi za stare ure po gradovih in cerkvah v Nemčiji, je povedal Samoel Kukovičič. Legenda o ptujski uri, ki jo še danes mesto predstavlja turistom - da zato nima številčnice na sever- ni strani, ki je obrnjena proti gradu, ker se je grof Leslie sprl z mestno oblastjo in za uro ni želel prispevati - nima nobene niti materialne niti arhitekturne osnove. Če bi bila osovina še na severni strani, ki gleda na grad, bi se ura ustavila, ker je nihalo tako narejeno, je poudaril Samoel Kukovičič. Velika stolpna ura bo že v kratkem ponovno kazala čas in privabljala turiste, ki jo bodo pomagali navijati, ob tem pa uživali v prelepih pogledih na Ptuj, jezero, grad in okolico. Ptuj bo poletno turistično sezono začel s petzvezdičnim turističnim doživljajem. MG Budimpešta • Na Madžarskem festival Si. Haloški godci na rajži Instrumentalna vokalna skupina Halongaje gostovala v Budimpešti. Skupino iz Haloz so sestavljali: ustni harmonikarji Potepuhi iz Cirkulan, ljudski godci KUD Franceta Forstneri-ča iz Vidma, ljudske pevke KD Maksa Furjana iz Zavrča in Slavica Vidovič. Foto: Iztok Kobal V Budimpešto so se nastopajoča skupina in spremljevalci podali z avtobusom. Vožnja je bila dolga, krajšali so si jo s prijetnimi pogovori, igranjem instrumentalistov in petjem. Med potjo so si ogledali Blatno jezero, voden ogled so imeli po madžarski prestolnici Budimpešti, posebno doživetje je bila vožnja z ladjo po Donavi. Glavni koncert je bil v soboto, 18. marca. Zraven nastopajočih in nekaterih drugih sodelujočih skupin so se ga udeležili veleposlanik RS, njegova ekscelenca Marjan Cencen, pooblaščena ministrica Jana Strgar in predsednik festivalov Si. Aleš Breznikar. Vsem prisotnim skupinam so razdelili certifikate o udeležbi in izmenjali priložnostna darila. Med vsemi nastopajočimi folklornimi, pevskimi in instrumentalnimi skupinami je prav posebej odmeval 20 minutni nastop orgličarjev Potepuhi Halonga, ki so jih spremljale pevke KD Maksa Furjana iz Zavrča, Slavica Vidovič in ljudski godci KUD Franceta Forstneriča. Med večerjo so za program poskrbeli madžarsko-ciganski ansambel in plesalci. Tudi tokrat so se izkazali organizatorji Si., udeleženci Instrumentalne vokalne skupine Halonga Cirkulane z nastopom in Tilčka Golc z odlično organizacijo. Udeleženki prijetnega potovanja Jožica Eršte in Tončka Cifer sta zapisali popotni dnevnik, da bodo lažje obujali prelepe spomine. Zdenka Golub %t A JURIJ JUHANT DRAGICA MIRNIK SILVA BOZO KATARINA FERLETIČ KOSTADINOVSKI PRAZNIK GLASOVNICA GLASUJEM ZA KANDIDATA: Vaše ime in priimek: Glasovnice sprejemamo vključno do 17. 4. 2023 na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. ČASTNI POKROVITELJ: Po kruhu se dan pozna. Pz\ DOLENJSKI LIST VESTNIK štajerski TEDNIK llnovi tedniki REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA SOLIDARNO PRIHODNOST primorske novice /Mj^^ torek • 4. aprila 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Sveti Tomaž • Najbolj priljubljen župnik navdušil Martin Golob: »Brez vere je križ težji« Martin Golob je prav gotovo najbolj priljubljen slovenski župnik, ki te dni polni dvorane po državi s predstavitvijo knjige z naslovom Na spletni prižnici. Vanjo je njegove zgodbe, misli in spodbude strnil novinar Lojze Grčman. Slovenci smo tako župnika kakor knjigo vzeli za svojo. Do zdaj je bilo prodanih že več kot 13.000 izvodov. Okoli 250 ljudi od povsod, tudi iz Maribora in Ljutomera, se je zbralo pred dnevi v tomaževski kulturni dvorani ob promocijski turneji ene najbolj prodajanih knjig ta čas (o mislih in spodbudah Martina Goloba). S svojo srčnostjo, sproščenostjo in simpatičnostjo je najbolj znan duhovnik navdušil množico, odmevali so smeh in glasni aplavzi. Tudi sam je bil nad vsem navdušen: »Zares me gane, ko vidim toliko ljudi, vse je okrašeno, na vratih dobrote domačih gospodinj. Kot da bi bila birma,« je načel prijeten pogovor. Spregovoril je o knjižnem prvencu, o svojem življenju, se dotaknil različnih tem ter razkril tudi marsikatero zanimivo misel. Prijeten dogodek, ki ga je pripravila ormoška knjižnica, so s pesmijo obogatili člani Župnijskega pevskega zbora Sveti Tomaž. Sodobnemu človeku preko spleta približal vero Martin se je rodil v kmečki družini, je eden izmed šestih bratov. Odraščal je v Šmartnem pri Litiji, delo na kmetiji pa ima še danes pri njem poseben pomen. Tudi svoj poklic zelo rad primerja s kmetovanjem. »Biti kmet in duhovnik je pravzaprav zelo podobno. Oba nekoga hraniva - kmet s silažo živali, jaz z duhovno hrano ljudi. Drži pa, da je precej večji izziv delati s slednjimi. Toda to zelo rad počnem, rad se pogovarjam z ljudmi in jih poslušam. Krava ne more govoriti, samo z repom lahko mahne,« je dejal in nadaljeval, da je tako kmetovanje kakor tudi Polna dvorana v Svetem Tomažu Ormož • 16. medobčinski otroški parlament Za več športa in pouka v naravi Pred dnevi so ormoško sejno dvorano zapolnili mladi parlamentarci in parlamentarke osnovnih šol iz občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Potekal je 16. medobčinski otroški parlament, ki ga tradicionalno organizira tamkajšnja Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM), in sicer tokrat na zelo aktualno temo duševnega zdravja otrok in mladih. Predvsem leti 2020 in 2021 sta bili zaradi pandemije in z njo povezanih ukrepov precej težki tudi za mlade. Po podatkih Unicefa Slovenija je prišlo do visokega porasta stisk in težav v duševnem zdravju. To med drugim potrjuje raziskava samoocene duševnega zdravja 400 otrok in mladih, starih med 10 in 18 let iz vse Slovenije, ki so jo izvedli. Skoraj 50 odstotkov vprašanih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe, obenem pa je skrb vzbujajoč podatek, da jih večina stiske rešuje sama oz. se o njih ne pogovarja z odraslimi. Na to zelo aktualno temo je tokrat debatiralo 21 mladih parlamentarcev in parlamentark iz vseh sedmih osnovnih šol na Ormoškem (OŠ Ormož, OŠ Stanka Vraza Ormož, OŠ Ivanjkovci, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Velika Nedelja, OŠ Sveti Tomaž in OŠ Središče ob Dravi). Učenci so se najprej zbrali v sejni sobi, kjer so jih poleg predsednice ormoške medobčinske zveze Aleksandre Kociper nagovorili tudi vsi trije župani oz. predstavniki občin. Sledilo je delo v delavnicah s psihologinjama Blažo Krasnik in Lariso Kokol. Nato so predstavili Mladi parlamentarci so tudi tokrat prišli do zanimivih ugotovitev. povzetke šolskih parlamentov ter v sproščenem vzdušju razpravljali in izmenjevali mnenja, na koncu pa oblikovali zaključke. »Mladi so izrazili željo, da si želijo več pogovora z različnimi strokovnjaki in več delavnic, kjer bi se naučili tehnik, kako si lahko sami v stiski pomagajo oz. kako se spopadati s stiskami. Predstavili so tudi druge ideje za izboljšanje duševnega zdravja, to so: več športa v šoli, pouka v naravi, daljši odmori, s čimer bi imeli več časa za druženje in pogovor z vrstniki. Prav tako si želijo več neformalnega pogovarjanja z učitelji in na splošno več druženja med različnimi oddelki šol. Ugotavljali so še, da čeprav so te težave med mladimi prisotne, gre še vedno za tabu temo, zato se tudi težko izpostavijo oz. o tem spregovorijo. Če že, pa o tem največkrat govorijo z ljudmi, ki jim zaupajo in so jim blizu - družino, vrstniki, učitelji ... Pomoč oz. informacije pa iščejo tudi preko spleta,« je povzela Kociprova. Z zaključki se bo na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo potekal 11. aprila, predstavila tričlanska ekipa OŠ Sveti Tomaž, ki bo zastopala ormoške barve. Monika Horvat Z leve: novinar in avtor knjige Lojze Grčman, priljubljen duhovnik Martin Golob in voditeljica pogovornega večera Mateja Hržič duhovništvo način življenja. Svojega poslanstva se je lotil nekoliko drugače. Širna Slovenija ga je spoznala, ko je v obdobju epidemije koronavirusa preko spleta prenašal svete maše, že pred tem pa je začel z vloganjem z željo, da v prvi vrsti oznanja Boga in širi katoliško vero, nagovarja ljudi ter približa način življenja duhovnika. Je eden najpopularnejših slovenskih internetnih zvezdnikov. Na Face-booku ima več deset tisoče sledil-cev. »Po mojem jih Bog nagovarja,« je dodal. Vsak dan prejema tudi številne klice, pisma in elektronsko pošto, pa obiske župljanov in romarjev iz vse Slovenije, česar je zelo vesel. Kar se tiče vprašanj, ki mu jih zastavljajo, pa pravi: »Kakšni so skorajda že preveč pogumni (smeh, op. a.). Vesel sem, da so moja vrata odprta za vsakogar, da sem ljudem blizu.« Župnik nima težav priznati, da se v življenju tudi sam sooča z izzivi: »Tudi mene Bog preizkuša. Nobena stvar v življenju ne gre lahko. Včasih je treba stisniti zobe, saj ob tem rastemo, se učimo in vzgajamo.« Knjiga prava uspešnica Knjiga Na spletni prižnici, ki je postala prava uspešnica, je nastala na podlagi 13 ur intervjujev, ki jih je novinar Lojze Grčman pretvoril v pisano besedo. V približno 100 dneh od izida do danes je bilo prodanih dobrih 13.500 knjig. V tisku je že sedma izdaja. Martin pravi, da si tega ni predstavljal, meni pa, da je to božje delo. Knjiga pa ima tudi dobrodelno noto, od vsakega izvoda namreč 2 evra namenijo v dobrodelne namene. V sodelovanju s Slovensko karitas je bilo skupaj zbranih že 24.000 evrov, ki so jih namenili šestim družinam v stiski. »Lepo mi je govoriti o življenju duhovnika, o Cerkvi, veri. Rad bi ljudem pokazal, da je biti veren zelo človeško, nič čudnega, zelo naše ali 'nam v krvi'. Brez vere je križ težji,« je še med drugim dejal. Monika Horvat Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Hajdina in Osnovno šolo Hajdina vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Hajdina. Vidimo se v torek, 4. aprila, ob 18. uri v Domu krajanov Skorba. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Hajdina. ♦ h*BIT V> IT rešitve J ^ IT rešitve SAZAS SI LKEM uiunpen Štajerski radioPTUI Foto: MH Foto: MH 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 4. aprila 2023 Podravje • Povezani zmoremo več in veliko bolje Logična povezava v Destinacijo Štajerska Slovenska turistična organizacija (STO) in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) sta nedavno izvedla štiri delavnice na temo upravljanja destinacij in povezanosti turizma. Delavnice so potekale v vsaki od makro destinacij, ki so Termalna Panonska Slovenija, Ljubljana & Osrednja Slovenija, Alpska Slovenija ter Mediteranska & Kraška Slovenija. Čeprav Maribor s Pohorjem sodi pod destinacijo Alpska Slovenija, je bil hotel Habakuk gostitelj delavnice za Termalno Panonsko Slovenijo, v katero sodi tudi Ptuj. Nekaj več in veliko bolje Na vseh štirih delavnicah je bilo prisotnih več kot 90 udeležencev, predstavnikov turističnih destina-cij, slovenskih občin in razvojnih agencij, njihova skupna ugotovitev pa je nujnost tesnejšega povezovanja, tako znotraj posamezne destinacije kot med destinacijami. Dubravka Kalin, generalna direktorica Direktorata za turizem, je predstavila največje izzive v slovenskem turizmu. Med njimi so nizka dodana vrednost, ponudba, ki zaostaja za obljubo zelene bu-tične Slovenije, visoka sezonskost, pomanjkanje kulturnih elementov v turistični ponudbi in preslaba urejenost ambienta, zaostajanje za konkurenco, zlasti pri nagovarjanju zahtevnejših gostov, kadrovske težave in neučinkovito upravljanje. V preteklosti smo iskali svojo pot razvoja turizma in se nagibali zdaj k enemu zdaj k drugemu scenariju. »Nekaj časa smo stavili na butični turizem po sistemu 'manj je več1, nato smo se nagibali k množičnemu 'več in še več', a slednjič ugotovili, da je pravi model prihodnosti v uravnoteženem turizmu in ga poimenovali 'nekaj več in veliko bolje',« je pojasnila dr. Ljubica Kneževič Cvelbar z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je moderirala delavnice. Glavni vir financiranja -turistične takse Ker so načrtovanje, organiziranje in spodbujanje razvoja turizma na lokalni ravni v pristojnosti občin, te ustanavljajo svoje destina-cijske organizacije, ki jih tudi same financirajo, največ iz turistične takse in drugih proračunskih virov občin. Leta 2019 je bila skupna vi- Foto: Visit Maribor Ko bomo turizem povezali v regije, bo Maribor postal središče Destinacije Maribor, Pohorje in Štajerska. Foto: Visit Ptuj Med pomembnimi turističnimi produkti Destinacije Maribor, Pohorje in Štajerska so ptujske rimske igre. šina pobrane turistične takse slabih 25 milijonov evrov, kar je bilo za dobrih 39 odstotkov več kot v 2018, lani pa se je v občinske blagajne od turističnih taks nateklo skoraj 24 milijonov evrov, kar je 46 odstotkov več kot leta 2021 in le še štiri odstotke manj kot v doslej rekordnem letu 2019. Edina pot do uspeha pri razvoju turistične ponudbe je sodelovanje in povezovanje občin, so se, kot že rečeno, strinjali udeleženci delavnic. Turistov namreč ne zanimajo meje občin, temveč celovito turistično doživetje s smiselno geografsko, programsko, prometno, zgodovinsko povezanostjo, skupnimi turističnimi produkti, zaokroženimi območji ter pripravljenostjo sodelovanja in financiranja skupnega programa. Kot primeri dobrih praks pri tem izstopajo Julijske Alpe, Bela krajina in Brda. Nabor znanih turističnih produktov STO dobro koordinira štiri vodilne destinacije, pravi direktorica Maja Pak, treba pa bo vložiti več napora v mikro destinacije. Sistem je po njenem sicer dobro nastavljen, a je še prostor za izboljšave, in to tako organizacijsko kot podporno. Kajti vse mikro destinacije, ki jih ustanavljajo občine, niso zmeraj usklajene s krovno turistično strategijo, torej delujejo po sistemu gremo mi malo po svoje. Zato so tudi z resornim ministrstvom v začetku leta pristopili k izboljšanju zastavljenega modela, izvedli so anketo med občinami in destinacij-skimi organizacijami ter pripravili omenjene delavnice, da skupaj z deležniki v turizmu na posameznih območjih uskladijo kriterije. Delavnice in predhodno opravlje- na anketa med turističnimi delavci na terenu so potrdile tudi potrebo po novih kriterijih povezovanja v regije, ki letno beležijo več kot pol milijona nočitev. Ena takšnih bi lahko bila Destinacija Štajerska s središčem v Mariboru; gre za geografsko zaokroženo območje, ki sega od Šentilja na severu do Žetal na jugu ter od Ribnice na Pohorju na zahodu do Središča ob Dravi na vzhodu. Destinacija Maribor, Pohorje in Štajerska se ponaša z desti-nacijskimi znamkami, kot so Stara trta, Jeruzalem Slovenija, Visit Ptuj, Visit Ravno Polje, Las Bogastvo podeželja in Visit gorice, ponuja pa turistične produkte, kot so Jakobova pot, E7 pešpot, Dobrine iz Hajdine, Ptuj, staro mesto, nova doživetja, Rimske igre, Arheološki park Po-etovio, Ovtar - varuh Slovenskih goric in še bi lahko naštevali. Senka Dreu Videm • Šola Videm - to smo mi O spoštovanju vrednot Učenci OŠ Videm so 24. marca s prireditvijo Šola Videm -to smo mi obeležili 29. dan šole, ob tem pa se spomnili tudi materinskega dne. Foto: OS Videm Sodelovali so vsi učenci. Znanje, sreča, prijateljstvo in povezanost so vrednote, o katerih govori naša šolska himna. Nastopi učencev na prireditvi so bili prepleteni s prikazom osvajanja teh vrednot. Predstavili so se vsi razredi s točkami, ki so jih učenci več tednov pripravljali skupaj s svojimi učitelji. Skozi točke so upodobili šolski dan - od jutra, ko se učenec zbudi, se s šolskim avtobusom pripelje v šolo, njegov dan v šoli ter po pouku vrnitev k svoji družini. Učenci so predstavili različne šolske predmete - slovenski jezik, zgodovino, likovno umetnost, glasbeno umetnost, športno vzgojo, spoznavanje okolja, pa tudi odmor in rekreativni odmor. Obiskovalci so uživali ob pevskih, plesnih in dramskih točkah, nekatere so bile preplet vsega. Program so popestrili pevci otroškega in mladinskega zbora, Cicizbora, šolski band in mladi harmonikarji. Ob koncu prireditve je zbrane nagovoril ravnatelj OŠ Videm Robert Murko. Poudaril je, da na naši šoli zaposleni in učenci na različne načine prispevamo k pridobivanju vrednot iz naše šolske himne. K besedi je bil povabljen tudi župan občine Videm Brane Kolednik. Vse zbrane je presenetil z darilom za našo šolo, in sicer s prenosnimi računalniki za mobilno računalniško učilnico. Karmen Volgemut Slovenija • Dostavljavci e-hrane o svojih kupcih Največ napitnin na severovzhodu države Če sledimo ugotovitvam Glova, enega največjih dostavljavcev hrane in drugih izdelkov pri nas, potem je manj razviti in posledično tudi manj premožen del Slovenije bolj radodaren. Kar pravzaprav ne preseneča, saj pravijo, da bo siromak s tabo prej delil tisto malo, kar ima, kot pa bogataš, ki se mu nekaj velikodušnosti pogosto sploh poznalo ne bi. Pri Glovu so za lansko leto zbrali zanimive podatke o svojih kupcih in njihovih navadah v 27 slovenskih mestih, v katerih so prisotni z dostavami. Rekorder z 257 naročili Ob naročilu dostave na dom ali v službo, kar opravijo preko posebne spletne aplikacije, lahko kupci dajo tudi napitnino. To po navadi dodelijo kar svojemu dostavljavcu, torej kurirju, ki hrano ali drugo blago dostavi s kolesom ali mopedom in v značilni rumeni torbi-nahrbtni-ku. Z napitninami so bili lani najbolj radodarni v severovzhodni Sloveniji, na prvih treh mestih pa so se znašli prebivalci Murske Sobote, Maribora in Ptuja. Dostavljavcu je nekaj dodatnega denarja namreč namenilo 16,4 odstotka soboških, 16,2 odstotka mariborskih in 15,96 odstotka ptujskih kupcev. Kljub temu najzvestejši uporabnik lanskega leta ni ne Prekmurec ne Štajerec, pač pa prebivalec prestolni- ce, ki je v zadnjih 12 mesecih preko Glovove aplikacije oddal kar 257 različnih naročil. Pri hrani so se na vrhu lestvice priljubljenih kuhinj znašle hitre ameriške, italijanske in azijske jedi, med njimi pa so šli večini najbolj v slast burgerji, pice in pad thai, pra-ženi rezanci po tajsko. Ker je bilo največ naročil oddanih med 11. in 13. uro, je jasno, da večinoma ni šlo za dostave na dom, pač pa na delovna mesta, tudi v šole, torej v času malice in kosila. Po drugi strani pa so bili burgerji, v zadnjem letu so se naročila povečala za štirikrat, najbolj zaželeni kot večerni obrok. Vse bolj je priljubljena azijska hrana, kamor spadajo kitajske, tajske, japonske suši in korejske jedi. V 2022 se je število naročil potrojilo, natančneje - povečalo se je za 293 odstotkov. Kako na kolo naložiti klimo? Spodbuden je podatek, da Slovenci pri naročilih hrane z dostavo ne posegamo zgolj in izključno po fast foodih, pač pa vse več tudi po zdravi hrani. Ta se je povečala za 227 odstotkov, še posebej pa is Čeprav Slovenci pri dostavi hrane še vedno največ posegamo po ameriških, italijanskih in azijskih jast foodih, so v zadnjem letu močno narasla tudi naročila zdrave hrane. nam tekne kot petkovo kosilo. Tudi sicer so petki dnevi, ko največ kupcev uporabi Glovovo spletno aplikacijo. Poleg hrane in pijače je bilo za dostavo največkrat kupljeno cvetje, zlasti za dan žena, materinski dan in valentinovo. Nekatera naročila pa so bila tudi precej nenavadna in so kurirje spravila v zagato, kako naročeno dostaviti. Takšen primer je nedvomno naročilo klimatske naprave ali 16 vrečk mačjega pe- ska. Pri Glovu niso navedli, kako so to dejansko izpeljali, prav tako niso pojasnili, kako so raztolmačili naročilo »vsaj desetih ročnih grelnih blazinic«. Se pa več kot očitno pri delu tudi pošteno nasmejijo. Podjetje Glovo spada med največje svetovne platforme za hitro dostavo in je prisotno v 25 državah po vsem svetu, zadnji dve leti tudi v Sloveniji, kjer ima več kot 800 aktivnih partnerjev. Senka Dreu Foto: FB Rokomet Pohvalo so si v domačem taboru zaslužili le navijači Stran 14 Rokomet Vratar Šalamon in sodnika zelene prikrajšala uspeha Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL tednik Nogomet Haloški derbi Vidmu, Drava ni unovčila premoči Stran 15 Nogomet Hajdina in Gerečja vas takoj na mesta prvih zasledovalcev Stran 15 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouñün íjilztu! RADIOPTUJ «a afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nova štirica dobra popotnica za Koper Aluminij - Fužinar Vzajemci 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Skiba (16.), 2:0 Marin-šek (44.), 3:0 Koblar (58.), 4:0 Katuša (85.). ALUMINIJ: Banic, Martic, Jovan, Schaubach, Koblar, Jagic (od 76. Fre-šer), Gorenak (od 76. Grajfoner), Ma-rinšek (od 65. Baskera), Šturm (od 65. Katuša), Čavara (od 59. Brest), Skiba. Trener: Robert Pevnik. Nogometaši Aluminija so „generalko" pred četrtfinalno tekmo slovenskega pokala s Koprom opravili z odliko, Korošce iz Raven so ugnali še tretjič v sezoni (v prvenstvu 1:0 in 4:0, v pokalu 4. 2). Ker je tudi Rogaška zmagala z enakim rezultatom, je med vodilnim dvojcem ostala razlika dveh točk. Poljski navijači motivirali Skiba Posebnost sobotne tekme v Kidričevem so bili navijači iz Poljske, ki so na poti do Planice prišli podpret svojega rojaka Daniela Skibo. Za 22-le-tnega napadalca je bila to izjemna vzpodbuda, ki jo je odlično izkoristil in se podpisal pod uvodni gol, pri Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (na fotografiji Rok Schaubach) so s prepričljivo igro suvereno ugnali Korošce, večji izziv jih čaka v sredo, ko v šumo prihaja Koper. tretjem pa je bil asistent. „Zame je bila to neverjetna izkušnja, saj so do Slovenije prevozili res dolgo pot in so me skupaj s soigralci glasno podpirali. Res sem jim hvaležen za to; da sem pred njihovimi očmi še zabil gol, pa je bilo še nekaj dodatno pozitivnega," je dejal Ski-ba, ki se je po začetnem prilaganju v Kidričevem dobro znašel, tekma s Fužinarjem pa je bila njegova najboljša v rdeče-belem dresu: „Trener mi »Tudi mi imamo izkušnje iz prve lige« Nogometaše Aluminija v sredo čaka četrtfinalna pokalna tekma, tekmec pa bo ena najboljših slovenskih ekip - Koper. Primorci so po ponesrečenem začetku spomladanskega dela sezone (štirje porazi in dva remija) v zadnjem mesecu ujeli zmagovalni ritem in nanizali tri zaporedne zmage: z Muro, Taborom in Bravom. Čeprav ligo nižje, a vendarle so tudi šumarji v zmagovalnem nizu. Zaporedni visoki zmagi s Triglavom in Fužinarjem sta dobra popotnica za sredin pokalni obračun, čeprav bo tekma s Koprom zagotovo precej drugačna. „Koper je v tem srečanju favorit, bori se za Evropo tudi v 1. ligi. Mi bomo na drugi strani naredili vse, da se sami uvrstimo v polfinale. Visoko vodstvo proti Fužinarju nam je omogočilo, da nekoliko spočijemo nekatere nosilce igre in da se sedaj v popolnosti posvetimo razmišljanju o sredini tekmi. Aluminij ima veliko izkušenj z igranjem v 1. ligi, Koper pa smo na našem stadionu premagali tudi že v pokalu. Treba bo odigrati agresivno in potrpežljivo, ne bomo pa se samo branili, ampak bomo razmišljali tudi o napadu. Prepričan sem, da imamo individualno kakovost za kaj takega," je pred srečanjem dejal trener Aluminija Robert Pevnik. V lanski sezoni 1. lige sta si Aluminij in Koper na štirih tekmah enakomerno razdelila plen: po enkrat je vsak zmagal, dvakrat pa sta se tekmi končali z remijem. Pokal Pivovarne Union, četrtfinale: Aluminij - Koper (v sredo ob 16.00 v Kidričevem). Nogomet • 1. SNL Vipotnik vse bolj izstopajoča figura lige Čeprav so igralci Olimpije „na avtocesti do naslova prvakov", pa najbolj izpostavljeni posameznik lige ne prihaja iz njihovih vrst, temveč iz Maribora. Žan Vipotnik je trenutno naravnost neustavljiv, pri svojih 21. letih blesti in zabija gole kot po tekočem traku. Resda se 1. slovenska liga po kakovosti ne more primerjati z italijansko Serie A ali nemško Bundesligo, pa vendar gre za predstave mladeniča, ki nikogar ne puščajo ravnodušnega. Najboljši strelec lige je že pri 17 golih v sezoni, 16 od teh jih je zabil na zadnjih 13 tekmah. Na zadnji tekmi proti Gorico je zabil klasični hat-trick, zdelo pa se je, da bi lahko po žogi udaril tudi z zadnjico, pa bi vseeno pristala v golu ... Tekmo med Olimpijo in Taborom je spremljalo več kot 5.000 gledal- cev, kar je za Ljubljano naravnost neverjetno, če ne gre ravno za derbi z Mariborom. Razlog za takšen obisk pa je preprost: pri Olimpiji so mladim razdelili 4.000 vstopnic in jim obenem podarili žogo, s čimer spodbujajo aktivnost mladih. Lepa gesta! Z igro pa se zmaji niso ravno izkazali, izjema je hitri zadetek 18-letnika iz BiH Anesa Krdžaliča, ki je zadoščal za nov paket točk. Celjani s svojo imenitno igralsko zasedbo še naprej težko osvajajo točke in izgubljajo dragocene točke v boju za Evropo, tokrat jim je dve odščipnil Kalcer. Radomljani so pod vodstvom trenerja Oliverja Bogatinova spomladi na devetih tekmah klonili le enkrat (proti Olimpiji), ob tem pa vpisali tri zmage in pet remijev. Tako niti ne čudi, da so si v boju za obstanek priigrali nekaj dragocenih točk naskoka pred Gorico in Taborom . Koper je v dobri seriji treh zmag, zadnji je vpisal proti Bravu. Za slednje je David Flakus Bosilj na zelenici vzdržal le dobre pol ure, saj mu je sodnik Alen Bubek po zelo strogem kriteriju pokazal rumena kartona . Če bi se Bubkovega kriterija držali na tekmah npr. v Angliji ali Nemčiji, ne bi tekme v polni postavi končala nobena ekipa . Tekma med Domžalami in Muro se je končala z najmanj popularnim izidom 0:0, s katerim so lahko bolj zadovoljni v domačem taboru. Ne samo, da so ohranili prednost pred neposrednimi tekmeci, ampak so po izključitvi Slobodana Vuka skoraj cel drugi polčas igrali z igralcem manj. je dodelil mesto bolj na krilnem položaju, s čimer sem za zdaj zelo zadovoljen, bomo pa videli, kako se bo to še razvijalo. Zame je pomembno, da me soigralci in trenerji podpirajo, veliko mi pomeni tudi to, da lahko s trenerjema (Pevnikom in Jovičem, op. a.) komuniciram tudi v poljščini, saj imata oba izkušnje z igranjem in treniranjem na Poljskem." Z golom prednosti so Kidričani nadzirali potek tekme, tik pred polčasom pa so vodstvo podvojili: po dvojni podaji Šturma in Marinška je slednji rutinirano pospravil žogo v mrežo - 2:0. Podoben potek je imela tekma tudi v 2. polčasu, ko so Kidričani nanizali nekaj priložnosti, končno pa je Skiba v 58. minuti z uporabnim predložkom omogočil Koblarju, da je z glavo lepo zabil žogo pod prečko - 3:0. Po številnih menjavah na obeh straneh - gostujoči trener Simon Oblak je vseh svojih pet opravil že pred REZULTATI 29. KROGA: Gorica - Maribor 0:3 (0:1); strelec: 0:1 Vipotnik (14.), 0:2 Vipotnik (59.), 0:3 Vipotnik (62.); Celje - Kalcer Radomlje 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Matko (15.), 1:1 Šošic (50.); Koper - Bravo 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Novoselec (26.). Rdeči karton: Fla-kus Bosilj (34., Bravo). Olimpija - Tabor Sežana 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Krdžalic (5.); Domžale - Mura 0:0. Rdeči karton: Vuk (52., Domžale). 1. OLIMPIJA 29 21 3 5 51:28 66 2. MARIBOR 29 15 6 8 60:34 51 3. CELJE 29 13 9 7 39:32 48 4. KOPER 29 13 7 9 38:26 46 5. DOMŽALE 29 11 10 8 41:33 43 6. MURA 29 10 12 7 40:34 42 7. BRAVO 29 7 6 16 27:33 27 8. KALCER RADOMLJE 29 5 1212 25:49 27 9. GORICA 29 4 10 15 24:45 22 10. TABOR SEŽANA 29 3 11 15 24:55 20 JM Krka in Ilirija izgubljata stik z vrhom Vodilni dvojec se je v tem krogu veselil zmag z identičnim izidom 4:0. Vodilna Rogaška je do nje prišla proti zasedbi iz Slovenske Bistrice, omenjeni ekipi pa se bosta med tednom pomerili še enkrat, in sicer v četrtfi-nalni tekmi Pokala Pivovarna Union. Težko je verjeti, da se bodo v četrtek Bistričani predstavili v toliko boljši luči, da bi ugnali moštvo iz Rogaške Slatine, čeprav je pokalno tekmovanje na izpadanje nekaj povsem drugega kot prvenstvene tekme. Ekipi Krke in Ilirije v skladu z napovedmi ne moreta držati tempa vodilnih ekip. Tokrat so Novomeščani zapravili vodstvo 2:0 proti Rolteku Dobu, še slabše pa jo je odnesla Ilirija, ki je proti Beltincem celo izgubila. Damjan Gajser je s svojimi Beltinčani pravi hit spomladi, na petih tekmah so ob treh zmagah in dveh remijih še naprej neporaženi. Golov so se tokrat veselili tudi trije nekdanji člani Aluminija, in sicer Marcel Kene (Brinje), Karlo Plantak (Krško) in Žiga Škoflek (Ilirija), dva nekdanja igralca Bistrice - Tai Matea Panic (Jadran) in Stian Džumhur (Rudar) - ter nekdanji član Drave Matic Marcius (Rogaška). REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - Fužinar Vzajemci 4:0 (2:0); Rogaška - Kety Emmi&Impol Bistrica B 1:0 Majcenic (7., z 11 m), 2:0 Gradišar (12.), 3:0 Marcius (45.), 4:0 Mihalic (69.); 65. minuto - je v zaključku piko na i zmage domačinov postavil rezervist Jakov Katuša, ki je bil po dolgi akciji celotne ekipe na koncu na pravem mestu in jo je zaključil z golom - 4:0. V 24. krogu se bodo Kidričani odpravili na najbližje gostovanje v Slovensko Bistrico. Lokalni derbi bo odigran na velikonočni ponedeljek, 10. aprila ob 16. uri. Daniel Skiba, Aluminij: „Zavedali smo se, da je Fužinar v dobri formi in da igra dober nogomet. Pomembno je bilo, da smo prvi zabili gol. Zame je bil to pomemben gol in sem ga ve- Krka - Roltek Dob 2:2 (2:0); strelci: 1:0 Marijanovic (3.), 2:0 Krznaric (14.), 2:1 Černe (70.), 2:2 Gorenc Stan-kovič (76., z 11 m); Nafta 1903 - Rudar Velenje 4:2 (2:1); strelci: 1:0 Szabo (4.), 1:1 Džumhur (31.), 2:1 Szabo (42., z 11 m), 3:1 Szabo (50., z 11 m), 3:2 Biggs (57.), 4:2 Sulejmanovic (90.). Rdeča kartona: Bicanic (42.), Musa (49., oba Rudar); Primorje eMundia - Vitanest Bilje 0:0; Ilirija 19111 - Beltinci Klima Tra-tnjek 2:3 (1:1); strelci: 0:1 Grobelnik (26., z 11 m), 1:1 Djermanovic (41.), 2:1 Škoflek (58.), 2:2 Pihler (78.), 2:3 Kosi (85.); Krško - Jadran Dekani 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Panic (29.), 0:2 Owusu (82.), 1:2 Plantak (94.). Rdeči karton: Sivonjic (Krško, 72.); Brinje Grosuplje - Triglav Kranj 2:o (2:o); strelca: i:c Kene (19), 2:c Piskule (21.). 1. ROGAŠKA 23 16 4 3 39:18 52 2. ALUMINIJ 23 15 5 3 45:17 50 3. KRKA 23 12 7 4 36:19 43 4. ILIRIJA 1911 22 11 5 6 38:21 38 5. BELTINCI TRATNJEK 23 10 6 7 36:34 36 6. NAFTA 1903 23 9 5 9 42:36 32 7. VITANEST BILJE 23 9 5 9 33:41 32 8. PRIMORJE EMUNDIA 23 6 10 7 31:33 28 9. FUŽINAR VZAJEMCI 22 8 3 11 32:38 27 10. BRINJE GROSUPLJE 23 8 3 12 22:29 27 11. JADRAN DEKANI 23 5 11 7 20:22 26 12. RUDAR VELENJE 23 6 8 9 32:38 26 13. K. E. BISTRICA 23 6 7 10 25:31 25 14. TRIGLAV KRANJ 23 7 3 13 22:42 24 15. ROLTEK DOB 23 4 8 11 31:45 20 16. KRŠKO 23 4 4 15 28:48 16 JM sel: za napadalca so goli vedno pomembni, a še bolj pomembna pa je ekipna zmaga. Upam, da je ta zmaga del poti proti prvi ligi." Robert Pevnik, trener Aluminija: „Odigrali smo organizirano, taktično disciplinirano in za nameček še učinkovito. Konce igre smo imeli v svojih rokah, moramo pa biti še za 20 ali 30 % bolj agresivni, bodisi z žogo ali brez nje. Ko hočejo tekmeci omrtviti našo igro, kar je poskušal tudi Fužinar, tega ne smemo dovoliti in moramo še naprej diktirati svoj tempo." Jože Mohorič Tenis • Zidanškovo v Mehiki ustavila 1. nosilka Po nastopu v kvalifikacijah Miamija, kjer je turnir potekal na betonski podlagi, se je Tamara Zidanšek (112.) preselila na sebi ljubšo peščeno podlago. Nastopila je na turnirju serije challenger (115.000 dolarjen nagradnega sklada) v Mehiki, v mestu San Luis Potosi (nekaj manj kot milijon prebivalcev) v centralnem delu države. Najboljša športnica MO Ptuj je v uvodnem krogu ugnala 28-letno domačinko Ano Sofio Sanchez (378.). Dvoboj je imel zanimiv potek, saj je Tami po zaostanki 1:3 v prvem nizu nanizala osem zaporednih iger (6:3, 3:0) in dvoboj zmagala 6:3, 6:4. Očitno je podoben šok potrebovala tudi v drugem dvoboju, ko se je merila s Kamillo Rakhimovo (92.). 21-letna Rusinja je v prvem nizu po-vedla 1:5, nato pa je članici TK Terme Ptuj ob ubranjeni set žogici (5:6, 30:40) uspelo niz pripeljati do podaljšane igre (6:6). Tam je bila samozavestna in jo je dobila z izidom 7:3. Tudi drugi niz je bil izenačen, znova pa je bila na koncu bolj zbrana naša igralka - 7:6(3), 6:3. Tretja ovira je bila najvišja, 1. nosilka Elisabetta Cocciarreto (49.). 21-letna Italijanka iz TOP 50 igralk sveta je trenutno za Tamaro še premočna, čeprav je bil drugi niz izjemno izenačen in so o napredovanju v polfinale odločale malenkosti - 2:6, 4:6. Druga Slovenka Kaja Juvan (143.) se je v spodnjem delu žreba prebila do polfinala, tam jo je ustavila italijanska veteranka Sara Errani. Tako Tamara kot Kaja bosta po napovedih del slovenske izbrane vrste, ki se bo 14. in 15. aprila v Kopru merila z Romunkami za nastop na zaključnem turnirju pokala Billie Jean King, kjer bo nastopilo 12 najboljših reprezentanc sveta. JM 14 Štajerski Šport torek • 4. aprila 2023 Rokomet • NLB liga Edine pohvale v domačem taboru na račun navijačev ... NLB liga REZULTATI 20. KROGA: Jeruzalem Ormož - Koper 24:32 (10:20), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 30:27 (16:16), Maribor Branik - Urbanscape Loka 28:30 (12:18), Krka - LL Grosist Slovan 35:29 (19:14), Slovenj Gradec - Dobova 25:24 (14:11), Krško - Gorenje Velenje 25:32 (15:19), Riko Ribnica - Sviš Ivančna Gorica 33:30 (15:14). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 20 19 0 1 38 2. TRIMO TREBNJE 20 17 0 3 34 3. GORENJE VELENJE 19 16 1 2 33 4. KRKA 20 13 0 7 26 5. RIKO RIBNICA 20 12 1 7 25 6. SLOVENJ GRADEC 20 11 2 7 24 7. KOPER 20 8 2 10 18 8. URBANSCAPE LOKA 19 6 4 9 16 9. JERUZALEM ORMOŽ 19 6 2 11 14 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 20 4 5 11 13 11. LL GROSIST SLOVAN 20 5 2 13 12 12. DOBOVA 19 4 1 14 9 13. MARIBOR 20 2 3 15 7 14. KRŠKO 20 2 3 15 7 Jeruzalem Ormož -Koper 24:32 (10:20) JERUZALEM: Skledar (1 obramba), Balent (4 obrambe), Zemljič ( 2 obrambi); Munda, Bogadi 1, Pungar-tnik 4, Vincek, Škrinjar, Žuran, G. He-bar 1, Šulek 2, Kosi 6 (2), N. Krabonja 4, Čirovic 4, S. Krabonja 1, Kolmančič 1. Trener: Saša Prapotnik. KOPER: Jelovčan (3 obrambe), Burica (4 obrambe), Morato; Žagar 4, Poklar 14 (4), Konjevic, Bekric, Moljk 2, Beganovic, Vujovic 1, Zugan 4, Sanabor 1, Maric, Kete 1, Brezni-kar, Bratkovič 5. Trener: Nejc Poklar. IGRALEC TEKME: Tine Poklar (Koper). Na Hardeku so gostje iz Kopra prikazali eno svojih najboljših predstav v sezoni in popolnoma zasenčili domačine. Že po tradiciji Koper nikakor ne leži Ormožanom in že v prvem delu sezone na Bonifiki so se Primorci veselili visoke zmage (26:15). Domačini so sicer povedli (1:0), a to je bilo z njihove strani tudi edino vodstvo na tekmi. Koper je takoj s čvrsto igro v obrambi, na trenutke celo pregrobo, pokazal, da si želi zmago na Hardeku. Poleg odlične igre v obrambi je gostom uspevalo prav vse tudi v napadu, kjer je blestel Tine Poklar. Slednji je mrežo Škofljica - Velika Nedelja 23:20 (13:13) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (12 obramb - 1 x 7-m); Prejac; Zorec 1, Pandev 3, Kovačec 1, Sovič 2, Borko 5 (1), Mlač Černe 6 (1), Niedorfer 2. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič IGRALEC TEKME: Mark Šalamon (Škofljica). Veliko Nedeljo je v tekmi 21. kroga pot vodila k drugouvrščeni Škofljici, ki je pred to tekmo nanizala 15 zaporednih zmag! Fantastična serija je bila velik izziv za rokometaše iz Velike Nedelje. „Vsi smo se veselili te tekme, saj nam je na nasprotni strani stal najbrž novi 1. A-ligaš. Kljub težavam z igralskim kadrom smo bili prepričani, da lahko zmešamo štrene favoritu, ampak se nam na koncu žal ni izšlo po naših željah," je o tekmi z močnim tekmecem povedal Niko Sovič, steber odlične obrambe Velike Nedelje. Gostje iz Prlekije so tekmo začeli odlično in v 12. minuti so vodili za tri zadetke (3:6). „Škoda za izključitev Eneja Kovačeca, po kateri so se domačini s tremi zaporednimi zadetki vrnili v igro," je uvodnih petnajst minut tekme (6:6) opisal letos najboljši strelec zelenih Jan Mlač Černe. V 20. minuti je v gol Škofljice stopil kadetski reprezentant Mark Šalamon in bil zelo zaslužen za izenačen izid ob polčasu. „V 1. polčasu smo naredili malo tehničnih napak, obenem pa popolnoma ustavili njihovega najboljšega igralca Luka Kljuna. Zamudili smo priložnost, da bi na odmor odšli z dvema ali tremi zadetki prednosti," je prvi del tekme opisal Mlač Černe. Matija Pandev je z odlično igro v obrambi povsem razorožil organizatorja igre Škofljice Kljuna, ki se na tekmi ni vpisal med strelce ... Domačini so se na začetku 2. polčasa znova znašli v težavah, a jih je reševal vratar Šalamon, ki je v obdobju od 20. do 60. minute zbral kar 13 obramb. V 2. polčasu je na golu Velike Nedelje odlično branil Firšt Šeruga, ki je zbral 8, skupaj na koncu tekme pa 12 obramb. Alena Skledarja, Aleša Zemljiča in Tomislava Balenta (vsi so branili že v 1. polčasu) zatresel kar devetkrat. Domači vratarji so bili znova zelo ne-razpoloženi in so tekmo končali pri le sedmih obrambah. Pri varovancih trenerja Saša Prapotnika enostavno Do 47. minute se je v pravi čvrsti tekmi igralo gol za gol in domačini so postajali vse bolj nervozni. Da se tehtnica ni popolnoma prevesila na stran gostov, so poskrbeli Šalamon in sodniška dvojica Hotko - Miklav-čič, ki sta pretiravala s pristranskim sojenjem. Nekaj sedemmetrovk v prid domačih je bilo dobesedno izmišljenih ... V 55. minuti je Škofljica prvič na tekmi povedla za tri zadetke (21:18). Fanatično borbeni rokometaši Velike Nedelje so se še enkrat poskusili vrniti med žive in to bi jim skoraj uspelo, če ne bi v njihovo usodo znova z nekaj spornimi odločitvami posegla sodnika, ki Velike Nedelje v tej sezoni nista prvič (in najbrž ne zadnjič) oškodovala. Na koncu je Velika Nedelja doživela poraz, ki si ga glede na vse prikazano na tekmi tokrat ni zaslužila. Realno so si gostje zaslužili vsaj točko, mogoče še celo kaj več. „Seveda smo vsi v ekipi razočarani. Glede na prikazano smo si zaslužili zmago, vendar nam na koncu ni uspelo premagati Škofljice in obenem še moža v črnem. Škoda, da na koncu govorimo o sodnikih in delegatu, namesto o zelo kakovostni 1. B-li-gaški rokometni predstavi. Čestitke tekmecem, ki jim želimo srečno pot v nadaljevanju sezone," je še dogajanje v 2. polčasu opisal Sovič, ki ob ni bilo najti vsaj enega razpoloženega igralca in prednost Kopra je naraščala iz napada v napad. Na odmor so gostje odšli s kar desetimi goli prednosti (10:20)! Edini, ki si zaslužijo pohvale in po-klon, so bili ormoški navijači, ki so '0 Foto: Davorin Arnuga odsotnosti Žana Toplaka na zadnjih tekmah odlično opravlja nalogo krožnega napadalca. Naslednjo tekmo bo Velika Nedelja odigrala v sredo, 12. aprila, ko jim v goste prihaja zasedba Sevnice. Tekmo odločile ... izključitve: Mokerc Kig - Moškanjci-Gorišnica 36:31 (18:15) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (8 obramb), Kroflič (7 obramb); Šandor 9, Ozmec 8(1), Venta 4, D. Hrupič 3(1), Tement 2, N. Bedrač 2, Loren-čič 1, T. Bedrač 1, Belšak 1, Trunk, Zupanič, Čuš, Žnidarič. Trener: Ivan Hrupič. RDEČI KARTONI: Slomič (46., Mo-kerc); D. Hrupič (36.), Ozmec (46.), T. Bedrač (46., vsi Gorišnica). Po visokem porazu na lokalnem derbiju z Veliko Nedeljo so se Go-rišničani odpravili na gostovanje na Ig. Domača ekipa Mokerca je višje uvrščena na lestvici, zato so želeli Gorišničani čim dražje prodati svojo kožo. Delno jim je to tudi uspelo ... V izenačenem prvem polčasu je bil izid minuto pred odmorom 16:15 v korist domačinov, s slabim zaključkom pa so jim gostje omogočili pobeg na +3 (18:15). kljub slabi predstavi svojih varovancev in visokemu zaostanku navijali ter prepevali, kot da bi Jeruzalem vodil. V 2. polčasu je bila predstava Jeruzalema nekoliko boljša in v 47. minuti se je približal na šest točk zao- Do sredine drugega polčasa so Gorišničani znova ujeli priključek, čeprav so v 36. minuti ostali brez Denisa Hrupiča, ki je zaradi nešpor-tnega posredovanja v protinapadu gostov prejel rdeči karton. Po treh zaporednih zadetkih Nejca Šandorja je bil izid v 45. minuti 26:25. V naslednji minuti pa so se odvili odločilni trenutki tekme: eden od domačih igralcev je ob povsem običajnem prekršku na črti reagiral nešportno in grobo odrinil Tomasa Bedrača, ki je bil na tleh. Sledilo je vsesplošno prerivanje, sodnika Matija Knez in Mitja Smolko pa sta na koncu po večminutnem posvetovanju sprejela domala neverjetno odločitev: pri domačih, ki so vse skupaj povzročili, sta izključila enega, pri gostih pa kar dva igralca - Tomasa Bedrača in Žana Ozmeca. Tudi brez treh pomembnih členov zasedbe se gostje niso predali (30:28 v 50. minuti), a so jim v zadnjih desetih minutah enostavno manjkali izkušeni igralci v rotaciji. Po dveh tednih premora se bodo Gorišničani v naslednjem krogu, 15. aprila, v gosteh pomerili z Radovljico. Nejc Šandor, Gorišnica: „Skozi celotno tekmo smo bili enakovreden tekmec domačinom. Na žalost nismo izkoristili nekaj odprtih metov, prav tako smo naredili preveč tehničnih napak. V drugem polčasu smo zaradi rdečih kartonov ostali brez ključnih igralcev, kljub temu pa smo se borili in bili vse do konca trn v peti domačinom." JM 1. B SRL (m) REZULTATI 21. KROGA: Mokerc Kig - Moškanjci-Gorišnica 36:31, Škofljica-Velika Nedelja 23:20, Črnomelj - Aples Železniki 35:33, Ljubljana - Dol Tki Hrastnik 39:37, Grosuplje - Radovljica 32:28, Butan plin Izola -Jadran Hrpelje-Kozina 31:25. Sevnica - Herz Šmartno (v torek, 4.4.). 1. LJUBLJANA 21 17 1 3 35 2. ŠKOFLJICA 21 16 2 3 34 3. GROSUPLJE 21 14 0 7 28 4. BUTAN PLIN IZOLA 20 12 3 5 27 5. RADOVLJICA 21 13 1 7 27 6. MOKERC - KIG 21 12 0 9 24 7. DOL TKI HRASTNIK 21 11 1 9 23 8. VELIKA NEDELJA 20 10 1 9 21 9. HERZ ŠMARTNO 20 8 3 9 19 10. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 21 6 3 12 15 11. ČRNOMELJ 21 6 2 13 14 12. JADRAN HRPELJE 21 5 2 14 12 13. SEVNICA 20 3 1 16 7 14. ALPLES ŽELEZNIKI 21 1 2 18 4 stanka (20:26). Domačini so imeli še dve zreli priložnosti (Staš Krabonja, Gašper Hebar), da bi še zmanjšali zaostanek, vendar se je v golu Kopra z dvema odličnima reakcijama izkazal Rok Jelovčan. V zadnjih desetih minutah je stvari v svoje roke prevzel najboljši možakar na tekmi Poklar in z novimi zadetki popeljal Koper do visoke zmage. Ostrostrelec iz Bonifi-ke je na Hardeku Ormožanom nasul kar 14 zadetkov. Obe ekipi se bosta najbrž srečali že čez dober mesec, ko bo 6. in 7. maja potekal zaključni turnir Pokala Slovenije. Naslednjo tekmo bo ekipa trenerja Saše Prapotnika odigrala v torek, 11. aprila, ko jo v Velenju čaka zaostala tekma proti Gorenju. David Bogadi, Jeruzalem Ormož: „Na žalost nismo bili pravi, nič nam ni uspevalo. Predvsem si ne bi smeli dovoliti, da nas je nasprotnik na domačem parketu dobesedno 'pretepel'. Nismo bili pripravljeni na tako čvrsto predstavo in Koper, ki je obenem še odlično odigral v napadu, je zasluženo zmagal. Ob tej priložnosti se zahvaljujem našim navijačem, ki niso obupali, tudi ko smo že izgubljali za enajst zadetkov. Z ekipo obljubimo, da se jim bomo oddolžili v pravem trenutku." Nejc Poklar, trener Kopra: „V zadnjem času smo bili v krizi in smo beležili slabe rezultate. Na Hardeku Drava Ptuj - Nova Gorica 34:24 (24:14) DRAVA PTUJ: Voda, Kramberger 1, Janžekovič 8, Kuzma 2, Šeruga 2, Maroh, T. Kocijančič 13, Korez 2, Škorc, Srečkovič, Krajnc Vasic 2, Rkman, Bezjak 1, S. Kocijančič. Trener: Sebastjan Oblak. Rokometaši Drave so močno oslabljeni na zunanjih položajih (ob poškodovanih Mateju Rojhtu in Janu Marohu je zaradi kaznovanosti manjkal Domen Krasnič) prišli do pomembne zmage v borbi za napredovanje v 1. B državno ligo. Ptujčani so imeli nekaj težav na začetku tekme, nato pa so prišli do velike prednosti in zanesljivo zmagali. Start v tekmo je bil izenačen, v 10. minuti je bilo na semaforju zapisano 7:7. Od tega izenačenja so domačini s serijo lahkih zadetkov prišli do prednosti plus pet (12:7 v 17. minuti). Do konca polčasa so solidno igrali 2. SRL (m), končnica 1. AJDOVŠČINA 3 3 0 0 24 2. DRAVA PTUJ 3 2 0 1 23 3. NOVA GORICA 2 0 0 2 6 4. POMURJE 2 0 0 2 0 smo na srečo odigrali eno boljših tekem v sezoni. Že kot igralec sem okusil, kako težko je zmagati na Hardeku in zato vse čestitke moji ekipi, ki je dokazala, da zmore igrati na visokem nivoju. Naš cilj še naprej ostaja končno 5. mesto v državnem prvenstvu. Polfinale Pokala Slovenije proti Jeruzalemu? Verjemite, da si kljub dvema visokima zmagama v letošnjem prvenstvu ne želim, da bi bil Ormož naš polfinalni tekmec, raje bi si izbral Celje ali Krko. Trikrat v eni sezoni premagati istega nasprotnika ni lahka naloga in vem, kako zgleda Jeruzalem, ko je na pravih obratih." Uroš Krstič v obrambi in še naprej učinkovito v napadu; do odmora so zabili že kar 24 zadetkov. Deset golov prednosti ob odmoru jim je zagotavljalo mirno nadaljevanje. V drugem polčasu so konkretneje stisnili tudi rokometaši Nove Gorice, saj so znižali zaostanek na 25:20. Sledilo je obdobje, v katerem so prevzeli odgovornost mladi rokometaši Drave in tudi po zaslugi zadetkov Matije Šeruga in Jana Kuzma so spet pobegnili na visoko prednost. To so z zavzeto igro ohranili do konca, ko so se veselili zmage s 34:24. Trener ptujske ekipe Sebastjan Oblak je po tekmi pohvalil ekipni duh in veliko željo po zmagi vseh igralcev. Zadovoljen je bil z igro v obrambi in delno tudi z igro v napadu, kjer so zastreljali še veliko čistih strelov. Strelsko je pri Dravi tokrat izstopal Tim Kocijančič, ki je zabil kar 13 zadetkov in je prevzel levji delež odgovornosti v igri v napadu. Ob njem je treba pohvaliti Nejca Janžekoviča, ki se je ponovno s klopi kot pomočnik trenerja prelevil v igralca. Izkušeni rokometaš je spet izjemno „grizel" v obrambi, pa tudi v napadu je dodal zavidljivih osem zadetkov. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave (na fotografiji Sašo Korez) so uspešno opravili nalogo proti tekmecem iz Severne Primorske. Rokomet • 1. B SRL (m) Vratar Šalamon in sodnika zelene prikrajšala uspeha Žiga Borko (Velika Nedelja) Rokomet • 2. SRL, končnica Dobro v obrambi, solidno v napadu torek • 4. aprila 2Q23 Šport Štajerski 1S Nogomet • 3. SNL - vzhod Haloški derbi Vidmu, Drava ni kronala premoči 18. krog je s sabo prinašal kar precej zanimivih parov in tudi nekaj nepričakovanih rezultatov; pri slednjem velja izpostaviti poraz Pod-vincev v Dravogradu. Najmočnejša para na Ptuju in v Celju nista prinesla zmagovalca, medtem ko je na lokalnem derbiju Videm ugnal Cirkulane. REZULTATI 18. KROGA: Šampion - Dravinja 0:0, Drava Ptuj - Rače 1:1 (0:0), Koroška Dravograd - Podvinci 2:1 (0:0), Brežice 1919 Terme Čatež -Premium Dobrovce 1:2 (1:2), Bosch Bračič Videm - Cirkulane 2:0 (0:0), Šmartno 1928 - Avto Rajh Ljutomer 0:5 (0:2). Prosta je bila ekipa Zavrča (Posavje Krško je izstopilo iz lige). 1. 2. B. BRAČIČ VIDEM 3. P. DOBROVCE 4. RAČE 5. DRAVA PTUJ 6. ŠAMPION 7. BREŽICE ČATEŽ 8.ZAVRČ 9. A. RAJH LJUTOMER 10. PODVINCI 11. CIRKULANE 12. POSAVJE KRŠKO 13. K. DRAVOGRAD 14. ŠMARTNO 1928 1Z 10 4 3 18 9 4 5 18 9 3 1Z 8 5 6 4 1Z Z Z 3 18 8 4 6 18 9 1 8 1Z 8 3 18 8 2 1Z 8 1 8 18 Z 4 Z 13 6 2 5 18 2 1 15 18 1 1 16 29:13 34 33:23 31 2Z:24 30 39:24 29 32:1Z 28 3Z:24 28 39:34 28 33:21 2Z 33:2Z 26 29:25 25 16:23 25 28:23 20 20:Z1 Z 14:60 4 Bosch Bračič Videm -Cirkulane 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Vidovič P. (51.), 2:0 Čuš (73.) BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, A. Planjšek (od 78. Šeliga), Zdovc, Šegula, S. Rogina, Krajnc, P. Vidovič, Čuš (od 86. Špurej), Ž. Vido- vič (od 84. Šegula), Ž. Plajnšek. Trener: Luka Gajšek. CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Sen-kiš, Borna (od 76. Tursanovič), Ku-kovec, Travnikar, Ljubec, Nahberger (od 64. Galun), Golub, Liber (od 56. Popovič), J. Cesar. Trener: Damjan Vogrinec. Obračun med Vidmom in Cirku-lanami je postregel z zelo taktično borbo, v kateri so več napadalnih vzgibov pokazali domači nogometaši. Približno 150 gledalcev je videlo malo lepih akcij in zaključnih strelov, a veliko borbenosti med igralci obeh ekip. Videmčani so v prvem delu več poizkušali, medtem ko so se Cirku-lančani organizirano branili. Tu in tam so krenili tudi v napad, a si iz igre niso priigrali resnejše situacije za zadetek. Še najbolj nevaren je bil v prvem polčasu poizkus Blaža Cesarja iz prostega strela. Na drugi strani je imel Videm dve ali tri polpriložnos-ti, strel Sergeja Krajnca iz prostega strela pa je zletel čez vrata. V drugem polčasu so gledalci videli več „nogometne vsebine" in dva zadetka. Prvi je padel, ko je najbolj zanesljiv člen gostujoče obrambe - centralni branilec Daniel Ljubec -podal zahtevno podajo do vratarja Denisa Zajca, ki je žogo nespretno izbil v Patrika Vidoviča, ki je sprejel darilo in je potisnil žogo v gol - 1:0. Drugi zadetek Vidma je bil plod dolge akcije, ki jo je po podaji Alena Plaj-nška skozi kazenski prostor na drugi vratnici izkoristil zelo prisebni Rene Čuš - 2:0. Ob obeh zadetkih so si do- mačini priigrali še dve solidni priložnosti, enako velja tudi za Cirkulane, pri katerih akcij ni uspelo zaključiti Svenu Golubu. Generalno gledano je bil Videm tokrat boljši tekmec in je po slabšem startu v spomladanski del tekmovanja (dva poraza in remi) na haloškem derbiju vpisal zelo pomembno zmago. Drava Ptuj - Rače 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Drevenšek (76.), 1:1 Horvat (87.) DRAVA PTUJ: Janžekovič, Buran, Drevenšek, Šalamun, Erhatič, Mlakar, Lovenjak, Lukič, Jadric, Jadrič (od 73. Sedej), Marot. Trener: Simon Dvoršak. Na Mestnem stadionu na Ptuju se je zbralo okrog 300 gledalcev, ki so na tekmi med Dravo in Račami videli izrazito premoč domače ekipe in zelo zanimiv končni razplet. Gostje so imeli dobro spodbudo s tribun in so se skorajda vso tekmo zelo organizirano branili. Na drugi strani so bili domači nogometaši veliko bolj aktivni, ofenzivni in nevarni za gol. V prvem delu so za modre z nevarnimi zaključnimi streli poizkušali Nik Erhatič, Niko Šalamun, Nejc Buran in Luka Lovenjak. Pri večini strelov se je izkazal gostujoči vratar Rene Glušič. Slednji je bil tudi najbolj izpostavljen posameznik v ekipi Rač in je zelo dobro opravil svoje delo. Slabše je svoje delo opravil glavni sodnik oto: Črtomir Goznik Lokalni derbi v Vidmu je pripadel domačinom, ki so tako vpisali prvo spomladansko zmago. Zvonko Bezjak, ki se je med tekmo nekajkrat vidno „izgubil". Niso pa zelene niti v igri izgubili nogometaši Drave, ki so bili tudi v nadaljevanju veliko boljši tekmec. Za Ptujčane je po izredno lepo izigrani akciji v nadaljevanju prvi nevarno sprožil Nikola Daniel Jadric. Domači navijači so se zadetka veselili v 76. minuti, ko je kapetan Nik Erhatič izvedel kot z leve strani, Niko Dreven-šek pa je bil najvišji v skoku in je žogo preusmeril v gol - 1:0. Po tem golu je sledil popoln preobrat v igri, saj so Račani šli v končnici tekme „na vse ali nič" in si priigrali tri priložnosti. Prvo Daniela Lebna je obranil vratar Luka Janžekovič, drugo Nejca Pipenbaherja je obramba izbila z golove črte, tretjo pa je po odbiti žogi srečno z glavo v mrežo z bližine poslal Alen Horvat - 1:1. Gostje iz Rač so se zelo razveselili zadetka, izenačenja in osvojene točke, medtem ko si je Drava glede na vloženo željo in prikazano igro tokrat zaslužila več kot »le« točko. Koroška Dravograd -Podvinci 2:1 (0:0) STRELCI: 0:1 Orovič (60.), 1:1 Stachel (61.), 2:1 Pečnik (73.) PODVINCI: Gorenjak, Gojkošek, Ramšak, Markovič (od 46. Pihler), Petrinec, Orovič, Zajko, Kocbek, Modrič, Kolenko, Zamuda Horvat. Trener: Robert Hojnik. Zadnjeuvrščena ekipa lige je neobremenjena pričakala Podvinčane, ki so bili v Dravogradu v vlogi favoritov. Gostje so odprli tekmo s tremi velikimi priložnostmi, ki jim jih ni uspelo izkoristiti. Po teh so vidno padli v igri, a so bili še vedno veliko boljši od domačinov. Ti si ob dveh situacijah za zadetek praktično niso pripravili nobene zrelejše priložnosti in so se ves čas spretno branili. Nenehni napadi Podvincev so se jim obrestovali v 60. minuti, ko je s strelom s približno 20 metrov v polno zadel kapetan Jernej Orovič - 0:1. Prednost gostov je Koroška stopila že v naslednji minuti, ko je po dolgi nabiti žogi le-ta srečno prišla do Tilna Stachela, ki je izid izenačil - 1:1. Po še eni dolgi žogi in nespretni reakciji gostujoče obrambe je drugi zadetek za Dravograd dosegel nekdanji repre-zentant, 37-letni Nejc Pečnik - 2:1. Do konca tekme se je igralo le na en gol, a brez rezultatske spremembe. Po zmagah proti Vidmu in Šmartnemu je to prvo razočaranje za Podvince v spomladanskem delu sezone in slab obet za sobotno tekmo z Dravo. David Breznik Nogomet • Super liga MNZ Ptuj Futsal • 1. SFL, končnica, četrtfinale Gerečja vas in Hajdina takoj v vlogo Meteorplast korak oddaljen od polfinala prvih zasledovalcev Markovcev Meteorplast Šic bar - Dobrepolje 5:1 (3:0) STRELCI: 1:0 Alen Ruis (4.), 2:0 M. Goznik (12.), 3:0 Alen Ruis (16.), 4:0 Pihler (30.), 5:0 Alen Ruis (30.), 5:1 Škulj (32.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrec, Lovrenčič; A. Goznik, M. Goznik, Kneževič, Trstenjak, Goričan, Pihler, Aljaž Ruis, Kosec, Tkalčič, Šnofl, Alen Ruis. Trener: Robert Grdovič. Ekipa iz Ljutomera je prvo četrtfinalno tekmo končnice odigrala z lepo popolnjeno postavo, v kakršni je letos odigrala bore malo tekem. V moštvo se je tako po kar dolgotrajni odsotnosti vrnil Thomas Pihler, kazen rdečega kartona pa je odslužil Denis Kneževič. Z moštvom Dobrepolje so imeli Prleki odlično medsebojno igro v letošnji sezoni, na vseh treh medsebojnih tekmah rednega dela sezone so vpisali zmage: 4:0, 7:1 in 7:4. S takšno popotnico so lahko samozavestno dočakali tudi četrto tekmo, obenem najpomembnejšo. Začetek je bil odličen, že v 4. minuti je zadel mladinski reprezentant Alen Ruis (letnik 2004). Vajo je med tekmo ponovil še dvakrat, enkrat v prvem in enkrat v drugem polčasu. Vmes sta za moštvo trenerja Roberta Grdoviča v polno merila še kapetan Matic Goznik in povratnik Thomas Pihler. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši iz Ljutomera (v modrih dresih) so suvereno zmagali na prvi četrtfinalni tekmi. Ob rezultatu 5:0 je častni gol za goste dosegel Gal Škulj. Zmaga Meteorplasta ni bila ogrožena v nobenem trenutku, kar je dobra popotnica za drugo srečanje v Dobre-polju. Moštvi igrata na dve zmagi. Druga četrtfinalna tekma: Oplast Kobarid - Bronx Škofije 1:4 (0:1). JM Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije RAZPORED ČETRTFINALA, V SREDO OB 16.00: Aluminij - Koper; OB 20.15: Maribor - Primorje eMundia; V ČETRTEK OB 16.00: Rogaška - Kety Emmi&Impol Bistrica; OB 20.15: Olimpija - Celje. Veteranske lige MNZ Ptuj Vzhod +35 RAZPORED 8. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Go-rišnica - Dornava AAS, Grajena - Podvinci, Središče - Borovci; V PETEK OB 17.00: Markovci - Rogoznica Gostilna Muršič. Prosta je ekipa Cirkulane. Zahod + 35 RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 17.00: Podleh-nik - Skorba, Apače - Hajdina, Gerečja vas - Veterani Tržec. Prosta je ekipa Pragersko. +40 RAZPORED 8. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Videm - Majšperk, Mladinec Lovrenc - Ormož; V PETEK OB 17.00: Hajdoše veterani - Zgornja Polskava, Pohorje Oplotnica - Spodnja Polskava. Kolesarstvo • Pokal Poli 2023 Kolesarski klub Perutnina Ptuj v soboto, 8. aprila, organizira tradicionalno dirko za Pokal Poli. Dirka za kategorije dečkov in deklic A, B in C, mlajših mladincev in mladink, mladincev in mladink ter članic in tudi rekreativcev bo potekala od 8. do predvidoma 16. ure v Hajdošah na obeh brežinah kanala v smeri proti Slovenji vasi. V tem času bo moten promet, organizatorji prosijo vse udeležence v prometu, da strogo upoštevajo navodila rediteljev in policije. Obenem naj krajani poskrbijo, da na progo ne puščajo svojih živali. Rekreativci bodo predvidoma ob 14.00 odpeljali štiri kroge (vsak je dolg 4 km), prijave organizatorji sprejemajo do 12. ure pri Tenis centru Goja, oz. predhodno na mail: info@cyclingpp.com. JM S tekmami 10. kroga se je začel težko pričakovani spomladanski del prvenstva v Super ligi. Zimski premor je na vrhu preživela zasedba iz Markovcev, ki si po dolgih pripravah in številnih odigranih prijateljskih tekmah obeta, da bo tako tudi na koncu. Svoje načrte in želje pa imajo tudi tekmeci... Markovčani so tekmo proti Boču odlično začeli (v polno je zadel njihov najboljši strelec Alex Strelec), nato pa so v nekaj minutah doživeli šoka, saj sta zaradi poškodb igrišče morala zapustiti dva njihova igralca, prej omenjeni Strelec in Matic Frank Ličina. Gostje iz Poljčan so situacijo izkoristili in izid do polčasa obrnili v svojo korist. V drugem polčasu se je začel lov varovancev trenerja Denisa Krajnca za izenačenjem, ki je rezultat navrgel šele v sodnikovem podaljšku. Takrat je v 91. minuti izenačil Bono Bezjak in Markovčane rešil pred prvim porazom v sezoni. Tekma med Apačami in Gerečjo vasjo je imela v prvem polčasu identičen potek kot tekma v Markovcih: domačini so povedli z golom Tomija Štumbergerja, gostje pa so že do polčasa obrnili izid v svojo korist, za to sta v razmiku dobre minute tik pred odmorom poskrbela Miha Lešnik in Marko Drevenšek. Gostje so v drugem delu dodali še dva zadetka (zabila sta ju Tadej Rozman in Aleš Požegar), tudi ta so dosegli v razmiku le dveh minut. Drugi del sezone so uspešno začeli tudi igralci Hajdine. Varovanci trenerja Mirana Emeršiča so suvereno opravili s tekmeci iz Gorišnice, najprej je v prvem polčasu zadel njihov najboljši strelec Blaž Jazbec, v drugem sta delo dokončala Matej Pal in Timotej Petek. Manj uspešni so bili Stojnčani, ki so prezimili na drugem mestu, na prvi spomladanski stopnički pa jim je nekoliko spodrsnilo. Gostje iz Središča so ob polčasu vodili z golom njihovega najboljšega strelca Klemna Jakla, v drugem pa so domačini hitro izenačili, kar je uspelo Hrvatu Dominiku Blažekoviču (pred tem je igral za Cirkulane). Kljub igralcu več na igrišču domačinom v zaključku ni uspelo priti do zmage in gostje so se pod vodstvom trenerja Boštjana Zemljiča veselili pomemben točke v boju za obstanek. V Grajeni je potekal derbi začelja, polnega izplena pa so se na koncu veselili gostje, ki jih ponovno vodi trener Boštjan Zemljarič. Edini zadetek na tekmi je padel v drugem polčasu, zabil pa ga je še en nekdanji igralec Cirkulan, hrvaški igralec Štefan Zazič. Tekmo je v končnici začinila izključitev Gašperja Šmigoca, ki je v igro vstopil v 73. minuti, v 75. je prejel prvi, v 80. pa še drugi rumeni karton ... Na njegovo srečo izključitev ni vplivala na rezultat ... REZULTATI 10. KROGA: Stojnci - Središče 1:1 (0:1); strelca: strelca: 0:1 Jakl (30.), 1:1 Blažekovič (54.). Rdeči karton: Jaušovec (75., Središče); Apače - Gerečja vas 1:4 (1:2); strelci: 1:0 Štumberger (26.), 1:1 Lešnik (43.), 1:2 Drevenšek (44.), 1:3 Rozman (56.), 1:4 Požegar (58.); Markovci - Boč Poljčane 2:2 (1:2); strelci: 1:0 Strelec (6.), 1:1 Topič (20., z 11 m), 1:2 Videčnik (33.), 2:2 Bezjak (91O; Hajdina - Gorišnica 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Jazbec (20.), 2:0 Pal (46.), 3:0 Petek (61.); Grajena ANpro - Bukovci 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Zazič (56.). Rdeči karton: Šmigoc (80.). Foto: Črtomir Goznik Tekma med Stojnci in Središčem se je končala z remijem. 1. MARKOVCI 10 Z 3 0 19:6 24 2. GEREČJA VAS 10 Z 0 3 2719 21 3. HAJDINA 10 6 2 2 18:9 20 4. STOJNCI 10 5 4 1 20:13 19 5. GORIŠNICA 10 4 3 3 15:16 15 6. APAČE 10 3 2 5 22:24 11 7. SREDIŠČE 10 2 2 6 13:21 8 8. BOČ POLJČANE 10 1 4 5 11:16 Z 9. GRAJENA ANPRO 10 2 1 Z 10:18 Z 10. BUKOVCI 10 2 1 Z 10:23 Z JM 16 Štajerski Nasveti torek • 4. aprila 2023 Domača lekarna Zeleni nasvet Rabarbara, rastlina z vrta naših babic Na vrtovih naših babic je raslo veliko manj vrst zelenjadnic, kakor jih raste danes. Bili pa so bolj 1 • V V • • ««1 • vi 1 «1 g • (1* 1-VV pisani, diseci in na njih si našel veliko cvetic pa tudi zehsc. Dišeči del vrta je bil namenjen kulinariki. Nekoč so si jedi lahko začinili, jim izboljšali okus samo z doma pridelanimi začimbami. Tudi zdravilna zelišča so bila pogosto edino zdravilo, ki so ga poznali. Dišavnice na vrtu pa so branile vrtnine tudi pred škodljivci. Njihov vonj jih je zmedel, da niso z lahkoto našle svojih gostiteljskih vrtnin. Tudi cvetličarn nekoč ni bilo; cvetje, ki so ga potrebovali na različnih prireditvah, zabavah, grobovih, v cerkvah, so vzgojili sami na svojih vrtovih. A pisane barve cvetov so na vrt pritegnile koristne žuželke, spet so bile vrtnine tako bolj zdrave. Torej takšen vrt naših babic ni bil samo lep na pogled, bil je tudi bolj zdrav. Nekatere vrtnine seveda še danes najdemo na vrtovih, druge so se skoraj izgubile. Ena izmed njih, ki sodi nekje na sredino med zelišča in vrtnine, je rabarbara. Rabarbara se na kratko predstavi Gre za precej veliko trajnico, ki prihaja k nam iz Azije. Rastlina zraste do 2 m in zato potrebuje veliko prostora za svojo rast in razvoj. Odmerimo ji prostor, kjer bo lahko kraljevala in se bohotila. Ob njej lahko sadite motovilec, fižol, česen, kolerabico, zelje, ohrovt, solato in predvsem špinačo. Ima velike, dekorativne liste in lepe cvetove, zato bo lepa tudi na večjih okrasnih gredicah. Potrebuje globoka tla, kjer ji vode ne sme zmanjkati. Ker pa je to rastlina, ki nam lahko pomaga tudi v boju s škodljivci, je dobro, da jo imamo na vrtu kljub njeni velikosti. Kako pa pridemo do sadik Rabarbaro lahko sejemo ali razsajamo, razdelimo koreninski sistem. Seme pri nas lahko nabavite samo na internetu. Posejemo ga v septembru ali na toplem v januarju. V lonček, premera 5-10 cm posejte največ dve semenki. Za hitrejši vznik namakajte seme za 2-3 ure v topli vodi, lahko je to tudi ka-milični čaj. Lončke napolnite s hranilnim substratom, zemljo za rože. Ko so lončki napolnjeni, v zemljo naredite luknje, nekje do 1 cm glo- Uživamo stebla, listno maso pa uporabimo kot insekticid ali za zastiranje tal okoli vrtnin. boke oz. do prvega členka na kazalcu. V vsako posejte 1-2 semenki in zemljo pokrijte. Seveda setev zalijemo in jo postavimo v topel prostor, do vznika pa naj na setev sonce ne peče preveč. Rabarbara raste zelo hitro in korenine bodo hitro prerasle lonček. Če jo boste sejali jeseni, bo spomladi, nekje v začetku aprila, primerna za presajanje. Pozimi naj bodo lončki v neogrevanem, lahko tudi povsem mrzlem prostoru. Tudi na prostem so lahko, a takrat jih je smiselno prekriti s slamo ali listjem. Bolj pogosto se dela lotimo tako, da preprosto razdelimo stare rastline. To naredimo, ko rastlina že počiva jeseni ali pred spomladanskim poganjanjem nadzemnih delov. Prava meseca sta torej november ali marec. Presajanje sadik Za sajenje izkopljite jamo, nekje 30-40 cm premera in globine. Jamo napolnite z mešanico komposta in izkopane zemlje. Če nimate lastnega komposta, lahko namesto njega vzamete substrat, zemljo za rože. Danes zelo kakovostne komposte, substrate brez šote, kupite tudi v trgovinah. Jamico pred presajanjem zalijte, posadite sadike z dobro razvitim koreninskim sistemom ali del korenine, na katerem so dobro vidni vsaj trije brsti, poganjki. Po sajenju gredice zastrite, saj ima rabarbara visoke zahteve po vodi, posebej v prvem letu po presajanju. Zastirka je lahko pokošena trava, listje, slama, lubje ... Sadimo na razdaljo najmanj 70 cm v vrsti in meter ali dva med vrstami. A za eno družino je ena rastlina običajno dovolj. V prvem letu po sajenju jo samo zalivamo in rahljamo zemljo okoli nje, če je treba. Liste (peclje) trgamo in jemo šele naslednje leto po sajenju. Korenine prav tako izkopavamo v drugem letu po sajenju. Nega rastlin Rabarbara je zelo nezahtevna rastlina, ki potrebuje le dobro, organsko zemljo. Vendar gnojilo ne sme biti gnoj, potem ima krajšo življenjsko dobo, predvsem pa manj zdravilnih sestavin. Hvaležna pa vam bo za kompost. Tega lahko nekje do 15 l/rastlino dodate vsako leto. Kompost lahko okoli rastline v premeru 1-2 m (v celotni širini rastline poleti) potresete jeseni ali zgodaj spomladi. Seveda prvo leto gnojimo manj, kasneje pa več. Organske zastirke, torej prekrita tla, bodo njeno življenjsko dobo pa tudi pridelek listov močno povečali. Poleti bo zelo hvaležna za redno namakanje. Namakamo dvakrat tedensko do 20 l na odraslo rastlino. Pogosto je dobro rabarbaro vsakih 5 let razsaditi, posaditi na novo mesto. Na odcednih, sončnih legah pa ostane tudi več deset let. Rabarbarine cvetove trgamo, da ne oslabijo rastline. Kaj pa je užitno na rabarbari V zdravilne namene uživamo posušene in zdrobljene korenine. A tak način uporabe pri nas praktično ni v navadi. Korenine izkopavamo jeseni, ko listi porumenijo. Korenine v manjših količinah zdravijo drisko, lajšajo želodčne težave, večji odmerki delujejo odvajalno, uporabljali so jih tudi za čiščenje jeter. V Evropi jo uporabljamo bolj kot zelenjavo (sadje). Uživamo njena stebla, ki so polna vitamina C, K, B in v sledovih še drugih, pa tudi rudnin, kot so kalcij, kalij, magnezij, železo in druge. Stebla oz. liste obiramo do konca junija. Obiramo samo zrele, dorasle liste, mlajše pustimo. Listi so tovarna hrane, in če jih porežete preveč, se obrašča-nje močno upočasni. Listno maso jeseni uporabite kot zastirko okoli kapusnic, korenčka, pora. Odganja talne škodljivce in polže. Ker vsebuje kristale oksalne kisline, so tudi odličen insekticid. Brozgo naredimo tako, da 1 kg narezane, raztrgane listne mase 24 ur namakamo v vodi, nato pol ure prekuhamo na počasnem ognju, ohladimo in precedimo. Ne redčimo. Uporabimo jo v boju proti škodljivim gosenicam, ušem in muham. Peclje pa uporabimo v sokovih, marmeladah, kompotih. Pečemo lahko pite, dodajamo jo v bistvu vsakemu pecivu, ki vsebuje sadje. Odlična je predvsem v kombinaciji z ostalim sadjem. Ker je rahlo kisla, jo kombiniramo predvsem s sladkim sadjem. Sama vsako leto skuham marmelado. Rabarbari dodam muškatne buče ali jabolka ali samo nekaj pomaranč ali limon. Odlična je. A žal ni primerna za vse. Večjih količin rabarbare naj ne uživajo vsi, ki bolehajo za protinom, artritisom ali imajo okvarjene ledvice. Rabarbare ni težko gojiti, zato sodi na vsak vrt, če je le na njem dovolj prostora. Sadike imajo tudi skoraj vse vrtnarije, zato ni izgovora, da je ne bi imeli. Z uporabo listne mase pa se lahko izognemo tudi uporabi kemičnih insekticidov na drugih vrtninah. Miša Pušenjak Foto: MP Foto: MP Za boljše počutje Foto: Pixabay Že zgolj s pravilno izbranimi in pripravljenimi živili si lahko izboljšate splošno zdravje telesa, razpoloženje in koncentracijo. Poskrbite za dvig energije in hkrati poskrbite še za lepšo kožo in urejeno prebavo. Šparglji Sicer bo treba še počakati nekaj dni, da se bodo vršički pojavili nad zemljo, pa vendar bi lahko rekli, da šparglji veljajo za znanilce pomladi. Ti odlično vplivajo na naše razpoloženje, saj vsebujejo veliko folatov oziroma vitamina B, ki je ključen za nastajanje dopamina, serotonina in drugih substanc, ki vplivajo na našo srečo ter zmanjšujejo bolečino. Šparglji skrbijo tudi za čiščenje telesa, kar precej hitro ugotovimo, kadar nas pritisne na stranišče. Šparglji dopuščajo nešteto možnosti za uživanje, a največ koristnih snovi boste iz njih pridobili, če si jih boste privoščili rahlo pokuhane v sopari ali na hitro popražene na maslu. Zgolj toliko, da se malce zmehčajo. Lahko si jih pripravite tudi za zajtrk. Odlični so v kombinaciji z jajcem, nepogrešljivi za kosilo, v sodelovanju z lososom ali testeninami pa tudi za večerjo, ko jih lahko uživate kot prigrizek z omako pred televizijo. Mladi česen in čemaž Če niste doma ravno ob gozdu ali če se na čemaž ne spoznate, imate v prvih spomladanskih mesecih možnost, da si privoščite tudi mladi česen. Ta je odličen predvsem zato, ker pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov, ki so se nabrali čez zimo. Alicin bo poskrbel, da boste dlje časa siti, pa tudi potrebo po hrani boste precej pozneje občutili. Mladi česen ima precej manj izrazit okus kot navaden česen, pravzaprav lahko okus enačimo skoraj s čemažem. Tako enega kot drugega je najbolje uživati presnega, in sicer v solatah, ob jedeh z žara, v sendvičih ... Tudi mladi česen lahko uporabite pri pripravi jajc za zajtrk, solat za kosilo ali prigrizka za večerjo. Ste pomislili morda na domač namaz? Orehi Orehi so odlična izbira, kadar želite utišati prepogosto oglašanje lačnega želodca. Že pest orehov vas bo nasitila vsaj za dobro uro, vplivala pa bo tudi na vaše razpoloženje. V orehih najdemo aminokislino triptofan, ki je bistvena za nastanek serotonina - hormona sreče. Naj omenimo še, da se orehi počasi prebavljajo in ne povzročajo nevarnih skokov krvnega sladkorja, zato jih imejte zmeraj na svoji mizi in naj služijo kot hiter ter zdrav prigrizek med delom. Nasekljane lahko uporabite tudi pri pripravi solate. Naj povemo, da se odlično ujamejo s hruškami, tako svežimi kot vloženimi, in pomladnimi solatami. Lahko jih uporabite tudi za pripravo namazov, ki jih pripravite z nekaj mleka, medu, cimeta in kakava. Skuta Foto: Pixabay Skuta je pomembno živilo, saj je kakovosten vir beljakovin. V primerjavi z drugimi živili, ki so bogata z beljakovinami, je lahko prebavljiva, hkrati je nasitno živilo z nizko kalorično vrednostjo, zato je sestavni del vsake zdrave diete. Blagodejno vpliva na prebavo, pomaga proti zaprtju, napetosti v trebuhu in zgagi. Vsebuje številne aminokisline, ki so koristne za imunski sistem. Z uživanjem skute uravnavamo pravilno presnavljanje maščob, pusta skuta pa znižuje tudi krvni tlak in holesterol v krvi. V grobem za skuto označujemo vsak svež nezorjen sir, ki pa ima lahko veliko različic. Je mlečni izdelek, njen okus in vonj sta rahlo kiselkasta ter odvisna od sestavin oziroma odstotka mleka in vrste sirila. Vrste skute se ločijo tako po barvi (od bele do svetlo rumenkaste) kot tudi po teksturi (zrnata, mehka, mazljiva). Zoran Franc, Tea Dečman Zagon milijonskega investicijskega cikla v lesnopredelovalni panogi Slovenija bo del sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost gospodarstva namenila za naložbe v lesnopredelovalni industriji. S 37 milijonov evrov državnih sredstev bodo po besedah ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana podprli 62 investicij v skupni višini 85 milijonov evrov. S tem bodo spodbudili povečanje produktivnosti in zmogljivosti slovenskih podjetij za predelavo lesa, okrepili proizvodnjo lesenih izdelkov ter zagotovili rast dodane vrednosti. Gre za enega največjih investicijskih ciklov v slovensko lesnopredelovalno industrijo. Kot je ugotovil minister, slovenska lesna industrija v zadnjih letih doživlja vzpon. Danes so prihodki panoge za 60 odstotkov večji kot leta 2010, dodana vrednost na zaposlenega se je v tem času povečala za več kot 96 odstotkov, s približno 21.000 na več kot 42.000 evrov. Slovenska industrijska strategija do 2030 načrtuje pove- Slovenska primarna predelava lesa in proizvodnja pohištva je leta 2021 v 2.500 podjetjih zaposlovala dobrih 13.000 zaposlenih in ustvarila 1,8 milijarde evrov čistega prihodka od prodaje. Kolofon Simfonija bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 4. april 2023 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov in fotografij: Natalija Škrlec, Črtomir Goznik, arhiv Media 24 in Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj čanje prihodkov v tej panogi s sedanjih 1,8 na 2,5 milijarde evrov, povečanje predelanega okroglega lesa v izdelke za neenergetsko rabo z 1,6 milijona kubičnih metrov leta 2021 na tri milijone kubičnih metrov leta 2030, povečanje števila zaposlenih na 15.000, doseči vsaj 50-odstotni delež lesa v vseh novih javnih stavbah Za spodbujanje razvoja lesarstva dodatna dva milijona evrov posojil Slovenski regionalno razvojni sklad je konec marca z objavo v uradnem listu skupno višino posojil, ki so za leti 2022 in 2023 na voljo prek razpisa za spodbujanje razvoja lesarstva, povečal za dva milijona na pet milijonov evrov. Sklad prek razpisa, ki je bil objavljen novembra lani, ponuja ugodna posojila za investicije, med drugim v povečanje produktivnosti, posodobitev tehnologije, digitalizacijo poslovanja in učinkovito rabo virov v panogi lesnopredelovalne industrije. Namen je spodbujanje trajnostnih naložb za razvoj in dvig konkurenčnosti lesnopredelovalne panoge. Upravičenci - podjetja in druge pravne osebe, fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, in zadruge - lahko dobijo posojilo med drugim za nakup, gradnjo, adaptacijo in rekonstrukcijo poslovnih prostorov ter nakup opreme in delovnih strojev. Zaprosijo lahko za najmanj 50.000 in največ 1,5 milijona evrov posojila. Rok za prijavo na razpis je konec decembra letos. (po trenutni uredbi je obvezen 30-odstotni delež). Nimamo nafte in plina, imamo pa gozd Na gospodarskem ministrstvu ocenjujejo, da obstaja še velik potencial za nadaljnji razvoj panoge. Han je spomnil, da je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v Evropi ter dejal: »Nimamo ne nafte in ne plina, imamo pa gozd, ki ga moramo na pameten, sistematičen način izkoristiti. Mislim, da nam bo uspelo z neko višjo dodano vrednostjo. Ker se bo s tem denarjem financiral les za notranje stavbno pohištvo, lesene objekte, hiše in podobno." Iz načrta za okrevanje in odpornost bo za podporo investicij v lesnopredelovalni industriji zagotovljenih 28 milijonov evrov, preostalih devet milijonov evrov bo prispeval sklad za podnebne spremembe. Mi- nister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je podpis pogodb označil za pomemben prispevek k revitalizaciji gospodarstva ter pomemben korak k pospeševanju prehoda v podnebno nevtralno družbo. Prihodnost lesne industrije je po Hanovih besedah zagotovljena, če bomo imeli dovolj ustrezno usposobljenega kadra. S tem se je strinjal prodekan za področje lesarstva na Biotehniški fakulteti Maks Me-rela. »Pridobitev kompetenc in znanj, potrebnih za kader v lesnopredelovalni industriji, ponujajo naši študijski programi na oddelku za lesarstvo,« je dejal in povedal, da so edina izobraževalna ustanova, ki na področju lesarstva ponuja študije na vseh treh ravneh - diplomski, magistrski in doktorski. Nam najbližja srednja šola za področje lesarstva je Lesarska šola Maribor. ava in montaža stavbnega pohištva: OKNA (PVC, aluminij, les) POLICE, VRATA (vhodna, notranja, garažna) HST drsne panoramske stene SENČILA, KOMARNIKI TENDE, ŽALUZIJE, ROLETE GARAŽNA VRATA, AVTOMATI KA BI O KLIMATSKE PERGOLE, Zli P ROLOJI ^ 031/704128 @ ¡nfo@agrokoop.si © www.agrokoop.si Hardek 44a, 2270 Ormož 2 SIMFONjABVANJAflglina priloga Štajerskega tednika Mehanizacija v gozdu Prijave za subvencijo za nakup lesnih peletov mora biti varna do konca maja Čeprav se kurilna sezona šele prav zaključuje, je že potrebno misliti na naslednjo. To še posebej velja za tiste, ki za ogrevanje uporabljajo drva, saj je spomladanski čas najprimernejši za delo v gozdu. To samo po sebi zahteva veliko znanja, previdnosti in ustrezne opreme. Med pomembnejšo opremo pri delu v gozdovih sodijo tudi traktorji - to so lahko prilagojeni kmetijski traktorji, gozdarski zgibniki ali gozdarski traktorji za prevoz lesa. Pomembno je tudi primerno vzdrževanja le-teh, saj lahko vsaka napaka povzroči nezgodo. Prilagojeni kmetijski traktorji imajo v primerjavi s traktorji, ki jih uporabljamo na kmetijah, nameščene varnostne kabine, ki prenesejo prevračanje traktorja, vitel, naletno desko zadaj in rampno desko spredaj, zaščitene vrtljive dele, kolesne verige in zaščiteno podvozje. Tudi teža je v primerjavi s kmetijskim traktorjem porazdeljena drugače - na sprednji osi je od 1/2 do 2/3, na zadnji osi pa 1/3 do 1/2 teže. Traktorji, ki so namenjeni izključno za delo v gozdu, so gozdarski zgibniki, ki so zmogljivejši in tudi dražji od prilagojenih kmetijskih traktorjev. Med njihovimi lastnostmi izstopajo predvsem razporeditev teže, vzdržljivost in velika vlečna sila, zgibniki pa so tudi bolj stabilni in primerni za delo na strmih in blatnih terenih. Gozdarski zgibni traktorji imajo običajno velika kolesa, ki nudijo dober oprijem s tlemi, v večini primerov pa imajo na kolesih nameščene še verige za boljši oprijem na spolzkih tleh. Oboji, kmetijski traktorji in tudi gozdarski zgibniki, so najučinkovitejši pri vlečenju lesa navzdol. Pri vleki navzgor se njihova zmogljivost hitro manjša, pri naklonu 20 do 25 % znaša samo še 1/3 deklarirane zmogljivosti. Pomemben sestavni element gozdarskih traktorjev je tudi gozdarski vitel, ki omogoča privlačevanje lesa od mesta podiranja do gozdne vlake in nato vlače-nje po vlaki. Običajno je nameščen na zadnjo stran traktorja nad naletno desko, skupaj s katero lahko tvori traktorski priključek. Takšna oblika je primerna predvsem za občasno delo v gozdu. Traktorji, ki so namenjeni izključno delu v gozdu, imajo vitel vgrajen. Vitel mora po velikosti ustrezati moči traktorja, biti pa mora enostaven, kompakten in zmogljiv. Ob delu v gozdu moramo poskrbeti tudi za svojo primerno zaščitno opremo, ki gozdarja ščiti pred hudimi poškodbami, velikokrat pa prepreči celo smrt. Med zaščitno opremo sodijo gozdarska čelada z zaščitno mrežico in glušniki, gozdarske hlače z zaščitno mrežico pred urezom, gozdarske rokavice, gozdarska jakna, gozdarske rokavice in gozdarski čevlji. ORMOŽ d.o.o AVTOCENTER ORMOŽ d. O. O., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/ 741 6411, 051/302 910 SERVIS: 02/ 7416 405, 031/ 322 939 NADOMESTNI DELI: 02/ 7416 407, 051 310 999 SIP • diskaste kosilnice • obračalniki (tračni in vrtavkasti) • zgrabljalniki (eno in dvovretenski) • trosilci hlevskega gnoja «t ti Gofeiic WTffi DODATNI POPUSTI NA PRIKLJUČKE IZ ZALOGE POKLIČITE 02 7416 411, 051 302 910 Družba Borzen je z objavo v uradnem listu v začetku marca pozvala k uveljavljanju subvencije za nakup lesnih peletov, ki jo je uvedel zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Subvencija znaša 100 evrov na tono pele-tov, posameznik jo lahko dobi za največ pet ton. Rok za prijavo je 31. maj. Do subvencije so upravičene fizične osebe, ki za ogrevanje gospodinjstva uporabljajo kurilno napravo na lesne pelete in so pelete kupili med 1. septembrom in 31. decembrom 2022. Posameznik je za eno vgrajeno kurilno napravo upravičen do subvencije za nakup največ pet ton peletov. Subvencija znaša 100 evrov za eno tono. Za eno kurilno napravo se lahko ne glede na število gospodinjstev, ki uporabljajo isto kurilno napravo, ali število članov skupnega gospodinjstva vloži le ena vloga. Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki je del ukrepov za blažitev posledic energetske krize, med drugim predvideva še zmanjšanje porabe elektrike v času največjih obremenitev omrežja, dodatno subvencioniranje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov energije ter pobiranje de- la presežnih prihodkov podjetij od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na trgu na debelo v Sloveniji, in sicer prihodka nad 180 evrov na megavatno uro (izjema je med drugim elektrika, proizvedena iz lignita in zemeljskega plina). Kako in kdaj oddati vlogo? Prijavni obrazec in besedilo razpisa sta objavljena na spletni strani Borzena. Prijavitelji morajo upravičenost do subvencije med drugim izkazati z dokazilom o vgrajeni napravi in računom za nakup peletov. Vlogo je mogoče oddati od 6. marca do vključno 31. maja, in sicer v elektronski obliki prek spletne aplikacije centra za podpore pri Borzenu ali v fizični obliki s priporočeno poštno pošiljko Borzenu. Odločbe za izplačilo bodo predvidoma izdane v enem mesecu po prejemu popolne vloge. KGS Krajnc d.o.o. PE Šetarova 21, Lenart v Slovenskih Goricah PRODAJA SLOVENSKIH BUKOVIH DRV Telefon: 041 269 710 aročilo preko spletne trgovine www.kgskrajnc.si NOVOST! V spletni trgovini si, že ob oddaji naročila, termin dostave izberete sami. Vitales - specialist za les in lesene izdelke Se lotevate prenove? Ste v fazi gradnje? Ste izvajalec za lesne konstrukcije? Iščete zanesljivega dobavitelja za les za ostrešja, lepljen les za nadstreške, lesene fasade, terase in ostale obloge iz sibirskega macesna, smreke, bora in drugih drevesnih vrst ali tudi drugih materialov za lesno gradnjo? Podjetje Vitales, d. o. o., je trgovsko podjetje, specializirano s področja nabave in prodaje lesa in drugih lesnih izdelkov ter trženje in distribucijo trgovskega blaga domačih in tujih proizvajalcev. Svojim poslovnim partnerjem želijo ponuditi kakovostne materiale in produkte iz lesa hitro in po ugodnih cenah. Dobavijo in pripravijo vam les, lesne izdelke za gradnjo, les za izdelavo ostrešij, podov, teras, fasad, lesenih konstrukcij. V prodajnem asortima-nu imajo tudi potrebne pritrdilne materiale, premaze in olja za zaščito lesa. Svoj prodajni program stalno dopolnjujejo tudi z novimi izdelki in polizdelki priznanih tujih dobaviteljev, ki zagotavljajo kakovostni in vzdržni material ter s tem zagotavljajo zadovoljstvo strank. S svojimi izkušnjami vam svetujejo pri izvedbi vaših projektov. Prav tako nudijo ploskovne reprodukcijske materiale za izdelavo pohištva mizarjem in domačim ljubiteljskim mojstrom (iverne plošče, MDF, HPL kuhinjske pulte, vezane plošče, okenske police ...). Vse materiale vam tudi razžagajo na želeno dimenzijo ali robno obdelajo z robnimi trakovi. V podjetju Vitales sodelujejo z različnimi dobavitelji in si prizadevajo za dobre logistične povezave, tako da material dobavijo čim prej. Priskrbijo potreben material, les ter lesene izdelke priznanih dobaviteljev, ki jih potrebujete za dobro izvedbo svojega dela. Pri izbiri vam bodo svetovali tako, da vam bodo vaši projekti v dolgoročno zadovoljstvo. VITALES - prodajni center Maribor Tržaška cesta 91 2000 Maribor Tel. 02 33 22 2780; 040 456 480; 041 259 371 E-pošta: prodaja@vitales.si odpiralni čas: PON-PET: 7.00-16.00 SIMFONIJA BIVANJA, oglisnj^ijogj Štjjergke§j(tednikj 3 Visoke grede - Sproščeno življenje na podeželju primerne za vsak vrt Ko pomislimo na visoke grede, se najprej v misli prikrade podoba pisanega zelenjavnega vrtička, na katerem zelenjadni-ce namesto v zemlji rastejo v velikem »koritu«, ki mu pravimo visoka greda. Še pred leti so to rešitev izbirali predvsem lastniki teras in balkonov, ki nimajo svoje zemlje za gojenje domače zelenjave, v zadnjem obdobju pa je zaradi praktičnosti in ne nazadnje tudi lepega videza visoke grede mogoče opaziti tudi na številnih vrtovih. Spreminja pa se še nekaj ... Visoke grede postajajo ne samo zelenjavni vrtički, temveč tudi prave cvetoče oaze. V njih namreč lahko zelo lepo uspevajo tudi okrasne rastline, ker držijo zelo velik volumen zemlje, pa lahko vanje zasadimo celo gromovnice in drevesa. Prednosti visoke grede pred klasično pridelavo na vrtu so: vrtnarska opravila brez skla-njanja, lažji nadzor mikroklime in prej ogreta tla. Odlične so tam, kjer je zemlja slaba, pa tudi za pridelavo zelenjave tam, kjer nimamo zemlje za vrt. Višina omogoča delo tudi ljudem z omejenimi sposobnostmi, saj se ni treba sklanjati in s tem obremenjevati hrbtenice. Prednost je tudi ta, da se rodovitna prst hitreje segreje, saj organski material iz različnih plasti grede ob razgradnji sprošča toploto, ravno tako so stranske površine bolj izpostavljene soncu in s tem ogrevanju. Podeželski slog je v sodobnem času vedno bolj cenjen, saj je venomer usmerjen k naravi in domačnosti. Njegova preprostost in nevsiljivost sta kot sveža sapica v času hiperpro-dukcije, umetnih mas in hitro spreminjajočih se modnih zapovedi. Čas na podeželju se vrti počasneje, ponuja nam priložnost, da se spomnimo svojih začetkov in korenin. Sproščenost prihaja predvsem iz odsotnosti prisile in strogih zapovedi, ki bi opredeljevale slog, ter iz raznolikosti elementov, ki jih dopušča. Od mehke romantičnosti do kičastega ek-lektičnega sloga, vse preko bolj grobega lovskega in minimali-stičnega rustikalnega stila, v podeželskem slogu se srečajo in premešajo, posamezniku pa dajejo možnost izbire in persona- lizacije. Podeželski slog je eden redkih, ki se spreminjajo glede na lokacijo, tako se angleški razlikuje od francoskega in italijanskega, ta pa se razlikuje od španskega ali ameriškega. Tudi v Sloveniji imamo tradicionalni podeželski slog, ki se razlikuje glede na pokrajino, tako bo kraška vaška hiša videti precej drugače od domačije v Prekmurju. Preprostost podeželskega življenja nosi svoj čar. Vsakdanja opravila, ki nas izpopolnjujejo, čut za sočloveka, stik z naravo, čas zase in za razmislek, brez stalnega pritiska nepotrpežljive okolice ter najpomembnejše - mir, so vrednote, ki jih veliko lažje zasledujemo zunaj mestnega vrveža. Takšen način življenja podpira tudi podeželski slog, ki krepi čut za zgodovino, za skupno družinsko življenje in tople spomine. Kaj ne spada v podeželski slog? Čeprav ta slog ne zahteva, da sledimo veliko navodilom, obstaja nekaj smernic, ki se jih velja držati. Kot prvo in glavno pravilo velja omeniti, da podeželski slog težko prenese sodobno elektroniko. Naprave modernega vsakdanjika, ki nas povezujejo z zunanjim svetom in nam na tak ali drugačen način olajšajo življenje, ne spadajo v podeželsko domačijo. Vsaj ne na vidno mesto. Z različnimi triki in nekaj domišljije lahko skoraj vse naprave skrijemo. V tradicionalnih podeželskih hišah redko najdemo umetne materiale, kot so plastika in li-nolej. Za doseganje tega sloga zato uporabimo predvsem na- ravne materiale, ki so nezahtevni za obdelavo, saj so na podeželju večino predmetov izdelovali ročno. Večinoma so to les in naravne tkanine, kot sta bombaž in lan. Dodamo nekaj kamnitih in kovinskih elementov, ki pa naj ostanejo grobo obdelani in organskih oblik. Prostori v podeželskem slogu bodo izžarevali prijetno, umirjeno in domačno vzdušje ter bodo udobni in praktični. Elementi so enostavni za čiščenje in vzdrževanje, saj nimajo izjemno gladkih ali občutljivih površin in umetnih mas neznanih sestav. Tekstil iz naravnih snovi je trpežen in nezahteven za pranje, še po mnogo letih uporabe ostaja prijetno mehek. Tudi stroški vzdrževanja takšnih prostorov bodo minimalni. POKUČITEZA OGLED TERENA! 041 716 287 MULCENJE TEŽKO DOSTOPNIH IN STRMIH TERENOV ROBOTSKI GOSENIČNI MULČER BREZ TEŽAV D D STRAN I GRMIČEVJE, ROBIDOVJE IN GOSTO PODRAST NA STRMINAH DO 55° NAKLONA. UREDIMO LAŽJE ALI TEŽJE DOSTOPNE ZARAŠČENE TRAVNIKE, GOSTO GOZDNO PODRAST, NEUREJENE SADOVNJAKE IN VINOGRADE. GRADIŠER-GRADIŠER RESET d.o.o. KUKAVA 58 2256 JURŠINCI O 041 716 287 © info@eiiminntor.si © www.eiiminntor.si GSM: 041/422 162 info@avdi-gradnje.si avdi@avdi-gradnje.si GRADBENO PODJETJE d.o.o. Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO Tel./fax: 059 157 600 www.avdi-gradnje.si DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV, INDUSTRIJSKI TLAKI, ZUNANJE UREDITVE, KR0VSK0 TESARSKA DELA, T. G. MEHANIZACIJA SPLOSNA GRADBENA DELA v Štajerski www.tednik.si 4 SIMFONIAffl£NAlfiglasna priloga Štajerskega tednika Sodobne vrtne hiške ponujajo številne inovativne rešitve Promocijsko sporočilo ■ V Xella gradbene storitve - novost v ponudbi Ytong hiš Vrtna hiša, ki ni več samo nujno zlo, ampak lahko postane okras vaši hiši in darilo vašemu vrtu. Z inovativnim, modularnim pristopom številni ponudniki ponujajo zanimive rešitve in neomejene možnosti različne uporabe. Lesene vrtne hiške lahko ponujajo celoten komfort s prilagodljivostjo in vsestranskostjo. Takšen pristop ima številne prednosti pred klasično izgradnjo vrtnih objektov na vašem vrtu, saj vam vrtno hiško •i , i -1' Xella GRADBENE STORITVE Z novim letom so v podjetju Xella porobeton prenovili in osvežili ponudbo tipskih Ytong hiš, ki sedaj poleg podarjene projektne dokumentacije vključujejo tudi gradbene storitve. enostavno z dvigalom postavijo na vašo lokacijo. Pri dizajnu ponudniki sledijo zadnjim trendom moderne arhitekture, saj vedo, da le s sobi-vanjem vrta in hiše dobimo eno celoto. Številne vrtne hiške je tako mogoče konstantno nadgrajevati in dodajati nove modele, npr. savno, letno kuhinjo, vrtne sobe, vrtni fitnes ... Možnost nadgradenj je zares široka, s čimer je pokrit širok spekter potreb. Veliko graditeljev hiš z Ytong sistemom se je že v preteklosti lotilo gradnje brez pomoči izvajalcev gradbenih del. Gradnja hiše je že tako zahteven projekt, dogovarjana s posameznimi izvajalci so naporna in vzamejo veliko časa in energije. Ker v podjetju Xella ves čas sledijo inovacijam in iščejo nove načine delovanja na trgu gradbeništva, so že v letu 2022 ustanoviliXella gradbene storitve kot dodatno storitev poleg prodaje gradbenega materiala večjih formatov. Gradbeni sistem Ytong so namreč razširili z dodatnimi XL formatnimi izdelki (Ytong Jumbo bloki inYtong veliki stenski paneli), ki omogočajo hitrejšo in ekonomično gradnjo, vendar so za izgradnjo potrebni posebni žerjavi in drugo orodje ter znanje za pravilno in kakovostno izvedbo. Z Ytongom lažje do nove hiše Cena tipske hiše po novem vključuje celotni gradbeni sistem Ytong za izvedbo konstrukcije, dodatno pa so vključena tudi vsa betonska in zidarska dela, potrebna za izvedbo gradbenega sistema Ytong na pripravljeno temeljenje z že izvedeno horizontalno hidroizolacijo. Cena kot že v predhodni ponudbi vključuje tudi projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) ter projekt za izvedbo (PZI).Temeljenje ni vključenovceno hiše. Pri nakupu Ytong tipske hiše torej ne gre za klasično ponudbo t. i. »hiše na ključ«, saj ponudba npr. ne vključuje izvedbe stopnišča, vgradnje oken ali vrat, izvedbe ostrešja in strešne kritine ter drugih pripravljalnih ali obrtniških del. Vsa dodatna dela so predmet dogovora med kupcem in podjetjem Xella in niso vključena v samo ceno hiše, navedene na ceniku. 10* Vaš zanesljiv partner Podjetje Xella porobeton je na trgu prisotno že več kot 40 let. Kot del mednarodnega koncema Xella International so zavezani ktrajnostni proizvodnji gradbenega materiala, njihove blagovne znamke so mednarodno priznane in se v gradbeništvu uporabljajo že vrsto let. Kakovost gradbenega materiala, strokovnost kadra in profesionalnost na vseh nivojih poslovanja so glavne odlike njihovega podjetja, zato se lahko kupci na njih zagotovo zanesejo. torek • 4. aprila 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Izjemni rezultati poslušanosti programa Radia Ptuj Že med korono in tudi po njej smo radijci v Sloveniji, pa tudi po svetu, ugotavljali, da se čedalje več ljudi vrača in obrača k lokalnim regionalnim medijem. V svetu lažnih novic so enostavno izgubili zaupanje v marsikaj, v nas pa ne. „Ko smo v zadnjem četrtletju lanskega leta na svetovni ravni s pomočjo AGB Nielsen research skupine - to je svetovna agencija za merjenje gledanosti, obiska-nosti in poslušanosti - ugotovili, da je prvič v zgodovini v skupnem času gledanosti oziroma poslušanosti radio premagal televizijo, smo vedeli, da se dogaja nekaj velikega. Dejansko v analizah po celem svetu ugotavljajo, da ljudje danes spet več poslušajo radio kot gledajo televizijo in to se je uradno zgodilo prvič v zgodovini. Po zadnjih meritvah kredibilne agencije Ninamedia je Radio Ptuj najbolj poslušana lokalna oziroma regionalna radijska postaja nekomercialnega značaja v Sloveniji, saj nas vsak dan posluša do 40.000 ljudi. To nam je uspelo s kredibilnim obveščanjem, neoporečnostjo in kljub posameznim napadom nekaterih nacionalnih medijev, ki so bili tudi pod pasom - uspel nam je torej izjemno velik met," pove odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren. Če strnemo, to pomeni, da v našem jedrnem prostoru, Spodnjem Podravju, Radio Ptuj posluša več ljudi kot vse druge radijske postaje skupaj, v celotni podravski regiji od Avstrije do Hrvaške pa je Radio Ptuj na drugem, oziroma tretjem mestu, pred njim pa je samo največji mariborski komercialni radio. Hvala vsem, ki nas spremljate, ustvarjalci radijskega programa se bomo še naprej trudili ter svoje delo opravljali kakovostno in kredibilno ter ostali vaši spremljevalci od jutra do večera. Po izjemno uspešnem Kurentovanju smo ustvarjalci radijskega programa v teh tednih z vso energijo vpeti v projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, saj vsak teden v okviru projekta obiščemo vsaj eno občino. Intenzivno potekajo tudi priprave na poletne prireditve - 54. Festival narodno-zabavne glasbe, finalno prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter 60-letnico Radia Ptuj in 75-le-tnico Štajerskega tednika. Vse to bomo obeležili na Ptuju - 1., 2. in 3. septembra. nš Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 6 8 4 9 5 3 4 5 7 9 3 8 2 1 8 6 7 8 2 1 4 7 5 6 2 4 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 5 4 8 1 9 3 5 8 7 1 8 2 5 8 4 5 6 7 6 4 3 1 6 1 2 5 7 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljjubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© €€ Q Bik Vf ©© € QQQ Dvojcka ¥¥¥ ©©© €€ Q Rak ¥¥ €€€ QQ Lev ¥ ©© €€ QQQ Devica ¥¥ ©©© € QQ Tehtnica ¥ €€ QQQ Škorpijon ¥¥¥ ©© € QQQ Strelec ¥¥¥ ©© €€€ O Kozorog ¥¥ ©©© €€ OOO Vodnar ¥¥ ©© QQ Ribi ¥¥¥ © O Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog (velja za teden od 4. do 10. aprila 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? v Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 3. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Marijana Horvat, Hajdina Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 31. marca 2023 V. NAROČITE STAJERSKI TEDNIK Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli: - zložljivo vrtno žago - škarje za rezanje -cvetlični lonec * rokavice - male grablje - malo lopatko - ročno pršilko - zalivalko z razpršilom - semena, čebulice in dišavnice NAROČILNICA ZA Štajerski TI D MIK Ime in priimek: Naslov: I Telefon: I Datum naročila: E-naslov: Podpis: Soglašam sprejemanjem računovna elektronski naslov(e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika dopisnega preklica, vendar :a najmanj 12 mesecev. Potrjujem, d« zadnjih 6 mesecev nisem t)il/-a naročnik,'-«:a Nagrado lahko prevzamete v trgovini Živex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom. Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Ž1VEX Vse za zunanjo ureditev Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina torek • 4. aprila 2G23 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.Clll&.si Umrli so ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi nav panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM koruzo, ječmen in slamo v oglatih balah, možnost dostave. Tel. 041 394 258. P" Stanko Majcen, Kicar 75, roj. 1950 - umrl 21. marca 2023; Viktor Veršič, Zabovci 8a, roj. 1937 - umrl 22. marca 2023; Matija Klemenčič, Ptuj, Ulica 5. Prekomorske 14, roj. 1928 - umrl 23. marca 2023; Slavko Brglez, Ptuj, Belšakova ul. 35, roj. 1932 - umrl 23. marca 2023; Rastislav Jožef Predikaka, Naraplje 29, roj. 1935 - umrl 23. marca 2023; Ana Verdenik, roj. Medved, Majšperk 90, roj. 1930 - umrla 23. marca 2023; Jožefa Zafošnik, roj. Pernat, Pleterje 28, roj. 1957 - umrla 25. marca 2023; Terezija Janžekovič, roj. Rižnar, Formin 10, roj. 1938 - umrla 27. marca 2023; Franc Korez, Zakl 19a, roj. 1944 - umrl 28. marca 2023; Marija Brlek, roj. Brlek, Mala vas 43, roj. 1929 - umrla 28. marca 2023; Janez Filipaja, Ptuj, Koresova ul. 14, roj. 1943 - umrl 30. marca 2023. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV ulTtAZMH- mJirisîerxti m^^M f tuHrtmh, ¿mri m «», P™* *** «ufeMtltA Ul «it rti VÍA. Mr povo (tesna «/¡m. »f* www.reporter.si ¿t*"0"« CERKVENE IGRE PRESTOLOV Pater Jože Roblek preusmerja pozornost od Marka Rupnika na kardinala Franca Rodeta INTERVJU - MARTIN GOLOB, župnik Moj boter je Robert Golob RAZKOŠNE POTI KRALJICE LEVICE Drage letalske vozovnice, prenočitve v hotelu Hilton za Asto Vrečko INTERVJU - MATJAŽ HAN, minister za gospodarstvo i vse, kar pove leva stran, suho zlato, niti ni vse, kar pove desna stran, slabo N arodno Zabavne G lasbe Pfuj 2023 So ljudje, ki jih ne moremo držati za roko, zato jih nosimo v srcu. OSMRTNICA V 86. letu se je poslovila Danica Mihelač Z DRAŽENSKE CESTE 7 NA PTUJU Pogreb bo v sredo, 5. aprila, ob 14. uri na Žalah v Ljubljani. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Vsi njeni Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila -za tabo ostala je velika praznina, ki z našim spoštovanjem in mislijo do tebe - se bo polnila. V SPOMIN 3. aprila so minila štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast Franc Meznarič IZ BUKOVCEV 26A Hvala vsem, ki se ga spomnite in prižigate svečke na njegovem grobu. Njegovi najdražji Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. SPOMIN 3. aprila je minilo sedem let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Kolednik Z GRAJENŠČAKA 47A Iskrena hvala vsem, ki se spomnite nanj in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Hudo je otroku za starši jokati, še težje brez sina, brata ostati. Krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna. Vidiva tvoj obraz, slišiva tvoj glas. Še korak nama je znan, ko sprašujemo zaman ... Zakaj te več ni? SPOMIN Miroslav Kovačec 26. 5. 1979-2. 4. 2013 IZ ARBAJTERJEVE 7, PTUJ Boleč je spomin na 2. april 2013, ko je v cvetu mladosti prenehalo biti tvoje srce, dragi sin in brat. Žalujoča: mama Meri in brat Mario Z GLASBO DO SRCA Bodite i/ Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. vfww.radio-tednik.si Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik TOREK, 04. nnril 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Ob materinskem dnevu v Majšperku 10:30 Utrip Ormoža 11:20 Ljudski pevci 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob materinskem dnevu v Sestržah 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Za pojmo prijatelji 21:10 Nogomet 3. SNL - vzhod 22:50 Starpoint prodajno okno 23:50 Video strani P HOG K\Mskl \ VPQ\ M>NIK SREDA. 05. april 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:30 Kronika iz občine Hajdina 10:40 4. seja sveta občine Starše 12:50 Polje, kdo bo tebe ljubil 13:30 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Ob dnevu žena, Zlato ličje 2015 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Mat. dan v Skorbi In Slov. vasi 21:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 22:00 Starpoint prodajno okno 23:10 Video strani < sp m EuT TV program v živo aicti prek',) spiem www.siptv.si Uredništvo: Domava 116(1, 2252 DORNAVA: info@5iplv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 M4: www siptv.si 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Ob dnevu žena v Mezgovcih 10:20 Območna revija glasbenega izročila 12:10 Zapojmo prijatelji 13:20 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Nogomet 3. SNL - vzhod 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Koncert ženske vokalne skupine Enigma 21:00 Zapojmo prijatelji 22:10 Starpoint prodajno okno 23:15 Video strani 24 Štajerski Kronika torek • 4. aprila 2023 Slovenija • Osebna in zdravstvena izkaznica Po novem dve v eni Od začetka aprila je mogoče z novo biometrično osebno izkaznico obiskati zdravnika, lekarne in druge zdravstvene izvajalce na enak način, kot to velja za zdravstveno izkaznico. M PUBLIKA SlOVtNIJA .ffrtJiiMeofifoKmra 5 OSEBNA IZKAZNICA /dentiHf Card ñ VZOREC 81 IE 98 76543 33 - LJUBLJANA 28.06 1986 cMSíí.m 2606965505145 "wr «top/Cvi» rf 2B.O3.202?. 28. 03.7032 Noua biometrična osebna izkaznica, izdana po 28. marcu 2022, bo v prihodnje služila tudi kot kartica zdravstvenega zavarovanja za obisk zdravnika in lekarne. A še vedno je dobro imeti pri sebi zdravstveno izkaznico, opozarjajo v Lekarniški zbornici Slovenije. Kljub temu zdravstvene izkaznice ostajajo v uporabi, na ZZZS pa uporabnikom svetujejo, naj jih obdržijo, saj bodo uporabo kartice postopoma uveljavljali od 3. aprila dalje. Nove osebne izkaznice, ki so jo začeli izdajati marca lani, lahko za koriščenje zdravstvenih storitev uporabijo vsi starejši od 12 let, osebne izkaznice za mlajše otroke pa niso elektronske in jih tako ni moč uporabljati na enak način. Na ZZZS poudarjajo, da bo prehod na vzporedno uporabo obeh kartic postopen, saj mora svoje informacijske sisteme prilagoditi okoli 2.000 izvajalcev. Zdravstvene kartice po njihovih pojasnilih medtem ostajajo v veljavi. Lekarniška zbornica Slovenije priporoča vsem uporabnikom zdravstvenih storitev, da imajo kartico zdravstvenega zavarovanja še vedno pri sebi. »Izvajalci v zdravstvu uporabljajo zelo različne tehnične rešitve in se lahko pojavijo težave z uporabo biometrične osebne izkaznice. Zavarovana oseba se tudi v prihodnje sama odloči, ali bo uporabljala osebno izkaznico ali kartico zdravstvenega zavarovanja, saj slednja ostaja v uporabi. Za otroke do 12. leta starosti se še vedno uporablja le kartica zdravstvenega zavarovanja,« so poudarili. Glede osebnih izkaznic je tako, da jih ni treba menjati, če so še veljavne. Prav tako veljavnost ohranjajo kartice zdravstvenega zavarovanja. UR Ptuj • Po nesreči v Termah Ptuj Policisti ovadili animatorki Mariborski kriminalisti so po smrti šestletnega dečka, kije januarja utonil v Termah Ptuj, na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju podali kazensko ovadbo zoper dve osebi, kiju utemeljeno sumijo kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti. Deček se je januarja udeležil rojstnodnevne zabave, za kar so v organizaciji Term Ptuj skrbeli animatorji in vaditelji tamkajšnjega plavalnega kluba. Vodja ptujskega tožilstva Janja Bernard Korpar je potrdila, da je tožilstvo 23. marca prejelo ovadbo zoper dve fizični osebi zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti, izvršenega v sostorilstvu, in da je zadeva v reševanju pri pristojni državni tožilki. Če bo tožilka ovadbo kriminalistov ocenila za utemeljeno, bo zoper ovadeni animatorki na ptujsko okrožno sodišče vložila zahtevo za uvedbo sodne preiskave. Za kaznivo dejanje povzročitev smrti iz malomarnosti je kazen od šest mesecev do pet let zapora. UR Markovci • V Bukovcih uradno ustanovili novo gasilsko zvezo Na čelu nove zveze Fišinger in Prelog Minuli petek so uradno ustanovili novo Gasilsko zvezo Markovci-Cirkulane-Zavrč. Deset prostovoljnih gasibkih društev iz omenjenih občin je uresničilo napovedi o izstopu iz Območne gasilske zveze Ptuj. Na ustanovni skupščini v športni dvorani PGD Bukovci so izvolili funkcionarje ter soglasno potrdili člane upravnega odbora in poveljstva. Operativno bo sicer nova zveza začela delovati čez nekaj mesecev. Ustanovna skupščina nove Gasilske zveze Markovci-Cirkulane-Zavrč Ustanovno skupščino je vodil Zvonko Črešnik, predsednik ustanovne komisije nove gasilske zveze. Najprej so izvolili organe skupščine, nato pa potrdili poslovnik in status. Slednjega so začeli pripravljati v začetku letošnjega leta, pri tem jim je priskočil na pomoč Dejan Jurkovič, predsednik GZ Ormož. Najbolj opazna sprememba, ki so jo določili v statutu, je ta, da ne bo več občinskih poveljstev, ampak so poveljniki prostovoljnih gasilskih društev direktno vključeni v poveljstvo, predsedniki pa v upravni odbor zveze. »Odločitev, da imate v upravnem odboru in poveljstvu vse predsednike in poveljnike društev, je vsekakor modra. To namreč omogoča zelo hiter pretok informacij med zvezo in društvi. Tudi v Ormožu smo se odločili za tak sistem in odlično sodelujemo,« je povedal Jurkovič. Nato so soglasno potrdili še najviš- je funkcionarje novoustanovljene gasilske zveze ter člane upravnega odbora in poveljstva. Funkcijo predsednika so zaupali Janku Fišin-gerju, ki je bil tudi edini kandidat, poveljnika pa Francu Prelogu. Fi-šinger je v svojem nagovoru spomnil, da je ideja o lastni zvezi v Mar-kovcih stara že vsaj štiri desetletja, med gasilci pa jo je širil Mirko Jan-žekovič - Ribek. »Veseli me, da danes ravno v Bukovcih, kjer se je rodil, uresničujemo njegove besede in sanje. Moja želja je, da v prihodnje delujemo skupaj, le tako bomo lahko uspešni in prepoznavni tudi širše,« je povedal Fišinger in dodal, da si bodo v prihodnje prizadevali obdržati celovitost med društvi. Prav tako bodo aktivno sodelovali z Gasilsko zvezo Slovenije in ostali zvezami v podravski regiji. Poveljnik Prelog je ob tem dodal, da bodo delo poveljstva podrobneje predstavili na prvi seji upravnega odbora. Zagotovil je, da bodo vsa načrtovana izobraževanja potekala nemoteno, tudi nobenih drugih težav ali zapletov ne pričakuje. Kdaj točno naj bi zveza začela operativno delovati, v tem trenutku še ni čisto znano, govori se o maju oz. juniju ali pa komaj jeseni. Ustanovitev zveze zgodovinski trenutek Milan Gabrovec, župan občine Markovci, je ustanovitev nove gasilske zveze po pomembnosti primerjal z ustanovitvijo samostojne občine pred 25 leti: »Nikakor ne mislim, da se bodo sedaj naša gasilska društva pod novo zvezo bistveno bolj razvijala kot prej, bomo pa skupaj močnejši in bolj povezani.« Ob koncu svojega nagovora je med vrsticami nakazal, da vendarle niso bili najbolj zadovoljni pod okriljem Območne gasilske zveze Ptuj. »Upam, da se mi v funkciji župana ali katerikoli drugi ne bo zgodilo, da bom prišel na občni zbor gasilskega društva, pa mi predstavniki zveze ne bodo niti roke dali,« je dejal. Za Slavka Pravdiča, župana občine Zavrč, je ustanovitev nove gasilske zveze velik zgodovinski dan. »To za mene ni ločitev od prejšnje zveze, ampak poroka. Sedaj smo novi otrok Gasilske zveze Slovenije, kar me zelo veseli. Ob tej priložnosti se je zahvalil predstavnikom Območne gasilske zveze Ptuj za sodelovanje in pomoč v prejšnjih letih. Tako kot njegovi predhodniki je poudaril, da bo v zvezi najbolj pomembno ohranjati spoštovanje in enakopravnost, o čemer pa niti malo ne dvomi. »Tako izvoljeni predsednik kot poveljnik bosta prav gotovo delovala v dobro vseh nas. Mi pa bomo na občinah še naprej podpirali gasilske vrste. Pomembno je, da tudi vnaprej tvorno sodelujemo, se cenimo in spoštujemo,« pa je v svojem nagovoru povedala Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane. Zbrane je v uvodu pozdravil tudi Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, ter vsem gasilkam in gasilcem čestital za ustanovitev nove gasilske zveze ter jim zaželel veliko poguma na njihovi samostojni poti. Estera Korošec vC?4 o 'C? ■ Rojstva: Tanja Ros, Spodnja Sveča 22, Majšperk - deček Tai; Nastja Klajnšek - deček Ognjen; Katja Zabavnik - deklica Neža; Leonora Švagan - deček; Tatjana Škrlec - deklica. * O C? O c? C c?> tb« o _ Če je april deževen, kmet ne bo reven. Danes bo pretežno jasno. Pihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter, burja na Primorskem bo čez dan slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 0, v alpskih dolinah in mraziščih Notranjske do -7, na Primorskem do 5, najvišje dnevne od 6 do 10, na Primorskem do 13 °C. OBETI V sredo bo nekoliko več oblačnosti, veter bo oslabel. V četrtek bo spet bolj sončno vreme. Zjutraj bo marsikje slana. Napoved za Podravje Foto: arhiv Foto: EK Foto: EK Vir: ARSO