Ob nedelj lih K S*— S.TABOB* lihajt Tsik du, nnm nedelje in pr»*nikor, ob 18. ne' 4 d&.umom naslednjega dne ter st' j m ©sočno po poiti K 20»—, m a tudi dvoma o tem, da se greši v Beogradu. Beograd kot prestolnica cele naše države ima vsekakor svoje posebne pravice, nič manj pa tudi svoje 'Posebne dolžnosti. Med to dolžnosti spada predvsem dolžnost, da bodi Beo-- nacionalno najširji, najstrpnejši » najsvobodnejši y besedah' in deja- OKOll 1/0 UiC &Ld ^ducld OKU [J d) (JU IZ* . y iicidiu. livu Save v Donavo pri Kalimegdanu 12.Kaira, je včeraj zopet prišlo do ne-remorker „Prizren“ in potniška ladja ”]irov> Pr‘ katerih je bilo 5 egipčanskih dijakov ubitih, 20 pa ranjenih. DKU Pariz, 26. decembra: se je rešila. Na »Strossmaverju* je nastala velika panika, vendar pa ni bilo večje nesreče. Sodijo, da je krivec nesreče kapitan »Prizrena*. —o—- Konference brez konca. LDU Pariz, 26. decembra. „Matin" poroča iz Tokia: Po vesteh angleškega izvora je japonski ministrski predsednik Haka-Hači izjavil v nekem razgovoru, da bo sprožil vprašanje ustanovitve nove mednarodne konference v svrho ureditve vseh velikih svetovnih vprašanj, ki naj bi se sestajala v gotovih rokih. LDU L o n d o n, 26. decembra. (Reu- ----------------------------. An- gleške oblasti so obvladale položaj v Egiptu. Cez Port Said je razglašeno obsedno stanje. Med žrtvami zadnjih nemirov se nahaja tudi neki prof. Ortl, o katerem govpre, da je bivši avstrijski nadvojvoda. Bil je z bodalom zaboden v hrbet. - Drobiž. LDU Pariz, 26. dec. (Agence Ha-vas.) Generalni tajnik v zunanjem ministrstvu Berthelot je zaprosil ministrskega predsednika in zunanjega ministra Bri-anda, naj ga odveže dolžnosti službe. LDU Budimpešta, 27. decembra. Z ministrsko naredbo se odreja ukinjenje _ ^ _ _ pospešenega kazenskega postopanja in terjev“urad.) Ministrski pf^dšednik LloVd ^°?sno u^edba navadnega kazen-George je danes dopoldne odpotoval v jevah Sa 8 V VSe za' LDU R i ra, 26 decembra London- vihar,raialrt’v ztdn^ dnebf™ skl poročevalec .Tempsa javlja, da je napravil vMissouri veliko škodo. Pogre-angleška vlada povalja ltahianskojvlado, ža se mnogo osgbj ki SQ t,rž!tone pogtaie naj pripravi za pariško konferenco po trebno gradivo glede industrijskega In finančnega dejanskega stanja kakor tudi predloge glege obnovitve Evrope* ki naj se izdelajo z ozirom na razmete v Nemčiji in Rusiji. m/ žrtve neurja. DKU Bukarešta, 26. decembra: Tukajšnji severni kolodvor je včeraj uni-Cil požar, kateremu je zapadlo mnogo potne prtljage. Vlaki vozijo redno. Skoda znaša nad deset milijonom njih... Beograd zares ne more z niče mur opravičiti dejstva, da je danes v, njegovem tisku več plemenskega duha in plemenske politične dinamike, kakor je bilo ob času narodnega ujedinjenja. Beograd je bil doslej v tej smeri preveč tesnosrčen. Beograd bi se ne smel, če razume pravilno svoje zgodovinska1 in prestolniške dolžnosti, razvijati v tem pravcu niti tedaj, ako bi hrvat-skim ekstremnim elementom res uspelo njihovo delo za odcepitev, a če Beograd v sedanjih razmerah in v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev razvija s svojo čaršijo dinamiko junktima za pmaglo centralizovanje države ali razcepitev države, tedaj je ta del Beograda tudi bolan in se mora čim preje zdraviti... V državi je nemogoča politična smer, ki vidi v vsaki najmanjši hrvatski zadevi separatizem.« Te zelo obzirne besede na račun Beograda mora podpisati vsak politič«! no razsoden in samostojen pristaš narodnega in državnega jedinstva. Ozkosrčnost, nestrpnost in trma, ki se zadnje čase opažajo v političnem življenju naše prestolnice, se ne jlajo opravičiti z ničemur v današnjih razmerah, ko so plemenski ekstremisti tako silno o-jačili svoje pozicije, samo škodujejo o-nim stremljenjem, ki leže na srcu vsakemu resnemu in naprednemu Srbu, Hrvatu in Slovencu. Stremljenjem namreč, da se narodno jedinstvo udej-stvi, izpelje in zavaruje pred separatizmom. Ne samo da je treba pri nas neprestano delovati v duhu jedinstva; treba je, da predvsem Beograd pokaže široko jugoslovensko toleranco IrT ono obzorje, ki pristoja prestolnici prve ujedinjene države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bilo bi usodepoJno za; nadaljni razvoj naše državne konsolidacije, če bi Beograd — oni Beograd, čigar glasu prisluškujejo vsi državljani, i največji patrioti i najelcstremnej* ši separatisti, — v svojem praktičnem: urne vanju jedinstva podlegel malenkostnemu in predpotopnemu ščuvanju beograjske čairšije. Popolnoma se strinjamo z »Riječjo«, ki sklepa v citiranem članku: »Proti tem bolestnim pojavom na eni in na drugi strani, proti plemenskim ekscesom vseh treh delov naroda, obstoja samo eno absolutno zdravilo in to je razvijanje jugoslovenske narodne in državne misli. To je veliko delo postopne vzgoje za jugoslovenstvo, ki pa leži predvsem na naši družbi. Demokratska stranka je na letošnjem kongresu postavila na prvo mesto v 6VO-jern programu načelo, da mora delati za^ jugoslovensko narodno in državno misel •.. Vse te bolestne pojave lahko zdravi samo progresivno jugoslovenstvo, pravi in dejanski demokratizem. Kakor hitro bo avtoritativni kurz za-počel iz Beograda to delo. se bodo ugodne posledice takoj občutile v vsem našem ja,vnem življenju. Pripravila se bodo kmalu tla, da se ves narod zadovolji brez cepljenja in brez federacije, Pravi Jugosloven bo našel način za koncentriranje in dekoncentriran je po potrebah naroda in države, in če ga bc iskal z največjo širokosrčnostjo, bo zadovoljen vsak Srb, Hrvat in Slove' nec.« Tako leze tudi na Beogradu važne naloge; ba5 radi toga, ker je cent ni id našega političnega življenja, mu je zgodovina stavila najtežjo preizkušnjo in najodgovornejšo dolžnost. Beograd De srce onega Pijemonta, ki Je vse Ju-go&lovene^ osvobodi 1 z orožjem jn ne iz-mernimi žrtvami. Danes ima veliko in cast.no nalogo, da postane žarišče no-vega na.cijonalnega življenja, ognjišče žarkov, ki bodo pretvarjali plemenske težnje -v narodne, ki b^do s tem, da StnEn 2? , T A'15 O Kh ugode posameznim poKTajiham, zadovoljili: hkratu vso državo. Nova vlada bo morala izvesti vele-važno in preodgovorno delo: ureditev samouprave v oblastih. Ta se nudi prilika, da zavrne enkrat za vselej očitke separatistov, da ,i iigosloven.sk i. unitarizem ne trpi prave ljudske volje in ne priznava samoupravnih teženj. — Ustavne določbe o oblastih dajejo dovolj širok okvir, da se lahko v visoki meri zadovolje samoupravno zahteve in potrebe posameznih edinie, da pa bodo vendar vsi deli države kakor žile v ftolesu uravnani k središču, k srcu —* ■parlamentu, — ki bo nudil vsakemu delu posebej toliko skupnih serdstev, da se bo lahko ves narod dvigal k napredku in vršil častno svojo nalogo med drugimi narodi. Pričakujemo tedaj, da se Beograd ne bo spodtakni! ob ta kamen spcdtikc, ki se mu pravi oblastna samouprava. Pričakujemo, 'da bo naraščanje separatizma spamofova* lo one beograjske kroge, ki se dejansko še vedno niso odločili za Parisove jabolke: za separatistično politiko z obzorjem povečane Srbije ali za unitaristično politiko z obzorjem jugoslovenskega naroda. i? Sl w Ml * Avstrijski pangerniani proti spo-»azumu. Po.poročilih iz Dunaia ni sigurno, da bo avstrijski parlament ratificiral češkoslovaško-avstrijski prijateljski sporazum, sklenjen na sestanku v Lani. Najhttiši nasprotniki tega sporazuma so avstrijski5 pangermani, ki smatrajo to pogodbo za izdajstvo nad materjo Germa-nijo. . * ZbMžanje. Italije z Anglijo. Rimski politični krogi so prepričani, da se bo v mešecu januarju definitivno uredila bodočnost Evrope. Angleško-italijanska diplomacija bo skrbela za to, da Francija ne bo mogla več preprečiti vsake inicijative, ki bi šla za tem, da bi se uredili evropski odnošaji. Na podlagi garancijske pogodbe bosta Italija in Anglija stavili Franciji svoje protizahteve. * Konferenca v Carigradu. Po vesteh iz Carigrada se v tamošnjih političnih krogih govori, da se bo v najkrajšem času sestala v Carigradu konferenca zastopnikov velesil. Na tej konferenci se bodo določile smernice za bodoči orijentalni sporazum zaveznikov, o katerem se bo razpravljalo na eni prihodnjih sej vrhovnega svčta. * Sklicanje svetovne konference. Senator France je stavil ameriškemu senatu predlog, naj skliče svetovno konferenco v Washingtonu. Konference bi se glasom predloga udeležilo 50 držav, med njimi tudi Avstrija in Nemčija. * Gospodarska konferenca. Po se stanku vrhovnega sveta in zunanjih mi-nistrov-zaveznikov v Cannesu se bo sklicala sredi februarja gospodarska konferenca. •V Svetovna zveza duševnih delavcev. tV Parizu pripravljajo svetovno organizacijo duševnih delavcev. Sestanki se .vrše od 5. novembra dalje redno vsako soboto v Cercle de la Renaisance. Udeležujejo se jih ugledni zastopniki do* •mače inteligence in mnogo inozemske Inteligence, ki živi v Parizu- Ob otvoritvi je govoril prof. Gustav Redrigues, jki je v juliju zastopal Francoze na mednarodnem kongresu duševnih delavcev v Bruslu. Poročal je o sklepih kongresa, ki je imel nalogo, pripraviti prve pogoje za ustanovitev svetovne zveze inteligence, katera bi bila podobna delavskim strokovnim, organizacijam in bi nudila duševnim delavcem zaščito proti razrednemu zatiranju ali izkoriščanju duševnega dela. Govornik je konstatiral, da so bilo na kongresu zastopano nove države, dočim ameriških in angleških delegatov ni bilo opaziti. Pariški odbor se bo posvetil intenzivni propagandi te ideje. V doglednem času se osnuje v Ameriki prva podružnica zveze. D’ An n n mri o zopet-piše. Italijanski listi ugotavljajo, da je naj večji literarni dogodek od 1. .1914. do danes novo 'delo d’ Annunzia »Notturno«, ki je izšlo pred- pan {tedni. Pisatelj; .ni Bsa Ne\vyork kot oskrbnik. — General čevljar* — Ubijanje mačk v Londonu. — Klepetavost — koristna lastnost. Statistika Newyorka se dozdeva nam »malomestnim« Evropejcem skoraj fantastična, kajti Nevvyork ni le največje mesto na svetu, tam se zbira tudi največ ljudi. Newyoxk oskrbuje letno trikrat toliko tujcev kot London in šestkrat toliko kot Pariz. Mesto ste* je nad 1500 hotelov. Dnevno se porabi v Newycrku za štiri milijone dolarjev živežnih potrebščin, kar bi znašalo po sedanjem kurzu nad ono milijardo K. V preteklem letu je pogostil Newyork 652 konvencij, katerih se je udeležilo nad pol milijona ljudi. Dnevno pride v Newyork krog 300 tisoč ljudi na obisk, za katere je treba tudi poskrbeti. Razume se, da se nahajajo v Newyorku največji in najmodernejši hoteli. Eden izmed njih, največji na svetu, ima 220 sob. Povprečno je v posameznih hotelih uslužbeno 1500 ljudi, za katere znašajo stroški približno 50 tisoč dolarjev. \V enem samem hotelu je zaposlenih 125 kuharjev. Račun za razbite steklenice znaša na leto povprečno nad 100 tisoč dolarjev. Treba jo pač dobre organizacije, da se zamore ves svet pogostiti. Američan, ki pride v Newyc»rk, ima pač pojm o njegovi velikosti, vendar pa se čuti osamljenega v; tem večnem drenju in vrvenju. • Nekdaj mogočni in neodvisni generali so danes prisiljeni si v potu svojega obraza služiti svoj kruh, da ne poginejo od gladu. Marsikomu že pri prvem poskusu upade pogum do napornega, doslej popolnoma nepoznanega dela, a mnogo jih je, ki so se z vso resnostjo oprijeli kake obrti. V: tem prednjačijo posebno bivši ruski generali. Tako se je k zadn jim izpitom pred komisijo za podeljevanje diplom čevs ljarskim obrtnikom na Dunaju priglasil tudi bivši rušiti general A.gaba-jev. Takoj po prevratu v Rusiji se jo začel baviti s čevljarstvom ter si na ta način služil vsakdanji kruh'. Izpit je napravil z dobrim uspehom, ter namerava v kratkem ustanoviti svojo lastno delavnico, v kateri hoče v prvi vrsti zaposliti, svoj e rojake-sotrpine. Po navadi so vse mačke in pse, ki so se klatili brez gospodarja po londonskih ulicah, usmrtili s pomočjo strupenih plinov. Ker pa se je izkazalo, da ta način prepočasi učinkuje in le muči živali, jo neki londonski mehanik izumil nov stroj, ki ubija s pomočjo elektrike po istem sistemu, kakor je že v uporabi v Zedinjenih državah za usmrtitev zločincev. Novi stroj uporabljajo že v nekaterih londonskih živinskih bolnicah, kjer so v slučaju, da je žival neozdravljiva, skrajša nepotrebno trpljenje. Smrt nastopi takoj, ramo od maja 1. 1916., ko je stopil v italijansko armado. Ko je padel z letala, je izgubil oko in bil izročen na j skrb' nejšemu negovanju v bolnici. V teh samotnih urah' je beležil svoje misli in senzacije. Napisal je 10 tisoč strani. 01) tern času je vzniknil tudi »Notturno«, ki obsega 500 strani in je izdan z risbami slavnega italijanskega umetnika De Caroli. Novi serum proti tuberkulozi. Fran-cozki listi poročajo, da je rumunski zdravnik Putrureano iz Olanuti nedavno odkril novi serum proti tuberkulozi, čigar zdravilin učinek baje presega vsa pričakovanja. Z vseh strani Romunije prihajajo bolniki k temu zdravniku. Spominu Gustava Flauberta. 12. dec. je bil v Parizu odkrit spomenik enemu največjih francozkih pisateljev Gustavu Flaubertu. S tem je bil počaščen spomin stoletnice njegovega rojstva. Slavnoštneinu činu je predsedoval predsednik republike Millerand- Glavni govornik je, bil znani pisatelj Ed-raond Haroucort, ki je slavil Flauberta kot mojstra stila. Govorila.sta tudi Ič-on Berard in Bourget. Naša zakonodaja in umetnost. V u-metniškem odelenjn ministrstva prosvete v Beogradu pripravljajo dve ve-levažni uredbi za naš umetniški svetin sicer -uredbo o avtorskem pravu in ua ker se lahko doseže napetost toka do 200 voltov- Da je tak stroj za London potreben, je razvidno iz števila jiokon-čanih mačk in psov, ki znaša ^ondo* nu dnevno nad 500 komadov. , m Nele angleški list priobčuje na temelju mnenja zdravnikov dolg članek, v katerem trdi, da je klepetavost — zelo koristna lastnost. Zdravniki baje radi vidijo, čo bolnik mnogo govori, ker je to dobro znamenje, ki kaže veliko voljo do življenja. Nasprotno je bolnik, ki malo govori, gotovo zelo bolan in oslabljen. Dognano je, da poslanci in govorniki, ki mnogo govore, dosežejo visoko starost. Ljudje, ki radi govore, »o vedno zdravi — kakor pravi zdravnik, — ker govor povspe-šuje cirkulacijo krvi v možganih, kar je že samoposobi dokaz zdravega srca. — Cetntt izzivajo ? Med brzojavnimi vestmi na prvi strani poročamo o novem incidentu, ki je nastal med domačini in italijanskimi mornarji v Splitu, Takšnih spopadov gotovo ne odobravamo, vprašamo na: Kaj delajo itai. vojne ladje v Splitu? Iz kakega vzroka vzdržuje rimska vlada v naših vodah in na naši obali stalen kader ljudi, ki izzivajo nemire in iščejo spor z našo državo? Naša država je neodvisna, naš narod svoboden, zato ne maramo, da bi italijanska vojne la-dije nadzorovale jugoslovensko pristanišče. Ze ponovno so se italijanski mornarji spopadli z našim prebivalstvom. To bi moral biti rimski vladi jasen memen-to, da je treba onemogočiti dogodke, ki samo še bolj kalijo itak dovolj napeto razmerje med obema državama. Kakor obsojamo vsak nepotreben spopad, tako zahtevamo odločno, da naša vlada z vso energijo zaščiti pravice naše neodvisne države in pribori tudi na naših obalah mednarodnim zakonom veljavo. — V sosvet bolniške blagajne v Ljubljani so imenovani med drugim sledeči gg. Ivan Vrečar, zidarski pomočnik v Celju, Ivan Hojnik pri produktivni zadrugi v Mariboru, Anton Krajcer, čevljar v Mariboru, Ivan Bizjak, krojaški mojster v Celju in Ivan Kravos, sedlarski mojster v Mariboru. — Računanje v dinarski vrednosti. Trgovsko ministrstvcF^je izdalo vsem trgovskim in obrtnim zbornicam naredbo, cta se morajo počenši s 1. januarjem 1922 voditi vsi računi v dinarski vrednosti. — Glavna skupščina društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo v Ljubljani se vrši v sredo dne 28. dec. t. 1. ob dveh popoldne v hotelu Balkan v Celju. — Ruski begunci v Sfrnišču so se deloma izselili v Banat. V Strnišču je ostal začasno krimski kadetski korpus, ki pa tudi že išče nove prostore. Veliko taborišče bo novi posestnik g. Čuček izpremenil v izdelovalni«) lesene volne. — Na progi Ljutomer — Gornja Radgona ni že več tednov prometa. redbo o ustanovitvi umetniškega sveta. Prva uredba ho uredila sedanjo nevzdržne razmero v vprašanju lastništva posameznih umotvorov, zlasti pa bo pripomogla um etn ikom v materi jel -nem oziru. Druga uredba o ustanovitvi umetniškega sveta bo nudila možnost kar najhitrejšega in najboljšega orga-nizovanja medsebojne umetniške propagande. Umetniški svet bo najvišji forum za razne umetniška vprašanja, nolcak »parlament umetnikov«. Seveda bodo v tem svetu zastopani paritat.no z ostalimi umetniki tudi naši leposlovci. Kor drugi naši javni faktorji kažejo tako malo zanimanja za umetnost, bo ta institucija prava reprezentantka naše intelektualne kulture. Spisi Luja kneza Vojnoviča v novi izdaji. Pripravlja se nova izdaja nekaterih spisov odličnega srbohrvatskega zgodovinarja in esejista dr. Lujo kneza Vojnoviča (brata znanega dramatika Ive Vojnoviča). V novi izdaji bo izšlo znamenito delo »Pad Dubrovnika« I. in IT. del, dalje zgodovinski eseji »Dubrovnik« in knjiga esejev »Književni časo-vi«. Izide tudi nova knjiga Luje Vojnoviča »Novi književni časovi«, v kateri bodo zbrani avtorjevi najlepši eseji izza zadnjih let. Knjigo izda založništvo Kugli v Zagrebu. Maeterlinck v, KrvnfsKom prevodu./ ■MSflboiV "2~- flCcemors' 1521 Stranke iž Gornje Radgone, Id imajo, opravka na okrajnem glavarstvu v Ljutomeru, morajo hoditi 4 ure pešice, če nimajo včza. Tako je tudi Muropoljce zadela usoda Prekmurcev. Kedaj bode’ vsaj za silo urejen promet v teh krajih?. Kje so obtičala pogajanja o tranzitnem prometu Čez Radgono in Spilje? Ali na Dunaju ali v Beogradu ali pa ceio v — Pertorose ? — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v četrtek drte 29. decembra 1921 ob pol 10. uri dopoldne v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom:.!. Naznanila predsedstva.- 2. Premc-raoa zbori ničnega zakona in zborničnega volilne-! ga reda. 3. Zbornični proračun zn 1. 1922J 4. Imenovanje zborničnih zastopnikov v pdborih obrtnih nadaljevalnih šol v Domžalah, St. Juriju ob j. 2., Kamniku, Murski Soboti in , Razne prošnje za Ljubljani, Mengšu, Šmarju pri Jelšah. podpore. Tajna seja. — Pristojbenik, o katerem smo svoječasno poročali, je dotiskan in izide v zadnjih dneh t. m. ter se bede razposlal ’ dosedanjim naročnikom v prvi! polovici januarja. Takojšnjo naročilo je potrebno na naslov dr. Ivan Černe, G> spodarska pisarna Ljubljana. — Olajšavo potnega prometa med Avstrijo in Češkoslovaško. Pri nas j® nedavno izšla policijska navedba, da velja vizum potnega lista za potovanje v Avstriji samo za tja, nazaj grede pa si mora naš državljan potni list vicih rati na našem konzulatu. S to odredb® je bil znatno otežkočen promet z A v-, sirijo. Češkoslovaška, ki. ima v svoje«! območju več nemške »iredente« kakoffl mi, pa je dovolila široke olajšave potne-, ga prometa med obema "državama. Pot* ni list predstavlja samo formalnost h! lahko velja dve leti. Večkratna potovanja se samo beležijo, niso pa potrebni vsakokratni vizumi. V posebno nujnih slučajih bodo lahko obmejni kontrolni organi dovolili proti plačilu normalno pristojbine za vizum prehod čez mejoj Tudi mi bi ne mogli in smeli popolnoma; zaplankati našp meje. — Politična pogodba med Jugosl^l vijo in 'Avstrijo. »Prager Presse« porOn ča, da bo Jugoslavija sledila vzgledu Češkoslovaške in bo sklenila z Avstrijo, analogno politično-gospod a rsKo pagod1 bo kakor jo je sklenila Češkoslovaška* Ministerski predsednik Pašič Pv bo sred) januarja na. potovanju preko '.Avstrija ustavil na Dunaju in konferiral z av( sirijskimi državniki. Baje je med avstrijskimi političnimi strankami vc$ razpoloženja za pogodbo z Jugoslaviji kakor ga kažejo za ratifikacijo že skl o* njeno pogodbe s Češkoslovaško- — Slovaški klerikalizem. Secesiji slovaških' ludovcev jo pokazala, da f stranki zmagujejo separatistični ekstremisti. Slovaškim klerikalcem so češki klerikalci premalo klerikalni, k®? kažejo vsaj nekoliko umevanja novega' svetovnega položaja in ne vodijo nojev® Prihodnje dni izide v Zagrebu Konjo* vičev prevod krasne, subtilne Msetef-linckove drame »Peleas i Melisami'!«* 330 letnica rojstva Molliera. 1.5. jam 1922. slavi Francija tristoletnico rojJ stva francoskega Shakespeare«, dramatika Molliera. Njegovo ime je znano P° vsem kulturnem svetu. Kakor Shakespeare, tako je tudi Molliere še vedno n» repertoarju vseh velikih in malih’ odrov. Kakor čitamo v čeških Ustili, praško ministrstvo za prosveto odred i* lo, da se mora na vseh’ srednjih' šolah in) trgovskih akademijah, na katerih s® podučuje francoščina, proslaviti ta ju* bilej s predavanjem o MolliČru in člta-j njem najmarkantnejših' odlomkov nje-' govih’ del. Bilo bi lopo, čo bi so tudi pri mas na dostojen način proslavila tret ja stoletnica velikega dramatskega genija galske raso. Novi roman D. S. Morožkovskega< Avtor slovite trilogijo »Krist in Antk Krist«, ruski romanopisce P. S. Mercž* Kovskij je zaključil svojo drugo frilbj gijo »Carstvo zverin« z velikim rdm®'* nam »14. dekabrja«. V tem romanu o-piisujo znano decemberslčo revolucij® (»dekabristi«) za vladanja carja Niko* laja I. Roman vzbuja v zapadni Evropi veliko pozornost in so žo pripravljaj® PPOjoULv. drugo .jezi? Maribor, 28, &ecembra 1521? otsokj ipolitilce. Slovaški klerikalci so zopet" aa-čeli staviti zahteve po avtonomiji, ker bi si radi ohranili monopol na slovaško ljudstvo in njegovih 85% analfabetov, ki so najboljši politični materijal za vsaki klerikalizem na sveta, temboi j pa za. slovaškega. Slovaški klerikalci bodo izdali memorandum na Masaryka in drugega v- svetovnih jezikih na ves svet. Menda se bodo tudi naši obrnili na Evropo, da jim pripomore k diktaturi fajmoštrov in njihovih kuharic. — Miroljubni boljše v iki kupujejo Kranate. »Svenska Dagbladet« poroča, da jo član o. internacijonale, urednik boljševiškega dnevnika »Gbltets Dagbladet« K. Kilbon nakupil v Nemčiji na račun sovjetske vlade 300.000 ročnih granat. — »Svoboda je meščanski predsodek«. Iz Berlina poročajo: Bosa Lusombnrg-«ya 32 spisala kratko pred tem, ko je bila umorjena, brošuro o ruski revoluciji, v kateri najostreje kritizira meto de ruskih boljševikov. To brošuro so ekstremisti komunistične stranke po 'tlačili jn jo je sedaj objavil bivši komunistični voditelj dr. Pavel Lewin, ki je izstopil iz komunistične stranke, ker se hotel podrediti diktatu iz Moskve-Luxemburrrovrj očita Loljševikom, da zatirajo svobodo. Lenjin se je nekega dne izrazil nasproti zastopniku ongles* kega poslaništva: »Svoboda je meščan 'ski predsodek«. R. Luxambur;-iora piše: »Svoboda, ki je samo za pristaše onih, kateri so na krmilu, za člane njihove stranke, sploh ni svoboda. Svobo da je vedno tudi svoboda onih, ki mislijo drugače. Luksemburgova zahteva neomejeno najširjo demokracijo. Ravno z nasiljem vlada najbolj demoralizira. V Rusiji po njenem mnenju sploh ni diktaturo prolotarijata, marveč diktatura peščice politikov. — Slovenjigradee. Redek je slučaj, da jo razmerje med delodajalcem in delojemalcem tako dobro in tako prisrčno, da ostane službojemalee v eni in istk službi 50 let nepretrgoma; še red kejši pa je slučaj, da ostane delojemalec v eni m isti tovarni 50 let, torej 2 člo veški dobL Ta slučaj, ki kaže zdravo razmerje in nekaljenost med obema strankama, se jo pripetil baš sedaj v Slovenjgradcu. — Frane Seničar obha ja svoio 50-len:co, odkar jc vstopil ko navaden delavec v službo pri tovarni za usnje F. X. Pototsclnig v Slovenj gradcu, katero službo je izpolnjeval celi čas v zadovoljstvo tvrdke. — Naš kralj Aleksander mu je podelil srebrni zaslužni križec kot znak priznanja in zaslug. Naše iskrene častitke k odlikovanju in želimo iskreno jubilantu še mnoga leta preživeti v zdravju in delavnosti. Zajedno pa častitamo tudi tvrdki, pri kateri mimogrede povedano, služijo po pretežni večini delavci desetin desetletja, da ima. take delavce in da skrbi za njo v toliki meri, da ostanejo pri njej zadovoljni celo človeške dobo — Moderni pusCavnJIc. Posestnik in župan B. v Kogu nad Središčem je obiskal na božično nedeljo svoje samotno, ncobstanovnno posestvo tik ob medži-m.urski meji. Pravili so mu, da so si to stanovanje brez vsakega dovoljenja re-kvirirali hrvatski cigani. Ko je posestnik s svojim spremljevalcem in s puško y roki preiskal samotno poslopje, je na sel v nekem praznem hlevu žerjavico jn na' nji pisker fižola- Iskal je dalje, ■ne da se skrivajo nenajeti najemniki in. Prisc.l na sled, da so se'poskrili v ‘■■'injskem hlevu. Postavil se jo s puško na stražo,. spremljevalec je pa sklical pai jaških lan tov, da bi ujeli neprijetno cigansko zalego in jo vrgli čez mejo. hlev, je prvi stopil mlad, xem 1 v S\,no ra;'cnnan mož, v kafe-c-a nop-po ™r ” epo7;nali domačina, ki so ±^ela;lVf &«,. Ta novopečeni gova mati živi v bližini in ni vedela zanj. Vojna je naredila iz mladega, nadarjenega človeka razcapanega cigana in pustolovca- — Bulletin Ligue des Societes de la Croix Rouge. Prejeli smo 13.-1.4. .štev-v Ženevi izhajajočega glasila Društva Rdečega križa, ki prinaša obširna poročila o delovanju teh organizacij v Argentini, Belgiji, Kanadi, Zedinjenih državah, Franciji, Veliki Britaniji, Italiji, Norveški, Poljski, Siamu, Švediji, Švici. Daljši referat prinaša o skrbi za dojenčke na Slovaškem. Medicinska kronika ima celo vrsto referatov o a-k* tuelnih vprašanjih mednarodnega zdravstva. Žal da se ime naše države in skrb naše javnosti za te velevažne probleme mednarodne hfgijenevteh poročilih nre malo omenja, ali pa sploh zamolči. To nam dokazuje, da tudi v tej panogi ne nudimo inozemstvi; zadostnih informacij. i iStran 3/ .... . .-Janu MM i ' cigan jo bil biv« ♦ ', • novopečeni podnarednik Antoni'i^l.p.i>“joon|k 111 leta zapusti! svoft\to\ Vf ■n „ j-. 0 v Mariboru m f P<>tl1';«1 po medziinurskii, gozdo/ih Anton i!, jo b,l se mej Tojno , . ' toligenten m ponosen mladenič živilo nje v italijanskem ujetništvu 'mn ic razkrojilo živce in moralni značaj. Postal je pustolov. Ko so ga vprašali, če* mu se je sprevrgel v cigana, je dejal da ga vsi ljudje sovražijo in da se J® hofe! nTa.ta način skriti. V doi.ičnem ; evn .19 bival z ostalimi cigani že 18 n; m se ii^samijca fižgjani* JJfe Maribor, 27 decembra 1921. m G. župan Ivan Kreft iz Pctanjeov v Prekmurju. li si je. »o i'•ii.or v'<;r.‘ke novince, v Št. Lenartu zlomil nogo in so ga, kakor smo že poročali, prepeljali v tukajšnjo bolnico, se, kakor izvemo, že počuti bolje. G. Kreftu, ki je skozi in skozi naš, zaveden in delaven mož, želimo čimprejšnje o-krevanje, ker Prekmurje ga potrebuje. m Beračenje Treh kraljev. V mestu Maribor in sosednjih občinah ima nedo letna deca v zimskem času navado, da e preoblači v sv. Tri kralje ter hodi v večernih in nočnih urah po tujih stanovanjih in javnih lokalih, kjer prepeva neke pesmi in berači denar. Ta denar deca potem zapravi za sladkarije, kino in cigarete. Ugotovilo so pa je že v več »lučajih, da so ti otroci uporabljali to priliko za razne tatvine, pri katerih so imeli tudi odrasli svoje zveze. Ta način ■beračenja, ki je samo izrabljanje starega običaja je treba najodločneje preprečiti, ter se je pri pristojnih oblastih že ukrenilo potrebno, da se deci zabrani pohajanje v večernih in nočnih urah po tujih, stanovanjih in javnih lokalih in beračiti na ta način. V tem miru mora iti tudi javnost pristojnim oblastem na roke ter se občinstvo poživlja, da v vsakem slučaju te. otroke takoj napodi o?.i* roma konštatira njih ime in stanovanje tei ja\i te otroke policijskim organom, šolskim vodstvom ali Drž. krajevni zaščiti dece in mladino. m Obrtne {.spremembe. Prejšnjo gostilno Šinko je prevzel g. Josip ilono-michl, jo nanovo preuredil in prekrstil v gostilno »Pri sodniji«. G. Honomielil je rodom Ceh in zaveden Slovan. — Trgovsko hiilo na Aleksandrovi cesti št. 57 je prodal g. Josip Serec trgovcu in dosedanjemu hotelirju v Slovenjgrad cu, g. Andreju Osetu. m Falska elektrarna nacionalizirana, Falska elektrarna se je že kolikor toliko nacionalizirala. Vodstvo jngoslo-v en s ki!) interesentov ima Narodna ban ka. Glavni vpliv v upravnem svetu pa imajo.kljub temu š.o nemški in Švicar ski kapitalisti. Kakor doznavamo, se premesti sedež nove družbe v Maribor. m Novo, moderno nadstropje name rava zgraditi Anglobanka nad celim poslopjem tvrdko Pugel in Rossman na Trgu svobodo. Poslopje ostane še nadalje last tvrdke PiigcI in Rossmaiva novo nadstropje bo le v servituti imetje banko- m Petnadstropno palačo začne graditi začetkom februarja pr. 1. Zadružna gospodarska banka na Aleksandrovi cesti št. 2, nasproti Frančiškanske cerkve. To bo baje največje poslopje v Mariboru. V tem poslopju se bo razen gospodarske banke namestil tudi klerikalni »Tiskovni dom«. Kakor je videti, v klerikalnih vrstah gre bankokracija v klasje! m Za Jugoslovensko Matico se je nabralo v veseli družbi v gostilni „Pri lovskem domu" 400 K. Vsem darovalcem najiskrenejša hvala! m Iz policijske službe. Policijski oficial Dragotin Jug pri policijski direkciji v Ljubljani je premeščen v službovanje k policijskemu komisarijatu v Maribor. m Afera Pesek pred vzfclicnim so-dišJem v Mariboru, se vrši dne 10. januarja, ne kakor prvotno poročano dne 16. januarja. Toženca zastopa dr. Li-pold, zasebnega obtožitelja pa dr, Ravnikar. m Veselični odbor Silvestrovega večera piosi vse one dame in gospode, ki so obljubili sodelovanje pri Silvestrovem večeru, da pridejo na sestanek, ki se vrši v sredo dne 28. t. m. ob 20 (8) uri v Peklu Narodnega dema. rn Silvestrov večer žel. pevskega društva »Drava*. Cenj. občinstvo se opozarja, da se omenjena prireditev prične točno ob 20. (8.) uri in da sedeži niso rezervirani. Priporoča se torej tečnost. m S!abe pešpoti v mariborski okoilc!. Pešpoti v mariborski okolici so skrajno slabe in zanemarjane. Tako je pešpot, ki vodi od železne brvi ob Dravi v Studence, slaba, stopnice pa so polne ledu. Ali se nebi studeniška občina mogla malo pobrigati in poskrbeti v tem oziru za popravilo te pešpoti. Menda bi to ne bilo združeno s prevelikimi materijelnimi izgubami in izgubami na času. m Srečke državne loterije se dobe pri blagajni glavne pošte. Da se omogoči vsakomur, nabava srečk, ki se prodajajo le do 28. t. m., naj blagovoli vsak, ki želi, da se mu eventuelno do 1. ali 2. januarja rezervirajo, do 29. decembra pri blagajni glavne pošte javiti. m Tatvina. Trgovcu Miju Limesu sta dva sopotnika, ukradla na mariborskem kolodvoru njegova dva kovčka ter se odpeljala proti Zagrebu. m Iz bratskog zagrljaja ... V nedeljo sta se v Grajski kleti dve družbi, kateri so že objemali vinski duhovi’ radi italijančenja prav pošteno skregali. Mogoče bi se bili še tudi na ta ali oni način pobožali, da ni posredoval podjetnik sam. m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbe profesorja Kubičeka. 1253 m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-Comclli, začetek ab S. url. 1751 Planinski vesfn.il« p Mariborska podružnica SPD priredi na Silvestrov večer izlet k mariborski koči, kjer hoče pričakati v krogu svojih prijateljev in čl 3 ne v novo leto. Vsled tega vabi k obilni udeležbi. Prva partija odhaja v soboto 31. t. m. ob 14, uri s Kralja Petra trga čez Stre-Issče-Sv. Bolfenk h koči. Pripomniti t-eba, da so vsa pota leoo zgažena ter ni treba krpelj. Za zimske špoitnike je teren krasen ter je upati, da se udeleže izleta s sankami in smučmi. p Odsek amaterfotogrrfov SPD se pridruši izletu mariborske podružnice v soboto 31. t. m. ter se zbira tudi na Kralja. Petra trgu. Odhod točno ob 14. uri. Aparate vzeti s seboj, ker m za slikanje krasne zimske pozicije. Odbor. ^ p Planinski ples marib. podružnice blpv. planinskega društva se vrši nepreklicno 1. februarja, a pohorski sejm 4. februarja, nakar se opozarja vse, ki se hočejo dobro zabavati, p Planinski šaljivec, ki bo izšel na pohorskem _ sejmu, 4. februarja se ?e tiska ter naj vsi ag. trgovci, ki hočeio v njem inserirati, besedilo nemudoma oošljejo v trgovino Pinter & Lenard Maribor, Aleksandrova cesta. tako so dokumentirala svojo slovensko zavednost tudi pri zadnjih deželnozbor-skih volitvah, ter delujejo tudi sicer pridno na narodni probuir, čeprav jih razni nemški gospodje iz Velikovca radi tega pritiskajo, kjer le morejo. Tudi pošta v službi gonje proti 51ovencetn. Mnoge pošte na Koroškem zadržujejo slovenske liste ter jih dostavljajo naročnikom alt korrisj z večdnevno zamudo, ali jih pa sploh ne dostavljajo. Proti temu nečuvenemu postopanju pošt so se naši ljudje pritožili že na vse mogoče strani, toda brez vspeha. Vrana vrani pač ne izkljuje oči. Baron Helidorf in njegovi hlapci. Letos spomladi je znani šovinist baron Helidorf v St. Jakobu pri Velikovcu izgnal s svoje zemlje vse Slovence. Sedaj pa je nahujskal še svoje hlapce, da napadajo naše ljudi, kjer jih le najdejo. Posebno pri veselicah in ženitovanjih razgrajajo kakor pravi divjaki. Vdrli so celo v grebirijski samostan ter grozili z noži, tako da je moralo vse zbežati. Ravno tako divji pa so tudi Zelenkovi hlapci. Te dni so napadli v Encelni vas; Anastazija Tratnika, ki > jim je komaj ubežal živ; Franca Miklsua iz Starega trga pa so pobili skoro do smrti. Tako se godi Slovencem levo od Drave, kjei imata vrhovno poveljstvo „Slovenec“ Glančnik in Msuer. Nesreča. Šolski vodja g. Startnik \ Selah se je nedavno ujel v gozdu pri Borovljah v psst za 'lisice, ki mu je precej poškodovala nego, tako da se nahaja sedaj na dopustu. Suša tudi na Koroškem. Tudi v nekaterih krajih na Koroškem je letos tako velika suša, da stoji več mlinov in žag, posušili pa so se tudi nekateri studenci. Celo najstarejši ljudje ne pomnijo take suše. Smrtna kosa. V celovški bolnici je umrl boroveljski trgovec Alojz Kometer, ki je posebno ob plebiscita pridno delal za Slovence. Sv. Miklavž v Pliberku. Pliberški Slovenci so priredili letos v Narodnem domu Miklavžev večer z obdarovanjem dece in z nastopom mešanega pevskega zbora, ki je zapel par lepih narodnih pesmi. Marodn® gledališče. Repertoar: Torek 27.: .Poljska kri % Ah. A. Četrtek 29.: „Za narodov blag-or“. Ah, B. Petek 30.: „Očs“. Ab. C, —O—- Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk dramatične šole se vrši danes, v (orek, dne 27. decembra točno ob 19. nri. Sokolstvo. o Sokolsko društvo v Guštanju bo imelo dne 3. jan. ob 15. uri v Miloni-kovi gostilni, svoj tretji redni občni zbor. Kino. Dvoina mera pri koroških sodnijah. Ce se Slovenec pregreši le malenkostno, ga takoj obtožijo in obsodijo po najstrožjih zakonih; če pa zagreši Nemec ali nemčur še vse večji greh. 5e ga pusti čisto v miru, ali pa se ga ziko, 500.000 dolarjev. V filmu je videti celo bcibo posneto iz distance od 6 in 15 m, vsaka parada, vsak udarec je opaz-ljiv. Poleg tega filma igra tudi še .Jadns noč v raju*, veseloigra v 4 činih z Wao' do Trcuman v glavni vlogi. Glavni urednik: Radivoj Rehsr. /d^OVnmi sir+rintlr • Tin il f fl v i tn 'Maribor," 28, decembra 1921 P Tovarna kemičnih m rudn. barv ter lakov. « v i' ./• J • \* '$$$*■' y" :iy- | : Centrala: Ljubljana. ■ ■■'-' Skladišče: Novisad j Brzojav: Merakl Ljubljana. Telefon 64. ■ ■ « -VeSska- kavarna . Petek Vilharjev - večer - M Emajlni laki. Pravi firnež. Bara za pssde« pl Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder- ; : S : wei2), 6trojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v pj[ to stroko spadajoči predmeti. 1337 ; l „N!ERAKL‘Mak za pode. „MERAKL,“-Nno2eum lak za : : s s pode. „MERAKLM-emai3nl lak. ..MERAKf-brunoHna. [] •«gaii«9iaaa Ceniki se začasno ne razpošiljajo t se proda, v sredini mesta Maribora, enonadstropna, dva lepa trgovska lokala s portalom, veliko skladišče, hlevi, dvorižčna stavba, sposobna za vsnko večje podjetje, kot za tovarne. 2086 t?0 sklenjeni pogodbi skoro vsi prostori za vseliti. Ponudbe na posestnika: MARIBOR, Slovenska ui. 70 in 1989 10—C Lepa in praktična novoletna darila priporočata Baloh & Rosina flflARIBOR, Grajski trg. Pristopajte k Jugoslovenski Matici, obleke in Mano vsake vrste v najkrajšem času. ;■ MARIBOR Gosposka ulica štev. 33. MARIBORSKE TISKARNE D. D KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU,' Čitajjte in razširjajte povsod naš list „TABOR“ ■,M iiiiijii OBLASTVOM IN URADORfl. PREVZEMA VSA V KNJiGOVEŠKO STROKO SPADA- Kelc Jakob, Maribor Stolna ulica. Krojaški atelje za gospode, dame in uniforme. Tožna uostrežba! ; 1796 Solidna ce ta! JO^A DELA IZVRŠBA SOLIDNA! CENE ZMERNE! juSna leleznKe v kraijeuiiti Srbov, Hrvatov in SSoven«ow» W©jijjaw©n ocB 26. oktobra 1921*’ Maribor-gl. teol.—MiabBjaroa gl. teol.—Tfšfc* Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno in kuiantno od trgovcev ustanovljena „Orient“ d. d., Maribor Telefon št. 90 IVieljska c. 12 Talefon št. 90 in njena 1911 podružnica v Ljubljani, 8v, Petra cesta 27. 14-14 16-50 23-30 M Maribor gl. kol.K . a 17-22 0 01 H Pragersko K . . • 15-28 18-61 1-21 Celje 2 .. ..... V,. 19-34 1-59 Zidanimost ... i;.;’ 21*40 3'47 Ljubljana gl. kol. a . y- 12-23 Trst 5-. . . . . . f, 18-01. ’;.;f r Zagreb juž. kol.;.,*,<*!? ; ■■‘iiiJiiliSr gl. kol.—1@ras | Slovenke! Naročite si Gospodinjski koledar za leto 1922, ki je izšel v založbi Jugoslovenslce Matice v Ljubljani. Uiredila ga je pesnica Utva. Poleg drugega praktičnega čtiva ima koledar knjigovodstvo in zapiske za vse dni v letu. .{Koledar mora postati priročna knjiga za naše |gospodinje. Stane K 30-— v knjigarnah, za .članice Jugoslovenske Matice pa K 20’— in se | dobiva v pisarni Jugoslovenske Matice v Ljub-jljani, Pred škofijo 21. . '.2053 Maribor gl. ki. Št. Ilj... . Spiellcld-StraB Graz gl. kol.*' <. Wien juž. kol.K;'!. 'PrevaliiB—'Cfelovčfc r.;.? ' .Maribor gl. kol. . % 7-37 12-25 20-45 . * • ;? Maribor kor. kol. . f 7-32 - 12-20 20-40 . *? h’ ; ( Drarograd-MožaK • 1 0-01 10-50 19-10 . {i ■ i'. ' . V I Prevalje............. 5-31 1004 18-05 . trf >1 ^M., t|, M Maribor gl. kol. ^ Pragersko K . Ptuj . . AU, Čakovec X u Kotofiba "•* Šidanionosfi—Zagreb, J Zidanimost X . . . 1 Zaprešič . .... . Zagreb juž. kol. X . . i^taik.in.izdaiiteU ; XoazoreU «Tabor% — Tisk^-. MarlbersIt^Jls^aroa d, d.