^ ,
mmm
M


■■■RiM

¡®lwil
iiS! ffiP*

ilillil
>	-XV •
m«®»
■ iisvffe:^::««


Morje in gore
V vročih poletnih mesecih si ljudje radi iščejo zdravja in okrepitve pri morju ali v gorah. Naravno, da ima morje za večino ljudi večje privlačnosti kot gore. Zakaj? Iz enostavnega in naravnega razloga; do morja peljejo lepe prometne zveze in poti, na gore pa včasih $e prava steza ne. Človek pa je tak, da raje izbere tisto, kar laže doseže. Da ne bomo delali krivice ne prvim ne drugim, bomo ti naslednjem povedali nekaj besed o turizmu na morju in o planinstvu v gorah.
Povsod je letošnja turistična sezona začela s precejšnjo zakasnitvijo. Tako tudi ob morju. V posamezne turistične kraje ob Jadranu, Koper, Piran. Portorož, Savudrijo, so pričeli prihajali inozemski turisti šele o drugi polovici julija. V glavnem so to večje skupine Avstrijcev, *vedou, Ilolandcev, Švicarjev in Nemcev. Slavni hotel Palače v Portorožu je v drugi polovici julija sprejel nad 2000 gostov. Od teh je bilo kar 1400 inozemcev. Obisk inozemskih gostov je bil v prvem polletju letos za 40 odstotkov večji kot lani v prvih šestih mesecih. Število domačih turistov pa se je letos občutno zmanjšalo, kar je pripisali ■ukinitvi regresa.
Za izboljšanje turističnih pogojev je Okrajni ljudski odbor o Kopru letos investiral 20 milijonov dinarjev. V prihodnje bo treba še bolj oskrbeti razne turistične centre. Misliti bo treba tudi na pocenitev vožnje in prenočišč, ker naš delovni človek pri sedanjih cenah ne more misliti na nekaj dni osvežilnega oddiha pri morju.
Kot so oživela kopališča ob moriti, je zadnjih dvajset dni postalo živo tudi po gorah. Naše gore so polne tujih planincev, ki občudujejo lepote slovenske zemlje. Številne planinske koče skoro ne morejo sprejeti vseh obiskovalcev.
Na Kredarici, pod vrhom skalooi-taga očaka Triglava, je bila v nedeljo slavnostna otvoritev povečanega in prenovljenega Triglavskega, doma. Razširjeni in preurejeni Triglavski dom je sedaj naša največja in najkulturnejša višinska postojanka. Z njim sc lahko ponašamo pred slehernim domačim in tujim turistom. Triglavski dom je sedaj tudi prva stalna vremenska opazovalnica r naših Alpah, ki jc brezžično povezana s središčem v Ljubljani.
Planinstvo se lepo razvija tudi v drugih republikah Jugoslavije. V Makedoniji so 2. avgusta praznovali narodni praznik. Ob tej priložnosti je nad 2000 makedonskih planincev iz vseh krajev republike obiskalo veliko jezero na gori Pali-ster. Vsi udeleženci so poslušali predavanja ob 80-letnici planinstva Jugoslavije. Ob tabornih ognjili so zvečer obujali spomine na NOR.
Nekaj besed, bi zapisali še naši ■mladini, ki Še vse premalo ceni lepote naših gora in se v planinstvu ne udejstvuje tako, kot bi bilo želeti. Prav mladini veljajo besede, ki so jih trboveljski iilntvnci zapisali na spominsko ploščo: »Moči pridobljene v planini — moči podarjene domovini!« Zdi se, da mladino t se preveč vleče lahka in pulilo zabava, ponolnoma va izr.tihlja h vidika vse, kar bi ji koristilo telesno in vzgojno. Klic: Nazaj k naravi! velja tudi njej.
Podpis k sliki:
JALOVEC IZ TRENTE
leto iii, štev. 33
htoper, petek 13. avgusta SSi%
posamezna
Avgust je še vedno počitniški mesec. Zdaj, ko se je vreme izboljšalo in pripeka sonce, so so odločili tudi tisti dopustniki, ki so bili sklenili prevedriti počitnice doma, da odpotujejo kamor koli, četudi brez — regresa. Kjub temu Sežana ni ostala mrtva. Življenje poje svojo pesem dalje. Prisluhnimo ji!
Na okraju so te dni razpravljali predsedniki vseh 13 občin o usta^ navijanju komun. Predsednik Petrini a Danilo, ki je sestanek vodil, je navzoče opozoril na prenos kom-petenc z okraja na občine, oziroma bodoče komune. Ta prenos bo sicer iavnšen postopoma in z ustrezno pplošno uredbo, ki jo pripravljajo višji organi ljudske oblasti, vendar je nujno, da občine že sedaj skrbijo za to, da si zagotove sposoben kader za upravljanje komun. Občinski sveti morajo prevzeti odgovornost za to. Ljudje naj si ne belijo glav, pod katero komuno bo spadala ta ali ona vas in občina. Gotovo je, da bo po več sedanjih občin združenih v eno komuno, ki bo samostojno in neodvisno od o-fcrajnega ljudskega odbora reševala ovoje probleme, vprašanje finanč-aadev itd. Okraja ne bo več, ker nih sredstev, šolstva, komunalnih bo s prehodom v komuno ukinjen. In da bodo- stvari v redu potekale, bodo komunam potrebni sposobni liud.je. Poslej ne bo več okraj reševal občinskih problemov, tudi tistih drobnih ne, katere bi morale občine že doslej same reševati. Litidi je potrebno temeljito seznaniti s pomenom komun, z dolžnostmi in pravicami državljanov v komunah. Na zborih volivcev in množičnih sestankih .ie potrebno o tem razpravlijati. Komune so naivišja in kcinčna oblika demokratičnega samoupravljanja. Pokazati moramo, da smo politično dozoreli sa tako obliko marksističnega družbenega reda.
V okviru SZDL in kmetijske zadruge se je pričel te dni gospodinjski tečaj. Na tečaju se bodo naše mlade in tudi starejše gospodinje, kakor tudi gospodinske kandi-datkinje seznanile najprej s praktičnim načinom vlaganja razne zelenjave in sadja za tako imenovano »bimnico«. V nadaljevanju tečaja bodo udeleženke imele priložnost, da se spopoOnijo tudi v kuharski umetnosti. Kakor smo zvedeli, se za tečai živahno zanimajo vse napredne sežanske žene-gospo-dinje, njihovi možje pa se zanj naravnost — navdušujejo. Ta koristni tečaj naj bi bil nekaka predpriprava na ustanovitev stalne gospodinjske šole v Sežani.
Pričeli so graditi novo zgradbo Narodne banke- in gimnaziie. Lepo vreme je pospešilo in razgibalo gradbeno dejavnost do take mere, da zelo primanjkuje defevcsv. Mor-e1,«! bi jih ne primanjkovalo, ako bi ne bili zaposleni strokovni delavci pri spravilu sena in drugih kmetiiskih delih. Tz tega razloga, ,le tudi gradnja vodovoda nekoliko aaostala, vendar bo v septembru prešla v zaključno fazo. v kolikor ne bo kakih nepredvidenih zaprek.
Nova bolnišnica za tuberkulozne raapisuje mesta za strokovni in administrativni kader. Znamenje, da bo naposled vendarle izročena svojemu namenu. Vrata v to moderno zdravstveno ustanovo pa bo bolnikom in osebju odprla tako dolgo in težko pričakovana voda še novega vodovoda. V pripravah na ta pomembni dogodek pa niso mirovale pridne roke odgovornih ljudi, 'ki jim je bila povetrjena notranja oprema zavoda, Bolnišnica je danes urejena tiaiko, da lahko takoj spre i me okoli 120 bolnikov. Ko bo pričela z delom, bomo kaj več spregovorili o niei. Za danes naj opozozorimo le še na prikupno
»PERLA« je najboljše loščilo za čevlje.
POTROŠNIKI, zahtevajte vedno loščilo za čevlje znamke
Industrijsko podjetje »S A L V E T T U PIRAN
urejen park pred pročeljem stavbe, ki ga je mojstrsko zasadil in uredil zmarri strokovnjak in negova-lec sežanskih umetnih nasadov Vr-tovec. Z bolnišnico za tuberkulozne bo Sežana pridobila pomembno zdravstveno ustanovo, kar bo gotovo prispevalo k ugledu hi modernizaciji kraške metropole.
S področja kulturno-prosvetnega dela v olcviru »Svobode« se cmeri počitniško mrtvilo, ki bo v septembru na novo oživelo. Igralci, pevci, lutkarji in godbeniki so razkropljeni- širom domovine in zbirajo nove sile za poklicno in prosvetno udejst.vovanje. Za enkrat je v bodoči sezoni predvidenih 6 premierskili predstav na sežanskem odru, nekaj javnih koncertnih nastopov in še kaka vmesna iznenadenja. Dramska družina bo sestavljena iz odraslih in šolskih igralcev. Za obe skupini so zadolženi izkušeni režiserji. Lutkovna sekcija takisto pripravlja v bodoči sezoni z-a naše malčke pester program.
Uspel koncert v Vipavi
Na enomesečni turneji po Jugoslaviji so beograjski študenti na povabilo kluba oficirjev JLA obiskali tudi Vipavo, kjer so priredili lep koncert. V dvorani zadružnega doma so prikazali razne narodne in umetniške plese ter zapeli ob spremljavi orkestra in narodnih godal. Gledalcem so bile zlasti všeč nekatere dalmatinske pesmi. Navdušeno so jih pTOz^m.vili in jih za vsako točko nagradili s ploskanjem.
To je bil pomemben kulturni dogodek va Vipavo, kjer le redko vidimo dobro izvaja,ne plese iz Makedonije, Srbiie, Bosne in ostalih delov naše domovine. Beoeraiski študentie so obiskali v*a večja mesta na Primorskem. Bili so v Bovcu. Tolminu. Novi Gorici, Ajdovščini in drugod. Tako so seznanili primorsko liud.st.vo z običaii. nošami in plesi T-ira+skih narodov. Tz Vipave so študentje odšli na Reko.
Uspehi in d@1o gasilskeca drušSvo. v Vipavi
Vipavsko gasilsko društvo, ki sedaj šteie kakih 60 članov, je že pred vojno bilo zelo delavno. Sko-rai polovica sedanjega članstva je mladega nara.ščaia, ki se ob vsestranski pomoči stareiših vzgaja^za dobre gasilce. V društvu je vzoren red, disciplina - borb°nOst in sloga, kar -mora biti zniačilmo za vsnko gasilsko d.TuS^vo. Poleg starejših gasilcev Rodmama. Rova.na, Hrova-tina, Baica in d'rugih zaslužnih čla-
nov se od mlajših, najbolj odlikuje mladi gasilec Vrčan Peter, ki skrbi za šport in prosvetno delovanja društva.
Pred nekaj meseci je društvo do-bilosvoj prapor. Ob tej priložnosti so bile vaje med društvi iz Vipave, Anhova, Ajdovščine in Podnanosa. Prvo .m&sto ie zasedla mladinska ekipa iz Vipave. Na .ta dan je bil odprt tudi gasilski stoflp, ki je visok 15 metrov. Gasilci Vipave so v ostri konkurenci osvojili naslov sektorskega prvaka in s tem dobili pravico, da sodelujejo na prvenstvu Primorske. Organizacijo prvenstva jim je zaupala Okrajna zveza gasilskih društev. Upamo, da bodo vipavski gasilci uspešno zaključili tudi prvenstvo.
Gasilsko društvo Vipava ima dobro izvežbano operativno edinico za obrambo pred požarom. Sklenili pa so organizirati tudi kegljaško sekcijo, uspešno pa igrajo namizni tenis, košarko in nogomet. Pomagajo tudi pri prosvetnih društvih v vipavski občini.
Upamo, da bo PG društvo v Vipavi usnešno nadaljevalo z delom in doprineslo svoj delež pri gradnji socializma.
*
USPEL KNJIŽNIČARSKI TEČAJ V KOPRU
Včeraj se je 25 udeležencev knjižničarskega tečaja — po večini profesorjev m učiteljev —■ razšlo z zadovoljstvom in prijetnim zadoščenjem, da so koristno žrtvovali nekaj dni počitnic ali dopusta.
Tečajniki so si ogledali tudi koprske kulturne ustanove (knjižnico, muzej, radio itd.), seznanili so se z delom Primorske založbe ter lokalnega tiska.
Zelje in potrebe prebivalcev?občine Hruševie
Naša občina je ikot središče- pod-nanoških vasi še vedno brez večjega šolskega poslopja. Ne mislimo na poslopje osnovne šole, temveč na osemletko. Za 16 vasi s skupno 2280 prebivalcev bi bilo res potrebno, da bi začeli misliti na gradnjo poslopja, kjer bi otroci lahko dobili večjo izobrazbo. Za letošnje šolsko leto imamo 50 učencev za peti razred m ne vemo kam bi jih dali. Lani je 40 dijakov dnevno hodilo v Postojno. To pa je združena s precejšnjimi stroški, tudi če ima-jjo mesečno vozovnico. Je družina, ki je pošiljala štiri dijake v Postojno. Koliko to stane, vedo le starši sitih otrok. Ce bi imeli v vasi osemletko, bi bil obisk zelo olajšan in stroški za vzdrževanje veliko manjši. Iz štirih bližnjih vasi bi lahko hodili otroci v to šolo. Upajmo, da bodo odgovorni za prosveto podprli to našo težnjo in da bodo izpostava« potrebne kredite za gradnjo osemletke.
še vedno so v nekaterih vaseh naše občine težave z vodo. Kljub temu da imamo v bližini močvirja, je pomanjkanje dobre vode občutno Občina je v ta namen dobila en milijon din. S tem bo zgradila podaljšek vodovoda v Hruševju, da
Kanal, priljubljen letoviški kraj v Soški dolini
Prišli so z vseh strani Koprskega: mladi, veseli, polni življenja in s pesmijo.
V Dekanih je bilo zadnja dva tedna mladinsko tabrojenje, ki ga je organiziral okrajni komite mladine in Svet za prosveto pri OLO — referat za mladinsko vzgojo.
Bil sem z mladinci in jih opazoval:
Skupina blizu mene poje. Mladi glasovi, mogoče nekoliko razglašeni, toda veseli in ponosni: »Tito, naša svetla bojna slava, Tito naša dika in ponos, koder vodi tvoja nas zastava . ..« Čisto na drugi strani sedi v senci harmonikar in igra. Fantje sedijo okrog njega, poslušajo, nekateri se zamislijo, saj so se ob tem mogoče spomnili na dekleta doma, če jih še čakajo, če jih sploh imajo rade...
Tam spodaj nekje pa igrajo rugby, amerikansko igro. Koliko prerivanja in skakanja in koliko smeha in zadovoljstva!
Nekoliko zgoraj: »Daj žogo sem! Sedem proti šest! Promena! Dobro bo, daj!«
Kup pa jih je okoli zračne puške: »Ta puška pa nosi previsoko, bolje je nišaniti niže,« pravi tisti, ki je zadel previsoko. Potem poskusi komandir: »Dobro, dobro, 9,« se utrga mladincem iz ust pohvala. »Sedaj sem jaz na vrsti,« kriči nekoliko višji fant in vleče puško ostalim iz rak. Toda ne dajo se kar
tako. No, vendar je puška njegova. Ves razburjen meri, napne petelina in zgreši. Zrno je zadelo desno spodaj. Koliko smejanja in roganja je bilo potem. Vendar vse samo za šalo.
Dežurni komandir zažvižga na piščalko. Od vseh strani pritečejo in vsak kliče svoje: , »Prva grupa, zbor! Tretji vod, v dve vrsti zbor!« Sedma grupa je bila na vsem taboru najboljša, tako po disciplini kakor po strelskih točkah in ostalem.
»Komandir prvog odelenja je moj zamenik,« razlaga komandir voda. »Sta on kaže, treba da slušate kao mene!«
»Vzemite porcije! In potem zbor!« Kot bi trenil, so mladinci stekli iz svoje sobe in se takoj vrnili s posodami vseh mogočih oblik in velikosti, se postavili v vrsto m veselo odkorakali niže doli k Riža-ni, kjer je bila kuhinja,
»Prijatno!« je želel komandir najbližji skupini. Nekateri so se hitro zahvalili, drugi pa so se začudeno ozirali v svoje tovariše, kaj je to.
Ura je pol treh popoldne. V neki sobi slišim pritajen šepet in smeti. Počasi odprem vrata in vstopim. Prizor je bil kaj smešen, da sem se še jaz nasmejal.
V drugi sobi pa sem doživel nekaj drugega. Ko sem odprl vrata, sem nemilo potegnil nekega mladinca za noge, ker so mu jih tovariši navezali na kljuko. Seveda
sem jo hitro ucvrl iz sobe.
In nogomet! Prva skupina tabornikov se je srečala z dekansko nogometno ekipo »Jadran«. Taborniki so se dobro držali.
»Darko, Darko,« je kričal Aldo na vse grlo, »podaj Mirku! Daj naprej! Tako, tako, dobro, dobro! GooolI«
»Ena nič za nas,« je nekdo vnelo razlagal svojemu tovarišu, ki je pravkar prišel.
»Dajmo, plavi, dajmo, dajmo ...«
Zadnji dan tabora. Na strelišču: »V podnožje meri!« In razlegala se je prava bilka strelov. Potem: »Mladinec Kocjančič je končal s streljanjem. Mladinec Vatovec ...« in naprej.
Rezultati. Prvi; »Ena in nič več.« Drugi: »Niiič,« Cel kup opazk se vsuje nanj. Trebji: »Ena, dve, tri.« Vsi so veseli in vpijejo »Dobro, Ido, odlično!«
S pesmijo in harmoniko smo korakali skozi Dekane. Potem smo imeli skromno slavje. Nekoliko vina in peciva.
Najboljši -mladinci so bili nagrajeni s knjigami. In potem pozdravljanje s tem in onim; cel kup poznanstva sc je naredilo v tem času... Pa saj se bomo še videli.
»Fantje, avtobus za Piran!« Gneča pri avtobusu in potem:
»Zdravo, fantje, imejte se dobrol Drugo leto se vidimo spet« in s pesmijo so se odpeljali. Zagoreli in veseli so se vrnili domov.
»Lepo je bilo, le prehitro je minilo,« je nekdo razlagal svojemu vaščanu. Šola v Dekanih je ostala prazna in mrtva ...
bo voda sama tekla v vas. Vodo bosta dobili tudi vasi Malo Ubelj-sko in Goriče. V šmihelu bodo poskrbeli za boljše vodovodne razmere. V teh vaseh bodo prebivalci sami s prostovoljnim delom opravili vsa potrebna pripravljalna dela kot kopanje jarkov za cevi, prevoz potrebnega materiala in drugo.
Z velikim zanimanjem in odobravanjem -so prebivalci naše občine sprejeli ocllok o varstvu gozdov ter se posvetili pogozdovanju in negi. Na razpolago je bilo precej denarja za pogozdovanje, čiščenje in nego gozdov ter popravljanje gozdnih poti in so ga že porabili. Na Nanosu so pcgozdili in očistili okrog 15 -ha površin. Sadili so smreke in borovce. Nekaj je ostalo še za čišlenje gozdov. Tega bodo izčrpali do jeseni, ker imajo sedaj delo na polju.
Prebivalci vasi Hrenovice, Sajev-če, Veliko Ubeljsko in Razdrto so s prostovoljnim delom očistili nad 12 hektarjev pašnikov. Za tako prizadevanje zaslužijo vse priznanje.
Prebivalci vasi Razdrto, Veliko Ubeljsko in Hrenovice bi radi zgradili napajališča v svojih vaseh. Za to bi jim bilo treba pomagati in jim omogočiti uresničevanje te za^ misli. Z zgraditvijo napajališč bo^-do vasi pridobile na snažnosti in lepoti, ker bodo odstranjene mlaku-že, ki so razširjale smrad in nesnago.
Za dograditev v vojni pežganih in poškodovanih poslopij je občina dobila 2,200.000 din. S tem bodo oškodovani lahko nadaljevali s obnavljanjem. Tako bodo počasi izginili še zadnji sledovi okupatorjevega divjanja po naši zemlji.
Občina skrbi za 30 socialno ogroženih oseb in jim mesečno dnie denarno pomoč. Zveza borcev pa je predlagala, da bi 27 sirot padlih borcev dobivalo .štipendije za nadaljnje šolanje.
Kmetijskka zadruga je pred dobrim mesecem pokrila velik kozolec, kamor sedaj shranjujejo seno, ki ga odkupujejo od svojih čanov. S tem je napravila dobro na dve strani, uporabila je les, ki je ležal že dolgo časa pripravljen, članom pa bo prav prišlo, ker bodo za oddano seno prejeli nekaj denarja, ki ga odkupujejo od svojih vaščanov. trebe v gospodarstvu. Edina donosna panoga prebivalcev občine je živinoreja. V Hruševju je mlekarna. ki dobro deluje. Maslo, Id ga. izdeluje je zelo cenjeno in vsega odkupijo za bolnice. Vse to kaže našim kmetom, da se še z večjim zanimanjem oprimejo živinoreje in skušajo izboljšati rejo in oskrbo.
Pogreb ponesrečenega šoferja v Šmarjah
V torek proti večeru smo pokopali šoferja kmetijske zadruge Franca Kocjančiča, ki se je smrtno ponesrečil v nedeljo pri Obrovem v Brkinih. Kako priljubljen je bil pokojni Kocjančič je pokazala udeležba. V dolgem pogrebnem sprevodu je bilo več tisoč Hudi. že več ur preden so pripeljali krsto, je na ravnici pod vasjo čakalo veliko ljudi iz bližnjih in daljnih vasi okraja. Ko je žalni kamion pripeljal krsto, so jo bivši soborci pokojnega ovili v rdečo zastavo. Takoj nato so se ljudje uvrstii v pogrebni sprevod. Med udeleženci je bil tudi predsednik okrajnega LO Koper tovariš Kralj. Prej kot se je pogrebni sprevod začel pomikati proti pokopališču, je pevski zbor »Svoboda« iz Kopra zapel žalosthv ko. Pred krsto so nosili številne velike vence, ki so jih prioravile množične organizacije, okrajni odbor Zveze borcev, pokoinikovi stanovski tovariši — šofer i i in drugi. Domača godba je na čelu pogrebnega sprevoda igrala žalne koračnice. Na pokopališču sta se od pokojnika poslovila tovariš Beržan v imenu članov kmetijske zadruge Šmarje, v imenu ZB pa tov. Benčič
Kot po vseli okrajih Slovenije so tudi v koprskem okraju priprave za udeežbo veličastne proslave, ki ho na Ostrožnem na štajerskem, dne 19. septembra. Povsod se je razširila vest, idia bo veličastno zborovanje v spomin na velike dni narodnoosvobodilne iborbe na štajerskem nekaj podobnega, kot je bila proslava ustanovitve primorskih, brigad na Okroglici.
V	Kopru je bil ustanovljen pripravljalni odbor pri Socalistični zvezi delovnega ljudstva. Taki odbori so bili ustanovljeni tudi po vseh občinah, že sedaj lahko povemo, da bodo za tisti dan na razpolago vsa prevozna sredstva. Računajo, da ho s Koprskega odšlo okoli 3000 udeležencev. Prevozni stroški bodo zelo nizki: 500 din za avtobus, ali 250 din za kamion na obe stra-strani. Odhod na proslavo bo v soboto zjutraj, 18. septembra in po-vraltek dne 19. septembra zvečer.
Predvidevajo, da bo Avtomoto-klub organiziral za svoje člane skupen obisk proslave in prav tako nekateri delovni kolektivi. Ti bedo obenem obiskali nmnae tovarne in važnejše kraje Slovenije.
Na sedežih SZDL so že začeli z vpisovanjem udeležencev. Vsak u-deleženec laihlko ža sedaj nabavi spominsko značko, ki jo dobi pri «vseh osnovnih organizacijah SZDL.
Drobne saovice
s Tolminskega
Že dve leti zapored v letoviškem kraju Mostu na Soči prirejajo na umetnem jezeru zajezene Soče beneško no5, ki je vsakokrat uspela in navdušila domačine in tujce. Tudi letos v Mostu pripravljajo, nekaj podobnega.
Prosvetna društva na Tolminskem pripravljajo proslavo 110-letnice rojstva Simona Gregorčiča, ki bo prihodnji mesec. Nastopili bodo pevski zbori, recitatorji pesnikovih pesmi in drugi. Zal pa moramo ugotoviti, da spomenik pesniku še ni postavljen niti v Kobaridu niti drugje, čeprav je pripravljalni odbor bil ustanovljen že pred poldrugim letom in je bilo rečeno, da bo postavljen za njegovo 110-obletnico rojstva. Morda se bodo sedaj spomnili in se zganili?
Zdaj, ko so nastopili vroči avgustovski dnevi, se lahko kopljemo celo v ledenomrzli Soči. To priložnost izkoriščajo vsi ljubitelji kopanja vzdolž obrežja Soče, kjer je sedaj pravcati živžav. Kdo bi se ne šel v talcih pasjih dneh osvežit v hladno Sočo!
V	zadnjem času je poslal promet v zgornjem Posočju živahnejši. Od odprtja bloka čez Predil je opaziti številne avtomobile, nemške, avstrijske, švicarske. Pa tudi turistov se je precej nabralo, predvsem v Trenti.
Na Tolminskem si prizadevajo popularizirati kredo in jo izkoriščati v večjem obsegu. Za to sc je zavzel tudi OLO Tolmin in dodelil podjetju »Kreda« kredit za razširitev v znesku 20 milijonov din. Ker ima to podjetje prav gotovo lepo bodočnost v obsežnejšem izkoriščanju, ka-' kor tudi v možnosti ustanovitve kakršnekoli predelovalne industrije, sta prispela iz Ljubljane od Geodetske-
ga zavoda dva geometra, ki ugotavljata, v kolikšnih slojih in kakšne kakovosti je kreda. Doslej so ugotovili, da so ležišča dobre krede neizčrpna.
Pri Ajbi ob Kanalu ob Soči zaključuje z gradbenimi deli gradbeno podjetje »Primorje« iz Ajdovščine na betonskem železniškem mostu. Most ima šest velikih obokov in je od Jesenic do Gorice najdaljši in največji. Proga bo sedaj ravna in krajša1, taiko da bo promet hitrejši in cenejši.
V Kanalu ob Soči bo v kratkem začel obratovati nov valjčni mlin, ki ga že močno potrebujejo, Stroje je nabavila občina in je za to dala nad milijon dinarjev. Mlin bo deloval kot samostojno podjetje.
ir 8



fclic
SSIli
■Ti,
Zaradi velike moče je precej krompirja segnilo. Zdaj pa ga zaradi suše težko kopljejo.
Prejeli smo in objavljamo:
Dokler je v Kmetijsko zadrugo v Senožečah nameščala ljudi persona-Ia OZKZ, je delo v zadrugi dobro potekalo v vseh odsekih. Odkar nameščajo ljudi z Uprave kmetijske zadruge, je stanje «naravnost obupno. V službo so se vrinili sorodniki upravnika in predsednika kmetijske zadruge. Ljudje se s tem nikakor nc strinjajo, toda molčijo, ker se bojijo maščevalnosti. V tem imajo že izkušnje, zato rajši molčijo. Za to odgovorni forumi pa itak ne vidijo vseh nepravilnosti v ¡zadrugah. Lahko rečemo, da kmetijsko zadrugo v Senožečah vodijo »sorodniki«.
Poglejmo v trgovino kmetijske zadruge. Tekstila sploh ne prodajajo in prav tako ne obutve. Trgovina s prehrano nc- zadostuje potrebam okoliških vasi. Nimajo na razpolago konzervnih izdelkov kakor vse drage trgovine. Jedilno olje prodajajo na liter in ne na kilogram kakor drugod, cena pa je obratna. Poslovodja trgovine je stalno odsoten in se vozi z zadružnim avtom po Istri. Vajenka sama je prepuščena na milost in nemilost številnim klijentom. Drugače je poslovodja zelo »kulturen« človek. Če ga kaj vprašate, se zadere nad vami: »Pa pojdite tja iskat, kjer imajo vse!«
Najbolj pereče je vprašanje kvasa, Gospodinje se morajo dobro pri-
V
da jugoslovanska loterija v vsakem kolu, torej mesečno ¡/plača 304.488 dobitkov in
premij v skupni vrednosti 80,400.000__
dinarjev?
da slane cela srečka samo 100.— dinarjev, polovična pa 50.— dinarjev?
da se dobitki izplačujejo prinesitelju srečko brez kakršnihkoli odbitkov?
CE VSE TO VESTE, POHITITE Z NAKUPOM SREČKE, KI JO DOBITE Piti ZASTOPNIKU SCHEK ItOMEO V KOPRU IN PRI KOGOJ OSKARJU V PIRANU IN PRI NJIHOVIH ŠTEVIL NIH PRODAJALCIH SHECK.
Naša tovarna vezanih plošč »JA-VOR« hiti z renoviranjem svojega obrata. Izvršena bodo dela preko vsega obrata, saj bo porabila za to preko 250 milijonov dinarjev.
Tudi nujno popravilo visokega dimnika tovarne je bilo v teku. Vremenske neprilike so ga tako občutno prizadejale, da ga je treba celega obmetali. Od vrha navzdol pa ga je treba razdreti v precejšnji dolžini in ga nato na novo dozidati do iste višine kot je sedaj, ali bi se ga še povišalo.
Pri tem delu je bil zaposlen mojster za taka dela, doma iz okolice Crikveniee, v službi pa je bil pri podjetju v Zagrebu, ki se bavi le s takimi deli. Delo mu je šlo jako dobro izpod rok. Prav zanimivo ga •ie bilo gledati, kako je urno nameščal železne obroče na dimnik. Na te obroče si je pripravljal oder iz žc izgotovljenih trikotov, na katere je postavljal po dve deščici celotne širine 60 cm, Nad tem odrom pa si ie sproti prestavljal samostojen trikotnik, na katerem je imel pritrjen škripec, s katerim se mu je dvi-cdo potrebno gradivo. Obroči, ki jih je nameščal na dimnik, so bili v razdalji nekako 1.20 m. Pri šestnajstem obroču v višini okoli 2S m pa je prišel že v območje silno pri-zadejanega dimnika. Tako je moral pri vsakem zabitem žeblju poskusiti, ali je dovolj dobro zabit v dimnik. Tako je poskušal trdi trdnost zabite spojke, na kateri je že imel obešen trikotnik s škripcem. Nenadoma ie spojka odjenjala. Mojster je zgubili ravnotežje in je iz te višine v vodoravni legi padel na betonska tla. Bi! je seveda na mestu mrtev. Neverjetno je učinkovala nesreča na vse delavstvo. Veliko sočustvovanje je z družino pokojnega, tako marljivega strokovnjaka,
Ob cesti, ki pelje v Korte, je že nekaj mesecev zelo živo. Kupi gradbenega materiala in značilno kle-sanje z zidarskimi kladivi opozarjajo mimoidoče potnike, da tu gradijo nove stavbe. Res je večje število delavcev zaposlenih pri gradnji štirih Stanovanjskih hiš, ki bodo imele skupno 16 družinskih stanovanj.
Za dokončno izgradnjo teh štirih blckov bo potrebno 60 milijonov din. Računajo, da bodo 'bloki dograjeni do konca oktobra.
praviti za tisti dan, ko nimajo kruha doma. »Toda, kaj pa vaška pekarna1,« boste vprašali, »saj vendar peče ona kruh za potrebe vasi.« Že, že, toda ta kruli je večkrat neužiten. Po domače bi dejali: »Nas pek ne zna peči kruha.« Podoben je »blin-eem«. jc moker in težak. Ob ponedeljkih se večkrat zgodi, da kruha sploh ni v pekarni. Vzroki: razni glavoboli! Zadruga ima za svoje uslužbence -—- nočni taksi »džip«, ki je večkrat »kriv« raznih ceremonij. Saj se že na prvi pogled ugotovi, da vlada med uslužbenci zadruge precej dobra povezava. Kako tudi ne! Mislijo si: Kar naredimo, jc vse prav, saj imamo »oblast«.
Veliko vprašanje je gostilna kmetijsko zadruge. Ta nima niti primerne kleti za hlajenje pijač. Pivo hranijo kar pod žeknom v gostilni. Postrežba: »solidna« z večjo zamudo. Prostori umazani in nehigienski. Pijača ni ne prvovrstna in niti malo kvalitetna. Stane pa vseeno »samo« 135 din liter. To je res malo preveč. toda kai hočemo, če pa v vasi ni druge gostihv, ki bi konkurirala. Upravnica gostilne je žena upravnika kmetijske zadruge. Letni dopust si menda kar sami določajo in jim rad »smukne« kaj čez rok.
Prav bi bilo, da bi se tovariš, ki je zaposlen v zadružni mlekarni, bolj oprijel odkupa mleka po kvaliteti. Dogaja se namreč, da ga odkupuje po simpatiji, ki jo ima do posameznih kmetov. Popravlja tudi bieikle z zadružnim materialom.
Uprava kina v Senožečah menda no ve, da šolski mladini ni dovoljen vstop v kino niti v spremstvu staršev. Aparatura pa ima stalne motnje in glavobole', kar menda povzroča »Istra-vino«. Imajo tudi tri plošče, za katere se je že zanimal muzej za starino v Zagrebu.
—o—
Pripomba uredništva, Član redakcije se je podal v Senožeče in se
Na Krasu je toplo vreme, ki traja že od druge polovice julija, ugodno vplivalo na trte, ki so ponekod kar preobremenjene z grozdjem. Vinogradniki so s pravočasnim škropljenje obvarovali plemeniti trt-ni sad pred škodljivimi posledicami peronospore in zdaj jim preostaja samo še skrb, da pripravijo dovolj dobre posode, če smemo verovati vremenskim prerokom, bomo imeli v nastopajoči jeseni normalno in ustaljeno vreme in se — upajmo — ni bati kakih iznenadenj toče. Ako jia bo od časa do časa orosil trto iti njen plod pohleven dež, bodo trtne jagode postale še bolj napete, zdrave in sočne, ko jih bo zopet obsijalo toplo sonce. Po lanski katastrofalni slani smo se bali, da bo naslednji dve leti letina terana mnogo manjša. Toda izkazalo se ie, da je kraška trta prav tako od-porna kakor Kraševec sam.
In čc bo letošnji pridelek terana v resnici tako obilen in kvaliteten, kakor želimo in pričakujemo, tedaj bo to najlepša nagrada vinogradnikom, ki so zadnja leta vložili ogromno truda za izboljšanje vinogradniških površin. K temu je v znatni meri pripomogel tudi lani razpisani okrajni natečaj, ki se ga ie udeležilo lepo število zadružnih in privatnih vinogradnikov.
Znano je, da se teran na vsem svetu prideluje, samo na slovenskem Krasu. Posebnost tega vina je v tem, da vsebuje znaten odstotek mlečne kisline, železa in tanina ter še nekatere druge naravne sestavine, ki učinkujejo zdravilno na človeški organizem. Zdravniki priporočajo teran .bolnikom, Id so prestali težke želodčne operacije. Umerjeno uživanje terana ureja tudi pri zdravem človeku prebavo in pospešuje tek.
Zaradi teli lastnosti bi bilo z a-n-spodarskega stališča prav, da se tiranu odredi pomen komercialnega artikla prve vrste ter da se mu prizna itemu primerna cena. Saj je teran na domačem in svetovnem trgu redkost, s katero se lahko ponaša samo naša država.
V znani brošuri »Ekonomsko-družbeni problemi sežanskega okraja« so bile nakazane perspektive novega, sodobnega postopka s kraškim teranom. Predvidena je bila na Krasu gradnja moderne vinske kleti. kjer bi se teran polnil v steklenice in pod zaščitno znamko od-
pogovoril z ljudmi. Mnenja in misli objavljamo v naslednjem:
Zakaj ne- bi tudi v drugih poslovalnicah -zadruge uredili tako, kakor je uredil novi poslovodja poslovalnice št. 2, ki se zanima, da imajo ljudje na razpolago vse, kar potrebujejo?! Ali ni to otipljiv dokaz, da se tudi v Senožečah da nekaj dobrega napraviti, če so ljudje za to! Stara žena nas je prosila: »Povejte o tem, kar ste videli, na takem mestu, da bo kaj zaleglo. Tej, jej, kakšna škoda, da taka poslopja propadajo! Jaz sem že stara, vendar bi rarla videla, da bi šlo v Senožečah bolje, kakor gre. Rečem pa težko, saj veste, so domačini...«
Slišali smo, da je tudi v Senožečah stiska za stanovanja. Ob glavni oesli pa smo videli kar tri velika moslopja, ki kažejo potnikom in domačinom prazna okna. Z višine nekdanjega craclu smo Videli okvir velike stavbe, ki bi jo lahko dogradili •a stanovanjsko poslopje. Tisti kupi kamenja, ki so ob glavni cesti, gotovo ne delajo časti odgovornim na občini. Senožeče so bile nekdaj priljubljeno letovišče in prav gotovo lindie vse to opazijo, saj vsakih pet minut brnijo skozi vas avtomobili izletnikov in turistov.
Se na eno vprašanje so nas opozorili ljudje. Nikomur v Senožečah ">i '->rišlo na misel, da bi dal pobudo za graditev tako potrebnega zadružnega doma, kjer bi dobile prostora gostilna, trgovina in razne organizacije. Za kmetijsko zadrugo pa smo slišali še to, da bi bilo prav, če bi si nabavila motorno sadno škropilnico, ki bi jo sadjarji zelo potrebovali. Saj je to njena naloga in ne tista, da hrani denar z namenom, da bi ljudem prikazala, kako zna gospodariti.
Vse to obiavljamo z namenom, da bi se nerodnosti popravile hi bi tudi prebivalci Senožeč imeli to, kar že imajo po drugih vaseh.
dajal na domači in inozemski trg, V tem slučaju bi bila tudi pravilno ocenjena njegova vrednost, kar bi predstavljalo za proizvajalca - vinogradnika primerno stimulacijo, za odkupno podjetje in komuno pa povečanje narodnega dohodka. Prepričani smo, da se bo misel za zgraditev take kleti in zaščito terana uresničila čimprej.	2. J.
in letovi
Z nastopom lepega vremena ter vročine se je odprla tudi letoviška sezona. Vsak dan, posebno pa ob sobotah in nedeljah, vidimo veliko število izletnikov, ki prihajajo iz raznih krajev Slovenije k morju. Večina teh ljudi potuje z avtobusi enega ali drugega avtobusnega podjetja.
V soboto se je s popoldanskim avtobusom »SAP—Ljubljana«, ki vozi na progi Ljubljana-Postojna-Piran, vozila skupina mladih športnikov iz Maribora. Ker je v tem avtobusu poleg sedežev tudi več stojišč, je naravno, da so potniki, ki so vstopali na vmesnih postajah, morali lepo stati ves čas vožnje, nekateri celo vso pot od Postojne do Kopra Niti enemu teh mladih ljudi ni pri-šlo na misel, da bi bil za nekaj časa ponudil svoj sedež sopotniku, ki je stal poleg njega in prekladal težo svojega telesa z ene na drugo nogo. Drugi primer. V nedeljo opoldne jo v Divači čakal na avtobus podjetja »Slavnik«, ki prihaja iz Ljubljane nekako ob 12.30 uri, star, pohabljen mož z dvema palicama. Mož, ki po-redkoma potuje1, saj mu je to največja težava, ni vedel, da skoro istočasno odpelje izpred železniške postaje avtobus, ki vozi na progi Opat-j'e selo—Sežana—Koper. Prav, ko se je avtobus »Slavmika« pripravljali za odhod izpred hotela »Risnik«, je s poštarje privozil -prej omenjeni avtobus, ki je imel še nekaj mest prostih. Avtobus, ki je čakal pri hote! u »Risnik«, pa je bil polno zaseden. Mož je ostal na tleh, ker niti enemu izmed mladih potnikov ter potnic, ki so zelo udobno sedeli na isedežih (na katerih so se široko pretegovali in od dolgočasja zehali na pol odrasli otroci), ni prišlo na misel, da bi bil sprevodniku olajšal skrb in za tri postaje prepustil sedež pohabljenemu starčku. Mož je hotel potovati do Rodika.
Kaj naj rečemo o takih mladih le-toviščarjih? Na Primorskem je taka navada, da si potniki na dolgih progah menjavajo sedeže, nekaj časa sedijo eni, nato prepustijo sedeže tistim, ki stojijo. Res je, da na dolgih progah vsak rad sedi in se sklicuje: Saj sem plačal, toda polno ceno prevoznine je plačal tudi tisti revež, ki ga je taka »kulturaost« mladih potnikov obsodila na stanje. V takih primerili bi bila dolžnost kondukterja, da bi potnike opozoril, toda ti se navadno »bojijo zamere«. Priznamo, da ni nobenemu prijetno dolgo potovanje, toda čo gremo k morju', kjer se bomo razvedrili in nam bo morje bogato poplačalo tisto majčkeno potrpljenja in vljudnosti, ki smo jo med potom izkazali temu ali onemu neznanemu potniku, ki ima prav tako pravico do oddiha, bomo samo pridobili na — kolektivnem ugledu. Ne ismemo misliti, kakor so si mogoče domišljali vsi tisti mladi potniki in potnice (da ne zapišemo gospodiči in gospodične), ves svet je naš. Rajši v skromnosti in vljudnosti pokažimo naš dober čut do sočloveka.
Upamo, da bodo gornje besede vsaj pri nekaterih našle odmev.
Potnik
- % , W	iSl 1 • n- ,;:Mils-

a
Francoski letoviščar si je pripeljal kar hišo s seboj.
Neuspeli manevri itali/anske diplomacije
Od vsega začetka tega leta, posebno pa, odkar so se pojavili prvi glasovi po potrebi poglobitve balkanskega prijateljstva v močno ce-,loto vojaškega značaja, je italijanske diplomacija še očitneje pokazala ne samo nam, temveč tudi Grkom in Turkom, da zasleduje povsem zahrbtne cilje, ki se nič kaj ne razlikujejo od Listih, ki jih je podpihovala fašistična diplomacija. Ukoreninjeno mišljenje, da je Italiji potrebna ekspanzija na Balkan je lajt-motiv, ki še dandanes zaznamuje vse ¡korake italijanske zunanje politike na Balkanu.
Čim so zastopniki Jugoslavije, Grčije in Turčije februarja tega leta soglasno sprejeli idejo, da se balkanska zveza spremeni tudi v vojaško zvezo obrambnega značaja, in čim je Turčija marca tega leta povabila našega predsednika na obisk, so se puščice italijanske diplomacije usmerile na Grčijo s poskusom, da se grške predstavnike prepriča, da je Italija vendarle stara grška prijateljica in da nikakor ne bi bilo prav, da tudi Grčija naredi tak »zgrešen« korak5, kakor ga jc napravila na primer Turičja, s tem da je povabila na turška tla jugoslovanskega predsednika. Cilj je bil povsem jasen: ustvariti v Grčiji močne struje, ki naj bi razvijale antivlad-no politiko v cilju rušenja balkanskih prizadevanj in ki naj bi zadale s tem udarec predvsem Jugoslaviji.
Italijanski diplomalični krogi so se znašli dva meseca pozneje, to je v maju, v nerodni zagati, ko jih je poslanik v Atenah obvestil, da je grška vlada v okviru prijateljskega sodelovanja Jugoslavije, Grčije in Turčije v balkanski zvezi, povabila tudi tja na obisk jugoslovanskega predsednika. Ne vedoč, kako bi pred italijanskim javnim mnenjem priznali svoj neuspeh, so začeli na mah obtoževati Turčijo, češ da je Turčiia, ne pa Grčija, stara italijanska zaveznica. Vsi italijanski pol-uradni listi so potrjevali takšno akro-batično dejavnost od strani italijanske diplomacije. Zgodilo se je celo, da je maja tega leta turinski list »La Stampa« napisal »da je s tem italijanska vlada S let po vojni pokazala', da še nima jasnih pojmov o tem, kdo je italijanski prijatelj in kdo ni!«
Italijanska diplomacija pa ni ostala pri tem. S pomočjo ameriške poslanice v Rimu Clare Luce je uspela pritegniti na svojo stran dobršen del ameriških diplomatskih krogov, ki so ves čas Menderesove-ga obiska v ZDA razvijali"v razgovorih z njim tezo, da ni balkanski pakt nič kaj solidna stvar, češ da je
Washington •— Republikanski senator Robert Watkins je postal predsednik senatne komisije, ki bo vodila preiskavo o McCarthyju. Ta komisija bo odločila, ali naj Mc-Cartlivja senat »obsodi«, kakor so predlagali nekateri republikanci.
Montreal — Ena izmed kanadskih pelork je zaradi srčnega napada umrla v provinci Quebeok.
Moskva — Sovjetska vlada bo ukinila vse odloke in predpise, ki se nanašajo na politično, gospodarsko in kulturno življenje Vzhodne Nemčije, sprejete od 1945. do 1953. leta.
Karači — Portugalska fregata »Bartolomeo Diaz« je odplula iz Karačija v Goo, da bi okrepila obrambo te portugalske posesti.
Tokio — Pekinški radio poroča, da je reka ,angtse preplavila velike površine v Srednji Kitajski. To je najhujša poplava v zadnjih 100 letih v tem delu Kitajske. Povzročilo jo je dolgotrajno deževje. Veliko je število smrtnih žrtev.
Monakovo — Na Bavarskem je začelo stavkati 200 tisoč kovinarjev. Pred tovarne so postavili straže. Delavci terjajo višje plače. Bavarski minister za delo je izjavil, da je pripravljen posredovati med njimi in tovarnarji.
tu vključena socialistična Jugoslavija, ki naj bi igrala, kakor so trdili italijanski diplomatski vsevedne-ži, dvojno vlogo. Tudi to ni uspelo. Predsednik turške vlade Me.nde-tes se je vrnil, ne da bi pozneje pokazal, da so ga navedeni ameriški krogi kakorkoli prepričali. Balkanska zveza se je neglede na vse te italijanske pobožne želje, nepre-staiio krepila.
Zategadelj je začela iskati italijanska diplomacija nove možnosti. Med drugim, prišla je do zaključka, da je na koncu koncev tudi Italija v geografskem sestavu Sredozemlja in, vsaj do določene mere, balkanskega področja ter da ni zato nikakor pravilno', če tudi ona ne sodeluje v balkanski zvezi. V tem smislu je tudi angažirala stare italijanske vojaške strokovnjake, v pivi vrsti tiste, ki so se med vojno spoznali z vzhodnimi problemi ter začela dokazovati z njihovo pomočjo, v listih in publikacijah, da bosta Jugoslavija in Grčija v primeru vojne »hitro propadli in da bi se dalo to katastrofo preprečiti le, če bi bila Italija zadolžena za igranje vloge močnega zalednega faktorja« (Corriere della Sera, junija tega leta), Tudi ta italijanska želja je popolnoma razumljivo in opravičeno naletela na gluha ušesa vseh treh činiteljev balkanskega pakta. Tej italijanski težnji je posebno nasprotovala in nasprotuje Jugoslavija, ki ima z Italijo zelo dragocene izkušnje.
Ker tudi ta varijanta ni prinesla uspeha kljub ameriškemu prizadevanju in podpore Italiji, je italijanska diplomacija izvedla na balkanski šahovnici novo potezo, ki jo je minister Piccioni tolmačil za izredno fineso. V začetku junija je italijanska vlada postavila namreč, po nasvetu italijanske diplomacije, pre-tenz^o, da bo sprejela podpis balkanske vojaške zveze kot pozitivno dejstvo, le potem', ko bo Jugoslavija pristala na rešitev tržaškega vpra-
šanja. Pri tem je palača Chigi naravno mislila, da je Jugoslavija, Id ne uživa takšne podpore ameriškega zunanjega ministrstva kakor Italija, postavljena ob zid in da bo, hočeš moraš, pristala na rešitev tržaškega vprašanja po iredentističnih postavkah, Toda tudi tu jc doživela italijanska diplomacija nov bankrot. Države balkanskega pakta so energično zavrgle italijanski manever izjavljajoč, da nimata tržaško in balkansko vprašanje prav nič skupnega, Vse je torej potrjevalo, da bo balkanska vojaška zveza podpisana, kar se je te dni tudi zgodilo, neglede na italijanska rovarjenja.
Glede na vse te neuspehe, ki so le naraven odraz rimskih zahrbtnih teženj, so v Rimu zdaj, kakor vse kaže. zaključili, da glede na dosedanjo linijo italijanske diplomacije ni primemo osvojiti sporazuma za Trst takoj po podpisu balkanske zveze, ker bi prišle s tem avtomatično na površje vse katastrofe, ki so jih doživeli italijanski diplomati. Poleg tega pa je jugoslovanski zastopnik na razgovorih za Trst sila jasno povedal, da Jugoslavija ne bo niti za las odstopila od zahtev, ld iih je postavila na začetku pogajanj.
Posledica vsega tega, da italijanska vlada skuša te dni znova zavlačevati vso stvar, v iskanju nove di-plomatične zanke, češ da je treba določene argumente na pogajanjih 'temeljiteje proučiti. Pisanje italijanskih listov neovrgljivo potrjuje, da je ta poskus v teku. Ni dvoma, da gre za navaden izgovor. Čudno, da italijanski vladi, posebno pa italijanski diplomaciij, ni jasno', da utegne zavlačevanje sporazuma o tržaškem vprašanju le docela odkriti katastrofalna doživetja italijanske diplomacije in okrepiti pri dobršnem delu svetovnega javnega mnenja prepričanje, da Italija ne želi, da v sporazumu z Jugoslavijo doseže iskreno in prijateljsko rešitev tržaškega vprašanja.
Švicarji se pritožujejo, da je zadnji Eisenhoiverjev ukrep za povišanje •uvozne tarife močno prizadel njihovo, po vsem svetu znano, urar-sko industrijo, češ da Amerika s tem krši načela svobodne trgovine.
Najvišja žičnica na svetu, ki veže dva vrhova v Švici, vas popelje 2800 m visoko. Z nje je veličasten razgled na dobršen del Alp in na kar 97 ledenikov. Vožnja preko doline traja osem minut.
Na prvem motornem krosu v Ženevi je zmagal Albert Courajod. Na sliki sa vidimo pri izvajanju lepega skoka, ki mu je prinesel prvo nagrado. Njegov motor spada v kategorijo do 500 cm .
Končno so se tudi Angleži in Egipčani po dolgem sporu sporazumeli glede Sueza. Kot vemo, so se pogajanja vlekla na dolgo in široko ter je večkrat prišlo do resnih zaostritev. Sporazum, ki je bil te dni dosežen, je v znaku angleškega popuščanja in določa umik vseh njihovih oboroženih sil s sueškega področja.
Tudi v Iranu so se sporazumeli glede nafte. Kot je znano, je bivša vlada pod vodstvom kasneje areti-ranegfi predsednika Mosaclika nacionalizirala industrijo nafte in s tem prizadejala močan udarec Angležem, ki so s pomočjo svojih petro-lejskih družb imeli pred tem v Iranu glavno besedo. Sporazum je v bistvu preklic Mosaclikovih ukrepov in vrača angleškim družbam njihove »pravice«, čeprav nekoliko okrnjene. Pol na pol — tako nekako izgleda vsa zadeva. Razumljivo je, da Iranci s takim sporazumom poskusa nacionalizacije in vodenja niso zadovoljni, ker pomeni propad samostojne gospodarske politike dežele.
Tekmovanja s kajakom po divjih vodah, med skalami, vrtinci in brzicami zahteva veliko spretnosti in prisotnosti duha. Tudi ženske se zadnji čas uspešno udejslvujejo « tej težki panogi športa.
Šimpans Pierre, star pet let, doma iz Liberije, stalno bivajoč v Ilollijivoodu, se je za igralno mizo (ruleto) izvrstno izkazal. Le na koncu ga je polomil: ves kup svojih dobitkov je zalučal skozi okno.
Veteran na ziiriških ulicah je vzbudil pravcat preplah. Avtomobil iz leta 1908, ki še vedno zmore svojih 60 km na uro, priča, kakšnih vse mogočih sredstev se poslužuje reklama, da doseže svoj smoter.
Tudi druga prizadevanja odločnega francoskega premiera so rodila uspehe. Zadnji dogodki v Franciji so pokazali, da uživa Mendes-Fran-ce veliko zaupanje in podporo. Saj je te dni, ko je postavil pred parlament vprašanje zaupnice vladi, dobil kar 361 glasov proti 90. Proti so glasovali le kominformistični poslanci. Ob tej priložnosti je predložil svoj načrt za izboljšanje francoskega gospodarstva in njegova vla-da je dobila tako široka pooblastila ,kakor doslej nobena povojna francoska vlada. Vse kaže, da bo Mendes-France kos nalogam, ki si jih je začrtal in da bo vrnil Franciji njen ugled, ki ga je zaradi nestabilnosti, notranje neurejenosti in nesamostojne zunanje politike v zadnjih letih izgubila.
Zunanji ministri — podpisniki Balkanske zveze
Najvažnejši dogodek tedna je bila prav gotovo konferenca treh zunanjih ministrov na Bledu. S podpisom pogodbe o medsebojnem sodelovanju in pomoči je ustvarjena Balkanska zveza, ki je velikega pomena za kolektivno vojaško obrambo Balkana in odpira pot širokega sodelovanja med narodi treh držav v njihovih naporih za utrditev lastne neodvisnosti. Do podpisa pogodbe jc prišlo ne glede na razna spletkarjenja in metanja polen pod no-<ic s strani prot¡demokratičnih in protijugoslovansko razpoloženih sil ter imperialističnih pretendenlov na naša ozemlja. In prav to daje pogodbi še večjo vrednost in trdnost. Zato tudi sklenitev Balkanske zveze pozdravljajo vsi tisti, ki jim je ■lo resničnega miru in zmanjšanja napetosti v svetu. Saj pogodba dosledno sloni na načelih Organizacije združenih narodov in pomeni v svojem bistvu razširjanje teh načel.
Medtem pa. se glede rešitve tržaškega vprašanja pojavljajo znaki zavlačevanja. Kakor je bil še pred dnevi ves italijanski tisk optimistično razpoložen in napovedoval skorajšnji sporazum, kaže zadnje čase gotov umik. Mar sc v palači Chigi boje sporazuma? Vsi vemo, da zadeva stoji tako, da je le od njihove dobre volje odvisno in da vso kriv-'o tako za zavlačevanje kakor tudi za ■posledice tega ne more nositi» nihče drugi kakor italijanska vlada. Vsekakor so opazovalci mnenja, da ni prišlo do novih momentov, ki bi. ogrožali rešitev tega vprašanja. Toda prav zaradi tega je zavlačevanje še bolj nerazumljivo, nepotrebno in škodljivo.
Predvsem to omogoča kominfor-movcem, da v kalnem ribarijo. Značilno je, da so zadnje čase prav oni odločno postavili zahtevo uresničitve sklepov S. oktobra. To je poskus, ki ga lahko tolmačimo le kot perfidno prizadevanje izzvati spor med Italijo in Jugoslavijo ter razbiti pogajanja. Da jim ni do sporazuma, je razumljivo, saj bi rešitev tržaškega vprašanja pomenila v Trstu njihov popoln zlom in tega se dobro zavedajo. Upamo, da podobne mahinacije ne bodo škodile uspešno začetemu delu in bo končno le prišlo do rešitve, ki je v sedanjem položaju možna in potrebna.
Zadnje dni je v Postojni nenavadno živahno. Najrazličnejša vozila, od modemih avtobusov do majhnih osebnih avtomobilov s priklopnem-mi, podolgovato okroglimi »hišami« se ustavljajo v senčnem drevoredu pred jamskim hotelom. Obisk jame je zelo velik. Ce se le malo časa ustaviš na veliki terasi, slišiš govoriti najrazličnejše jezike. Podzemske lepote svetovno znane jame privlačujejo turiste in izletnike.
Postojna ima že stare tradicije turizma. Po osvoboditvi narašča obisk jame iz leta v leto. Lani je Postojnsko jamo obiskalo 40.000 inozemskih in 120,000 domačih gostov. Kei je Postojna tudi važno železniško in ccstno križišče, je promet potnikov še toliko večji. Lani so zabeležili nad 100.000 potnikov, ki so šli skozi Postojno v razne smeri.
Pri tako razvitem turizmu je Postojna zelo pogrešala modernega hotela, kjer bi turisti dobili udobna
pri izložbenem oknu »Putnika« ustavljajo številne osebe in opazujejo skico hotela, ki jo je ljudski odbor mestne občine dal postaviti tja z namenom, da bi meščani ter drugi laliko dodali svoje pripombe in predloge.
Postojna je doživela še drugo novost. Izvedli so decentralizacijo gostinstva. Računajo, da bodo z decentralizacijo odpravljene vse tiste nevšečnosti, ki so se dogajale vse do sedaj in so zelo motile normalen razvoj gostinstva. Se vedno je bilo občutiti premajhno zanimanje za dobro postrežbo gostov. Gostinski kader ima še velike vrzeli in bo preteklo še precej časa, preden bo odgovarjal potrebam in zahtevam tako velikega turističnega centra, kakor je Postojna. S to decentralizacijo bo prišla do izraza večja zainteresiranost posameznikov, vendar moramo
ludariti, da nam dobrega gostinskega kadra zelo primanjkuje. Ves
p.----pjmm
Postojnsko jamo so obiskali tudi letos številni domači in tuji gostje.
tisti kader, ki ga imamo sedaj, je izšel iz raznih na hitro pripravljenih in še bolj hitro izvedenih tečajih, ki so mladim gostinskim vajencem dali, kar so laliko največ dali v kratkem času. Vsi tisti tečajniki in tečajnice, ki so se potem še naprej izobraževali in vadili v svojem poklicu, so danes postali mojstri v svoji stroki, ostali pa nekako životarijo. Tu čaka gostinstvo — ne samo v Postojni, .temveč tudi po drugih večjih središčih Primorske in Slovenije — še veliko dela in naporov.
S turizmom je tesno povezana tudi propaganda. Med zelo učinkovitimi sredstvi za širejnje turizma so lepe razglednice. Tu nastaja vprašanje, kako priti do res lepili razglednic. Zdi se, da smo v tem bili pred vojno na boljšem, kakor pa smo danes. Zakaj? Fotografi pravijo, da je njihovo prizadevanje za napravo lepih razglednic brez vsakega pomena; ker bi pri njihovi izdelavi imeli oni kakor tudi trafikanti le izgubo. Davek na to »panogo«, da se tako izrazimo, je tako visok, da prekaša zaslužek pri izdelavi fotografij in njihovi prodaji. Tako trpi naš turizem večjo škodo prav zaradi tega. Fotograf je po .navadi tudi precejšen del umetnika in občuti pri takem »navijanju« nekako zapostavljenost in omalovaževanje njegovega dela. Ni namreč lahko »ujeti« dober motiv, ki bi vzbudil pozornost turistov in jih zainteresiral za lepote naše zemlje.
Ljudski odbor mestne občine predvideva večja dela za izboljšanje zamočvirjenih travnikov in regulacijo Pivke. Prav tako ima v načrtu gradnjo nove livarne za izdelovanje kovinskih delov za onremo stanovanj in pohištva ter gradnjo tovarne mesnih izdelkov.
Sklad za pogozdovanje in obnovo gozdov so letos že izčrpali. Največje bilo napravljenega pri popravljanju in urejevanju gozdnih poti.
Vedno večje potrebe po stanovanjih, ki nastajajo spričo industrializacije našega okraja, narekujejo gradnjo novih stanovanjskih hiš v vseh večjih kratili. Lahko rečemo, da je letos / tem pogledu precej narejenega. V Kopru je poleg reprezentativnega hotela »Triglav« zrasel stanovanjski blok, kjer bo do konca leta gotovih 25 konfortnih stanovanj in šest garsonjer. V Semedeli pravkar dokončujejo dve novi stanovanjski zgradbi, ki bosta že čez kakšen mesec pripravljeni za vselitev. Prav tako lepo napreduje gradnja stanovanjskih četvorekov v Škocjaaiu, kjer bo novih 12 stanovanj.
Ne gradimo pa samo v Kopru in njegovi neposredni okolici. Stanovanjske četvorčke gradijo tudi v Dekanih, kjer bo 12 stanovanj in tri samske sobe, dve stanovanjski zgradbi v Izoli in tri zgradbe v Sečovljah.
Kakor predvidevajo bodo vse omeniene zgradbe končane v letošnjem letu.
Čeprav v splošnem delo poteka še kar dobro, je bilo zlasti pri gradnji stanovanjskega bloka v Kopru več zastojev, ki so nastali zaradi slabih priprav. Graditi so začeli brez potrebnih tehničnih elaboratov, tako da posamezni deli načrtov sproti prihajajo na gradbišče večkrat pa so morali čakati nanje. Vse to je imelo za posledico neorganizirano delo. nedvomno pa tudi povišanje stroškov.
Prav ta primer dokazuje, kako se lahko slaba organizaciia in zalcte-vost kasneje maščuje. Načrti in elaborati namreč niso bili pravočasno narejeni ker »ni bilo časa čakati« nanje. Zato je podjetje začp.'o gladiti brez njih. Danes pa lahko ugotovimo, da bi bila zgradba mnogo prej gotova, če bi se temeljito pripravili in tudi vložene investicije bi bile manjše. Saj ni povsem slučajno', da bo potrebno k prvotnemu znesku primakniti še okrog 20 mi-
prenočišča in kulturno postrežbo. Tako bi se lahko več dni zadrževali v mestu, kar bi prineslo znatno večje koristi kakor jih sedaj. Po zadnji vojni je bilo v vsej Postojni samo še 80 prenočišč za tujce.
Ljudski odbor mestne občine se ■je že dalj časa zanimal za to vprašanje. S sredstvi, ki jih je imel na razpolago, ni mogel nič ukreniti, ker niso zadostovala niti za vse potrebe komunalne dejavnosti. Kot povsod, je ljudskemu odboru delalo največje skrbi stanovanjsko vprašanje. S podporo OLO, lesnoindustrijskega podjetja, Gozdnega gospodarstva, Zavoda za socialno zavarovanje, »Eksporta«', »Agrariie« in JLA gradi več stanovanjskih blokov. Do prihodnjega leta bo na razpolago okoli 100 družinskih stanovanj. Poleg tega urejuje vodovod Korotan—Hra-šče, po vaseh je uredil javno razsvetljavo, poskrbel za napeljavo vode, popravila poti in uredil poslopja osnovnih šol. V Postojni je uredil parke, drevorede, vrtove in poskrbel za olepšanje zunanjosti mesta. Hrib Sovič preurejuje v park. Te dni je na Titovem trgu in drugih prometnih križiščih dal zaznamovati smeri za avtomobile in pešce. To bo šoferjem olajšalo orientacijo in preprečilo marsikatero nesrečo. Ob pomoči okrajnega LO je letos popravil dispanzer, zdravstveni dom in porodnišnico. V načrtu ima gradnjo otroškega igrišča.
Vsa ta dejavnost je ljudskemu odboru mestne občine vzela vsa razpoložljiva sredstva, da pri vsej dobri volji ni mogel misliti na gradnjo tako potrebnega hotela. Ni pa pustil iv nemar tako važnega vprašanja. Obrnil sc je za pomoč do izvršnega sveta LR Slovenije. Ta je upošteval nujnost čimprejšnje zgraditve večjega hotela, ki jc Postojni kot največjemu turističnemu središču na Primorskem zelo potreben. V ta namen je dodelil 40 milijonov dinarjev iz sklada za pomoč pasivnim krajem. S tem je ustvaril pogoje, da bodo z deli lahko pričeli že letos. Načrt in idejna skica hotela sta že pripravljena, Hotel bodo zidali na najbolj prometnem središču Postojne na Titovem trgu. Njegova dograditev jc predvidena za leto
1956—1957.
Naravno, da je ta vest vzbudila pri Poslojnčanih (in ne samo pri teh) veliko zanimanje. Vsak dan so
Kras je znan po obilici kamenja, svojih podzemnih jamah in slovitem teranu. Manj znana pa so njegova rudna bogastva. Poleg jam, ki jih je izdolbla voda, je človek-rudar izkopal svoje rove, da otme zemlji zaklade, ki jih ljubosumno čuva v svojih nedrili. Prinašamo kratko reportažo iz premogovnika »Timav«.
S tovarišem se pomikava po vi jugasti cesti', ki teče skozi slikovito sotesko .kraške ponikalnice Timava. Pred nama se odpre Vremska dolina, posejana s skupinami hiš, ki se stiskajo, kot bi jih bilo strah. S truščem prisopiha mimo tovorni vlak, Id komaj zmaguje strmino. Spustiva se po strmem klancu v kotlino. Prideva v vas. Male, toda snažne in prijetne hišice. Iz njih vejo prijazna toplina, gostoljubnost in domačnost. Še nekaj korakov in znajdeva se pred velikim, hladnim poslopjem uprave premogovnika.
Upravnik rudnika naju je prijazno sprejel. To je star »knap«, ki je večino svojega življenja prebil pod zemljo. Kmalu se sprostimo in se začnemo živahno razgovarjati. Neopazno nas direktor povede nazaj v minulost. Pripoveduje nam, kako so v tem premogovniku že za časa francoskega vdora kopali premog. Z maihnimi presledki jc rudnik obratoval vse do leta 1931. Mnogo znoja so v njegovih tesnih rovih prelili kraški rudarji za koristi tujih kapitalistov. Lepo po vrstnem redu nam direktor pripoveduje o delu rudarjev, razvoju rudnika, vdorih vodo in drugih nesrečah, proti katerim so se takrat s primitivnimi sredstvi borili in jih premagovali.
Želiva se spustiti v rov. Medtem ko si ogledujeva razne zunanje naprave, nam paznik pripravi vse potrebno. Iiibro smukneva v delavne obleke in si povezneva na glavo usnjene rudarske čelade. Direktor gre z nama. Vzamemo vsak svojo karbidovko in že smo nared. Paznik, ki je molče spremljal našo prelevite v, zadovoljno pokima:
»No. sedaj ste pravi ,knapi',« Nato prišla vi: »Sirečnol«
»Srečno.«
Skozi strojnico krenemo k dvigalu. Vstopimo v kletko in upravnik da znak za spust. Začutim, kako mi zmanjkuje tal pod nogami. Dnevna svetloba je ugasnila. Privijemo karbidovke. Naenkrat začutim spet polno težo telesa. Kletka je mirno obstala.
Vstopimo v glavni rov. Od nekje prihaja hrup kompresorjev in pnevmatskih svedrov. Napotimo se po temnem hodniku. Med kamenitimi skladi opazimo tanke sloje premo-
, ki se vijejo kot temni pasovi na rajvkaslem zaslonu. To je zelo droben prah, Jci pa se je zaradi velikega pritiska in vlage strdil v nekakšne kepe. Od stropa enakomerno kaplja voda, pod nogami pa se lepi •razmočena ilovica. Zavijemo v stranski rov, Id pa je tako nizek, da laliko hodiš Je globoko sklonjen. Podobni so tudi drugi rovi, ki so povprečno visoki le nekaj nad meter. Upravnik ,ki gre pred nami, Se ustavi pred neko oviro:
»Tu so vozički,« nam pojasni ->in ker ni norostora, da bi se jim lahke ognili, moramo preplezati čez.«
Nevajena teme in rova se s te žavo prebijava za njim. Pri tem potiho občudujem rudarje, ki mesece in leta prečepijo v teh jazbinah in trgajo zemlji njena bogastva.
Vedno bliže prihaja ropot pnevmatskega orodja. V globokem ' rovu odmeva kakor ropot strojnice nn bojnem polju. Kmalu opazimo pred seboj bleščečo svetlobo acetilenk in zna ¡demo se pred kopačem.
»Srečno! Kako gre Pepo?« pobara upravnik.
»Gre.« Temna gmota se premik-ne in šele tedaj opazim eni oznojen obraz kopača. Pepo jc mlad funt. Prijazno se nasmehne in nam samozavestno poda roko. Nima lahkega dela. Tam, kjer koplje', je rov višek le dobrih 00 centimetrov. Dela leže in komaj da ima toliko p-o-stora, da se lahko premika. Nekaj časa nas radovedno gleda Ln nato penovi:
»Gre, gre. Seveda delo je trdo. Jc pa 'kruh doma. Upam, da bjm i š" marsikatero tono tega premogi ukradli zemlji.«
Pomakne si čelado nazaj na tilnik
lijonov za dokončanje zgradbe.
Res je sicer, da so nastale med gradnjo tudi velike nepredvideno težave. Predvsem je vplival na zvišanje stroškov gradnje slab teren, ki jc zahteval posebne temelje, vendar pa to ne opravičuje niti zastojev pri delu niti drugih pomanjkljivosti, ki so pri gradnji nastale.
ŠMARJE
V občini Šmarje so zadnji čas na zborih volivcev precej živahno razpravljali o perečih problemih. Volivci dajejo predloge in aktivno sodelujejo v vaških odborih. Tako so sklenili, da bodo z udarniškim de-iom začeli urejevati ceste in vodnjake v Šmarjah, Krkavčah in Ko-št.aboni. Graditev vodovoda v Pad-ni se je začasno ustavila zaradi tega, ker tovarna Anhovo ni megla doslej dostaviti potrebnega materiala. Vendar upsmo, da se bodo dela v .kratkem lahko uspešno nadaljevala. Komisija iz L'ub!jane in Zagreba, ki je pregledala stanje vodnjakov po va.seh, je ugotovila veliko potrebo po preskrbi zdrave vode.
Kmetje nekoliko obupano pogledujejo po izsušenih njivah in vinogradih ter vsak dan pričakujejo prepot.rebnega dežia. Mlatev je 60% že izvršena. Hektarski donos pa ie nekoliko manjši kot lani, deloma že zaradi zime, deloma pa zdaj. zaradi suše. Tudi toča je v nekaterih vaseti naredila škodo, tako na primer v Krkavčalh.
FiRAM-
Zadnje čase je o,dsek za komunalno depavnost v Piranu začel z raznimi olepševalnimi deli mesta. Tako so na obrežju Gramsci nasadili palme, pri luški kapitaneriji bodo 'uredili dva parka itd. Mesto bo s tem pridobilo na zunanji lepoti.
in se zasmeje: »Tako je oaS naše íMjenje pod zemljo.«
In spet nastavi sveder, ki se hrumeč zarije v temno gmoto.
Rov skoraj pravokotno zavije in naklon je vedno večji. Smo točno sto metrov pod površino zemlje. Pred nami se motno lesketajo ozke hvčnice. Zanima nas, kako po tej strmini spuščajo vozičke s pr ¡mogo n. Upravnik nam pokaže poseb no pripravo na zračni pritisk, ki enakomerno odvija žico, na kateri je voziček pripet in ga z gotovostjo spušča navzdol.
Obiskali smo še nekaj kopačev v posameznih ¡rovih in se spet vrnili v glavni rov. Previdno se spuščamo pioti dnu, odkoder prihaja šum či-palk. Opazni les v rovu je že -'es preperel. Ta del rudnika so opustili že Italijani, potem ko so iz njega ■ iztisnili vse, kar so mogli. Rov "ie drugače prostoren in zračen. Je pa mnogo vode, ki izpod stropa dobesedno lije', tako da no rovu teče pravi potok.
_ Ta del rudnika je bil najbogatejši od vse dosedaj znanih rovov. Debeli sloji premoga so omogočali laž-
je in rentabilnejše izkoriščanje. In prejšnji gospodarji so s tem pohiteli, kakor bi vedeli, da se ne bodo. dol "o tu šopirili.
Po vsem tem, kar sva videla, nama je samo no sebi prišlo na misel vprašanje, kako bo v prihodnje z rudnikom, Kakšne so zaloge in možnosti izkoriščanja. O tem nam jo upravnik takole povedal:
»Ker je sedanji jašek »Jugoslavija« že skoraj izčrpan, je naš delavski svet mišljenja, da bi bilo treba napraviti še en izhod iz jame »Adrija IV« ter izčrpati vodo. Obenem bi raziskali polje zapadno od strojnice, ki meri okrog . 14.000 m1, kar bi po predvidevanjih dalo okrog 4200 ton premoga. Sicer smo že velikokrat mislili, da je z rudnikom pri kraju, vendar pa smo vselej odkrili nove sloje. Prepričan sem, da bi z nekaj več tveganja za raziskovanja laliko zagotovili obstoj rudnika za daljšo dobo. Pri tem bodo naši delavci dali vse od sebe', ker jim je rudnik pri srcu.«
Čmi in zamazani smo prišli iz rova. Prebili smo nekaj trenutkov med nesebičnimi delavci edinega kraškega premogovnika, ki marljivo doprinašajo svoj delež k naši skupni stvari socialistične graditve.
_____ PM™
Upravno poslopje rudnika »Timav«

nz
11
□

i.-^--- '■-. ^	Il . - ~V"-. ;-■■■--■ ■:■.'- .-■■■■ ■ — ■ y.-:-"::■'.:-!
S prirodo k novemu človeku! je geslo tabornikov, ki vse leto prid-	te vse Slovenije. Od njene severne
110 delajo, hodijo na sestanke in k rajše izlete in se pridno priprav-	meje pri Mariboru, pa preko naše-
Ijajo za poletne mesece, ko jih čaka največ;' doživetje — tabor.	ga dela Koroške, preko Ljubljane
Koperski »SREBRNI GALEBI« so si letos postavili v Bohinju	do slovenske obale Jadrana. To je
svoj prvi tabor.
20. julija. Dež ... dež ... dež .. .! Dva dni je pošteno lilo. A pod našimi platnenimi domovi je razpoloženje kljub temu prav vesc-lo. Nikomur ni dolgčas, kako bi tudi bilo, ko pa je danes sonec posijalo in so nam obeta krasno vreme. Vsi smo nestrpni in ■ se pridno pripravljamo za jutrišnji taborni ogenj.
Včeraj zvečer bi se morali sestati v našem tabora na Naklovi glavi predstavniki .vseh taborov ob Bohinjskem jezeru. A jih je dež malo preplašil. Res je, da ob napovedani uri ni bilo razen Brzcga jelena iz Triglavskega tabora niti enega zastopnika, a kaj to! Pa smo sestanek malo premaknili in ga preselili iz našega tabora v tabor Borovcev. Zastopniki Šestih taborov srno se
taborni ogenj, tako da bo naš tabor videti zvečer, ko pridejo gostje kot .p/avi taborniški tabor.
Nimam sreče, da bi danes v miru pisal kroniko. Vedno me kdo zmoti. Pripraviti in urediti je treba šc to in ono, izletniki so se vsi utrujeni vrnili in počivajo, ostale pa mika jezero in kopanje v njem.
Še dobra ura in za/plapolal bo ogenj. — Toliko časa še imam, da dokončam za danes kroniko.
Kopanje je vabilo naše tabornike, a hladno Bohinjsko jezero jih je prav hitro ohladilo. Samo zmočili so se pa so že bili zunaj. Jezero ni tako toplo kot morje!
Ko smo se vrnili s kopanja so se tudi naši izletniki odpočili. Skoro ves tabor je bil zbran okoli ognjišča,
bil taborni ogenj bratstva in ljubezni mladih, ki jim življenje v priro-di nudi mnogo razvedrila in zabave, ki jim bivanje v naravi ni samo čas počitka, temveč tudi čas dela in učenja.
Kot veren kronist bi moral napisati točen program včerajšnje proslave, a to bi bilo dolgočasno in nezanimivo. Važno pa je, da vsaj v glavnih potezah poveiri, kako je bilo. Na kratko bi lahko dejal: Bilo je čudovito, bilo je nepozabno.
Tihi so večeri ob Bohinjskemu jezera, nobenega hrupa, nobenega jazza. Le gozd in voda pojeta svojo čudovito skrivnostno pesem. In če imaš srce odprto, če jima prisluhneš ti bosta povedala mnogokaj. To, kar ti bosta govorila, ne boš mogel izraziti z besedami, le občutil boš in sreča, mir in sproščanje ti bodo js prevzeli duha in telo. Tak čudovit H večer je bil včeraj: tišina polna §§ gozdnih šumov in šepetanja jezera || in nad tem z zvezdami posuto neti ko.
In v tiho noč je zadoneJa taborniška pesem, ki se je zlila v eno s pesmijo gozda in vode, Iz mladih grl je ob prasketanju ognja done-'o;
Dviga plamen se iz ognja
[taborišča našega,
ki pod goro mimo spava sredi gozda tihega.
Tišina noči je bila pretrgana — l jubitelji prirode so-se sredi nje za-
bavali s pesmijo, pripovedovanjem o partizanskih ognjih, s spomini na taborjenja prejšnjih let in s šalami. Taborniške, partizanske in narodne pesmi smo prepevali.
Najsvečanejši trenutek pa je bil, ko so mladi taborniki polagali obljubo. Preko trideset jih je bilo in sredi med mladino je kot njim enak stal noš dobri tovariš doktor. Taborniki nismo mogli lepše počastiti Dneva vstaje kot s tem, da smo obljubili, da bomo utrjevali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in svobodo socialistične domovine', da se borno borili za resnico, pravico in svetovni mir in da bomo delali in živeli po taborniških zakonih.
Po obljubi, predno se je razvil zabavni del tabornega ognja, je bila še majhna svečanost. Taborniki imajo navado, da si privzemamo imena živali ali rastlin kot svoja taborniška imena. V krogu tabornikov je tvoje civilno ime izbrisano in vsakdo te pozna in kliče le s tvojim gozdnim imenom. Toda vsak tabornik ne more dobiti imena, to moraš zaslužiti. Vsak izmed njih, ki že imajo ime, lahko oporeka tvojemu »taborniškemu krstu«. Takšni so zakoni gozda. —- Pri tabornemu ognju, na predvečer Dneva vstaje, je bili krščen taborovodja SREBRNIH GALEBOV. Krstili so ga za Rdečega mrava.
Potem pa se je začelo veselje! Pesem je sledila pesmi, zaibavna točka zabavni točki. Pozna nočna ura je že bila, ko smo s spuščanjem za-
FKANCE MAGAJNA K

Značilna kraška pokrajina z borovci
stave in s pesmijo: Dan je šel.., zaključili prvi taborni ogenj tabornikov ob Bohinjskem jezeru.
In ko so čete tabornikov odhajale v svoja šatorišča, so se pozdravljale s trikratnim Iiura! in trikratnimi Zdravo! ter si klicala naš toborniški pozdrav Srečno!
Nam, GALEBOM bo La taborni ogenj ostal v prelepem spominu, čeprav smo mladi, čeprav prvič taborimo smo sprejeti kot enakovredni tovariši v veliko družino tabornikov.
Trikratni pisk z rogom je naznanil, da je dan končan in da mora zavladati v tabora mir in tišina.
Tako je bilo včeraj!
Rdeči
A d
Šotori koprskih tabor .¡kov pri Bohinju
zbrali, da se pogovorimo, kako bomo proslavili Dan vstaje slovenskega naroda. Iniciativo za skupno proslavo smo dali GALEBI. Domenili smo se, da bo taborni ogenj pri ognjišču SREBRNIH GALEBOV, da mu bo predsedoval starešina SIVIIi SOKOLOV, program pa bodo prispevali vsi tabori. In ne samo to, še nekaj smo se domenili: Danes popoldan bo v taboru SIVIH SOKOLOV odbojkaški turnir.
Ob napovedani uri je nastopilo šest ekip. Naši izgledi za dober plasman niso bili, po našem mnenju, preveč rožnati. Kar -računali smo, da bomo zasedli pivo mesto — z zadnjega konca. A smo se zmotili. Žreb nam je bil naklonjen in smo svoja prva dva nasprotnika v lepi igri premagali ter si s tem zagotovili »vstop v finale«. Enako število točk kot mi so imeli tudi SIVI SOKOLI in z njimi smo se pomerili za prvo in drugo mesto. SOKOLI so bili prvi, mi drugi. Kar lep uspeh za nas! Razpoloženje in veselje v našem tabora je bilo zaradi tega odlično.
In še nekaj smo danes delali. Vsi, ki prvega izpila še niso položili do začetka taborjenja so to storili danes, kajti jutri bodo pri tabornem ognju polagali obljubo.
Ves tabor že počiva, le straže čuvajo naše imetje. Še enkrat bom obšel ves tabor, nato pa tudi sam legel k počitku.
21. julija. Danes je naš veliki dan! Danes nas čaka preizkušnja! Ali bomo dobro prestali? Ali bomo dobro organizirali proslavo Dneva vstaje?
Včeraj sem pisal kroniko ponoči, ko je že vse spalo, danes pa moram napraviti to popoldan, kajti taborni ogenj bo trajal pozno v noč.
Naloga mladih tabornikov jc, da si v naravi krepe duha m telo. In kje to laže dosežemo kot na izletih. In res, danes zjutraj, že na vse zgodaj zjutraj je odšla mala skupina na izlet na Rjavo skalo.
Med tem ko je bila ena skupina na izletu, pa smo vsi, ki smo ostali v taboru, pospravljali in čistili taborni prostor, pripravljali drva za
kjer smo pripravili z. združenimi močmi veliko pagodo. In med tem, ko smo delali so udeleženci izleta pripovedovali svoje vtise. Marsikaj novega so videli, videli so planša-rijo in videli, kako izdelujejo sir in maslo. A na planšariji se niso dolgo zadrževali, pot jih je vodila do Rjave skale, kjer je stal pred vojno planinski dom. Čudovito lep razgled se jim je odprl. Videli so Triglav, videli velik del Julijcev, in videli so prelepo Bohinjsko dolino, videli pod seboj svoj tabor, svoje triteden-:-,ko platneno domovanje.
V taboru je nestrpno pričakovanje. Vsak čas bodo prišli prvi gostje. Vse je pripravljeno. Straža pri vhodu v tabor je naznanila, da se bliža tabora prva četa tabornikov.
Srečno! Jutri, pa o našem skupnem tabornem ognju.
22, julija. Čudovito lep dan je. Sonce pripeka in žge. V taboru vlada praznično razpoloženje, ki ga je ustvaril včerajšnji taborni, ogenj. In ne samo to. Dopoldne so imeli taborni svet, kateremu so prisostvovali vsi taborniki SREBRNEGA GA-leba. T» je bilo slavnostno zasedanje, s katerega smo poslali pozdravno brzojavko komandantu VUJLA tov, polkovniku Stamatoviču in pismo naši načeJnici, ki se ni mogla udeležiti tabora, ker je odšla na zdravljenje.
Za tabor, posebno pa zame., je danes malo nesrečen dan. Naš starosta, tovarišica Miša in tovariš doktor odhajata domov. Zamene, ki bi morala namesto njiju priti pa ne bo. S tridesetimi mladimi, živimi, temperamentnimi ljudmi bom ostal sam. Kako bomo izpolnili naš taborni načrt? Ali ga bomo lahko izvedli v celoti? Ali bom sam kos vsem mladim fantom in dekletom? Ali bom kos organizacijskim zahtevam? Te misli mi roje po glavi. Skrbi več ko dovolj!
Pa proč zdaj skrbi, proč slabo voljo!
Tjbomi ogenj jc včeraj zvečer čudovito lepo uspel. Ob našem tabornem ognju nas je bilo zbranih preko dve sto tabornikov in gostov
ki so ga uporabljali Rimljani ali Oglej. Zgodovina pokristjanjevanja ne ve nič o takem sistemu širjenja vere.
Ta članek naj opozori čitatelja na nekaj »čudnih« dejstev v tc-m oziru v Istri.
I.
Vzemimo karto ozemlja okrog Tržaškega zaliva in položimo ravnilo čez Piran in Gradež ter merimo:
od Pirana do Gradeža (patron sv. Jurij) je 22 km,
od Gradeža do Sv. Jurija Nogar-skega S. Giorgio di Nogaro) je 22 kilometrov,
od Pirana (patron sv. Jurij!) do Sv. Juraja pri Grožnjami je 22 km.
Od tod v isti smeri do kvamerske obale razdalja seveda ne more biti več tipična, temveč le resnična razdalja te smeri do morja. Na koncu te črte je Sv. Marina in v njeni neposredni bližini višina (207) in rtič Sv. Jurija. Zanimivo je, da leži na tej črti Stari Pazim, katerega ime pomeni verjetno »Poganski« (ne »selski«, paysin - paesano, češ da leži daleč od morja, kakor pravi po italijanskih pisateljih tudi naš Rutar).
(Konec prihodnjič)
Dokler je hila kupljena »gmajna« skupna, so jo »jusarji« (na skrivaj tudi drugi) z največjo marljivostjo rn.naili, Medtem ko so na z mejniki obdanih »:tasirnini,1h« iskrbno čuvali vsako drevesce in so v slučaju sečnje izsekovali le ničvredno grmičevje ali zveriženo drevje, so na iskupni »gmajni« podrli radi tudi najlepše drevo. »Kajti,« si je vsak mislil, »če ga jaz ne hom, ga bo pa kdo drugi!i« Posledica tega je bila, da je »gmajna« tako zelo propadala in se golila, da ie zavladala brezup-.nost pri jusarjih samih. Kjer je bilo prej drevje, so se zapasli nizko brinje, robida in šipek. Le po globokih grapah, v katere so vodile strme steze in noben kolovoz, je bilo še nekaj drevju podobnega rastlinja, predvsem bukovja., širile so se tudi goličave, na katerih miti brinja ni bilo, in 'te so bile čez in čez porasle z jesensko reso, ki so jo jusarji še za čaisa mojega detinstva kosili za steljo. Naši dedi so oam takrat prerokovali:
»Zdaj še kurimo s drvi. Ko boste pa vi, otročiči, .dorasfcli, boste s krampi kopali po gmajni trhle korenine in štore!«
Naši dedi so imeli vinograde v »Vire.mski rebri«, ki jih je kasneje uničila trbna uš. Za te vinograde so potrebovali vsako leto mnogo kolja. -Sami .jih niso imeli kje nasekati, denarja ni bilo, da bi si ,j'h kupili, pa so najpodjetnejši hodili v nočnih urah v bogato poraslo barsko gmajno in sekali kole v njej, da je bilo veselje! Ni iih vznemirjala sedma božja zapoved.
Razsodnejši jusarji so začeli spoznavati, da je tak način gospodarjenja poguben, in se ne sme nadaljevati. Po dolgotrajnih razpravah so sklenili, da se gmajna razdeli jino jusu« na poedince in potem naj vsak goji ali izkorišča svoj delež, katar mu bo najbolj všeč. Ko so to končno izvedli, se je stanje na mah spremenilo. Vsak je odslej negoval in čuval maloštevilno drevje na svojih parcelah in ga branil pred tatinskimi sekirami.
Kranjska in Primorska sta že takrat in še veliko prej začeli s prvimi poskusi pogozdovanja kraških goličav, toda Vremcem je o teh poskusih bilo le malo znano. Sami od ssbe, brez pobud od drugod, so mar-
ijivejši 'poedinci začeli stikati za gozdnimi sadikami in jih prinašati demov cd vseh vetrov. Nekateri so naprosili »furmane«, ki so iz pivških gozdov vozili Mode, pa tudi rezan les v Trst, da so jim v gozdovih naipulili samosevskih smrečic in jelk. Posajali so jih, čeprav ni bilo vselej uspeha. Potem so čuli praviti o jelši, ki zelo naglo rase, hoče pa imeti vlažna tla. Takih tal .je v naši gmajni mnogo, pa vendar ni bilo takrat na njej niti ene jelše. Vneti fantje in mladi gospodarji so hodili iskat jelševe sadike v razne oddaljene grape in žlebove
Alojz K ocj an č i č:
Kot bi korak in dih zastal gorjanu, ko ga je prvič pot privedla do morji), tako ste »o planotah ob Jadranu ukopali, bori, se v kamnita tla.
In čudežno je našla korenina si v skalah hrane za uporno rast in ni umorila žgoča vas vročina in ne razbeljena kamnita plast.
So stresali viharni vas vetrovi, razredčili pa niso vaših vrst; igličevje le daje mehko prst.
Kljubujte, bori! V veličini novi vod vami stopal rod bo čil in čvrst in pot na morje si odprl — čez Trst.
BSHBMHBMBHiBHlffli
brkinskega severnega pobočja, ki je bilo takrat in ie še danes gosto poraslo. Ni jim bilo predaleč napraviti dvajset kilometrov pota tja, nakopati ali napuliti drobnih sadik za čim največji tovo.r ter ga na hrbtu prinesti domov. Iskali so jelševih in d.rugih gozdni sadik v vznožju rodi-ške Gobne v bližini Podgrada, dalje v grapah okoli Ostrožnega brda, potem v žlebovih v bližini Prema in še dlje. Slišali so spet o neki »gacji«, ki da rase na vsaki zemlji in da rase zelo hitro, da je njen les čudovito uporaben in trd ter izvrsten za kole in tudi za kurjavo, šli so to »gacje« iskat tja nekam v Vipavsko dolino in so ga dobili, prinesli ter posadili. To »gacje« .ie seveda robinija (psevdo-akacia), ki ,ie danes imamo že preveč. Mnogi ¡naši predniki so tudi v jesenih nabirali želod pod samotarskimi hra-
sti in ga z motikicami posajali po ¿vojih parcelah. Tudi bukev so nekateri z žirom poskušali razmnoževati.
Potem so prišla do nas tudi »uradna« pogozdovalna dela. Obe deželi, Kranjska in Primorska, sta začeli posajati črni bor po obsežnih ka-meniščih in jalovih pašnikih. Delo je za skromno plačo opravljalo domače prebivalstvo pod vodstvom izšolanih gozdarskih strokovnjakov. Na stotine in stotine hektarov bo-¡rovih gozdov priča še danes, da je bito uspešno. O njem so bile že napisane knjige, žal da je v času itallije bilo mnogo teh borovih kompleksov izsekanih in uničenih.
S tem državno-deželskim pogozdovanjem Krasa se je budi pri posameznikih vnela strast do saditve gozdnih -sadik. Mnogo je. pri tem -pomagala vzpoduda gozdarjev, ki so ljudi nagovarjali k ¡temu in jim dajali brezplačno gozdnih sadik po mili voOji, kolikor so jih ho,teli, Po-j?g borovčkov, ki so bili namenjeni za najslabše terene, so kmetje dobivali tudi smrekice in macesne, Naši dedi in očetje niso macesnov do takrat nikoli videli, smreke in jelke so pa poznali iz pivških gozdov. Tako se je zgodilo, da so poe-dini Vremci posadili na tisoče teh iglavcev in še tisti, Id so jih takrat radili, so v poznejših letih že vozili hlode na žago, da jim ni bilo treba iaipovati rezanega -lesa, kqt so morali dotlej zmeraj. -Prav tako si je d.o današnjih dni vsak V-remec, ki si je prenovil hišo ali zgradil nova gospodarska poslopja, nasekal- v Hastaiem gozdu potrebnega tramov-ija za ostrešje; bramevja, ki je iziraslo iz sadik, ki iih je on sam ali njegov oče posadil.
Moram k temu -povedati še zanimivo resnico, da'je bilo navzlic navdušenju večine za pogozdovanje še zmeraj dovolj starokopitnih i^rmoglavcev, ki so bili proti in so ,se nad »bogokletnim« počenja,njem nrvih hudo zgražali. Svoj upor sot kar na krščansko vero naslanjali. Rekli so:
»Ko bi bilo bogu po volji, da tako drevje rase tudi pri nas, bi gotovo ne čakal gozdar i ev in tistih bedakov, ki jim verujejo in jih poslušajo ! Bog je že zdavnaj določil, kaj naj ta a'i ona zemlja rodi.«
(Nadaljevanje na 11. strani)
- JURtJ, M A RimS m BARBANA ~
Znano je dejstvo, da so v dobi	kultna mesta tega ali onega boga
pokristjanjevanja nekateri svetniki	ali boginje: na rtičih', otokih, ob
nadomestili stare poganske bogove;	ustjih rek, na obmorskih in objezer-
zaradi podobnosti imena (n. pr. Vi-	skih višinah, v soteskah, na brodnih
tus •-- Vid slov. Sventovita) ali »živ-	mestih ob rekah, ob mostovih, zdra-
Ijenja« in funkcij (n. pr. Gtorgius -	vihlili vrelcih, itd.;
Jurij egipč. Ilorusa). Pri svetnicah	2. ker stoje v določenih smereh ta

lit
to dejstvo še laže dokažemo. Talko je Margarile »dragulj« Marjeta stopila na mesto boginje »nebesnega bisera« Venere-Večeniice, sirske Aštoret—Ištar, egipčanske Neftide, ki je imenovana tudi »morska zve- j zda«. Zaradi tega naziva tekmuje v j -iVP tem zastopanju Marjeti tudi sveta F ;|||ll§||?: Marina. Neko boginjo morja nado-mestuje tudi Barbara ali Barbana, Omejujem se na ta imena', ker so prav ta značilna v Istri. Neka pred-krščanska, a tudi predrimska kultura je načrtala silnice, po katerih jc širila kult skupine, bogov, ki so v dobi pokristjanjevanja dobili nova imena. Te silnice so zanimive za nas v toliko, v kolikor nas zanima zgodovina tega ozemlja, na katero smo Slovani baje prišli zadnji, Prodiranje teh silnic z morja v notranjost prvotnega ozemlja Slovencev te: dejstvo, da se na njih izmenjujeta Jurij in Vid pa nam utegne pokazali drugače. Tukaj pa .si oglc-jmo te črte po Istri, toliko da se uveri-mo, da gre res za neki sistem pronicanja z naše obale (Piran!) v
imena druga za drugim v isti premici in ker se te črte iz določene točke zopet cepijo v več smeri v obliki pahljače (primer: Šmarjetne
toplice na Dolenjskem), kar kaže, da jc predkrščanski kult širil svoje območje po nekem planu, kateremu so morali krščanski misijonarji slediti;
3.	ker kažejo razdalje med njimi neko skoraj konstantno merilo razdalj, to je razdalje v mnogokratnikih neke enote, ki se skoraj ločno sklada z našo razdaljo 5,5 km (torej 11; 16,5; 22; 27,5km itd.);
4.	ker se la razdalja 5.5 km ne strinja z. nobenim znanim merilom,
m Si
HMi
M
i®«» n m
Spi

i - yjjp si

sikatero krajevno ime teh svetnikov | verjetno označuje prastare kultne točke predrimskih bogov. Študij na kartah je pokazal, da je to zelo verjetno, i. s.:
1, ker nastopajo ta imena na točkah. ki so že v starih kulturah
Pogled na Piran
(Nadaljevanje)
Od tu pelje pot v Malo dolino, kjer ob stezi raseta dve veliki bukvi., kar je za Kras prava redkost. Malo naprej je naravni most med Malo n Veliko dolino. Čez Tomazinijev most pelje pot do Miklavčičevega íaravnega predora, ki vodi do Ti-§3 navovih slapov. Varna, v skalo vseli cana steza je smelo speljana tod in rudi obiskovalcu lep razgled na sla-: iove. V Tominčcvi jami je prav na ¡redi vhoda lepo oblikovana školjka, . v katero kaplja voda. Obiskovalci to vodo radi pijejo, ker je zares okus-ía in zdrava. Neki Francoz jo je ob obisku natočil dva litra in povedal, da ga je ta voda ozdravila. Na lovi strani rase večstole.tni brš-Van, pleza po skalah in se nato znova spušča po stropu navzdol. V Schmitovi .jami, ki jc zelo velika, se obiskovalcu radi vsedejo za mizo in popijejo kozarec terana. Na steni 4 sta dve spominski plošči, ena posve-$ cena raziskovalcem, druga delavcem. Ti poslednji so z velikim pogumom '■n vztrajnostjo s špico in macolo ob oljnati svetilki počasi dolbli pot in usekavali stopinjo za stopinjo nad Drcpadi, Marsikaterega obiskovalca še danes pretrese groza, .ko se ozre čez ograjo v temne prepade, kjer oglušujoče bobni Timav.
Vodič pomigne, naj mu sledim v malo, komaj dostopno duplino. Tam mi pokaže na kup plošč s slovenskimi in nemškimi napisi in imeni 1ÜPͧÜÍ raziskovalcev. To so spravili sem Italijani t; času njihovega gospodar-jenja na naši zemlji, da bi tako za-- brisali vso sled za njim neljubimi -	" ¡I ^'^kovalci in tudi v tej podzemski
^KSŠSžSlJI jami uveljavili njihovo: Qui si parla soltanto italiano., .1 Vodič je to pokazal tudi nekemu Švicarju in mu
razložil namen in pomen tega dejanja. Švicar se je zgražal nad takim dejanjem! Fotografiral je potem vse plošče. Zgodovina se ne pusti ■¡otvarjati in kdor se lega posluži, je bedak.
Pustimo to, ker je zgodovina že spregovorila svojo besedo, in pojdimo v Miilerjevo jamo, ki je 90 m visoka in prav toliko široka. V njej je 45 m široko jezero. Od tu naprej gremo čez most, ki ima 16 m vzpetine in dalje čez Hankejev kanal. Čez ta kanal so plezali 1. 1901 delavci in odkrili 120 m dolgo, 35 m široko in 25 m visoko Tiho jamo.
Še več jam je tu notri, toda dostopne so samo poleti, kadar voda upade. Od tu je še prehod v Mrtvo jezero, ld je le redkokdaj dostopno. V dvorani Mrtvega jezera je bilo včasih nagromadenega polno lesa, ■tramov, hlodov, desk itd., Id ga jc pobrala vodu na svoji poti ob žagali •■'•a gozdovih. Ta les pa izginja nekam po nevidnih podzemskih poteh. Kaže, da mora biti od tu naprej dovolj velik prehod. Jezero je dobilo ime po tem, ker je njegova gladina popolnoma mirna in ni opaziti najmanjšega vala. Pred prvo svetovno vojno so sem pripeljali potapljača iz Trsta, da bi pregledal jezero. Ko ga je videf, je dejal: »V morje sc polomim, ker vem, da je mirno, tu pa,.. Kdo naj ve, kaj vse se dogaja v globinah lega navidezno tako pohlevnega jezera!«
Italijani so nameravali napraviti na jezeru splav, ela bi potem laže raziskovali, Zdaj ¡Da jezero čaka na nas, da ga raziščemo in pridemo do dna tudi tej skrivnosti. Moram poudariti, da je Škocjanska jama nasproti Postojnski prava pastorka.
Škocjanska je bila le redko deležna la bajni prizor tako prevzel, da jo večjih obiskov. In ob takih prilož- pozabil na nevarnost in začel od ve-noslih je uprava le pobrala iz bla- selja skakali in vzklikati: »Kaj so
te iiiii
gajne denar in ga odnesla. Tako se ne sinemo čuditi, če je kljub svojim očarljivim lepotam tako malo poznana.
Še to moram povedati. Pred nekako 60 leti jc to jamo obiskal neki sudetski Čeh, po rodu Nemcc. Ko mu je vodič razkazal vso jamo, ga ie peljal še v Mariničevo jamo. Takrat še ni bilo današnje ugodne speljane steze. Na več krajih je bilo treba naprej po deskah in stopnicah in se oprijemati ograje. Medlem je skozi okroglico posijalo sonce naravnost na vodno gladino. Sončni žar-'d so sc odbijali in razsvetljevali mračni strop, v neStcvilnih barvah se je prikazala mavrica. Nemca je
druge jame proti tej. kaj njihovi kaonild! Nič! To je doživetje, ki ga človek nikoli nc pozabi,«
Ta prizor pa je mogoče opazovati le poleti, ko je sonce na najvišji točki neba in od tam posije naravnost skozi odprtino. Ves prizor traja lo nekaj minut.
V ibližini Divače imamo še nekaj jam, in sicer Divaško jamo, ki so io odkrili leta 1SS4, Pri Lokvah jc jama Vilenica, ki je 540 m dolga in 126 m globoka. Nekako 500 m od železniške postaje Divače je še svetovnoznana Kačja jama. Ta je ena izmed največjih zanimivosti na Krasu, Toda o ledi treh drugič kaj več.	Cerkvenik Andrej

M

6 'í
I
¿ 'I ,r
i k
y
m
I ji
IVAN TAVČAR:
i||I!!ii,i!IIIIh|IIIIi,i|IIIIiiiiIIIIi,iiIIIIIuIIIIIiiiiIIIIi„iIIIIk,iIIIIl jillhJlllyllllMlllliwilllliwilllliwilllliuillllt,
Kobalov Toma je ležal na travniku ter poslušal brenčanje muh in čebel, ki so se obešale po ovefcju okrog njega.
Ko pa je Kobalov Toma obrrdl svoj pogled proti tako-zvanim slepim linam na vaškem stolpu, je obletavala ravno mnogobrojna tolpa črnih kavk cerkveni ta stolp. In potem so sedele kričeče ptice na streho stolpa, na »rože« okrog lin, na jabolko nad linami, na križ nad jabolkom in še celo na petc-lina nad križem. Tu sedeč so izpuščale tožne svoje glasove proti sinjemu neibu, sedele druga pri drugi ter se pritiskale druga k drugi. Včasih sta poleteli dve pa dve v zrak, sc zibali v modri višini ter se končno kakor kamen spustili v globočino med čebljajoče krdelo na stolpu svetli strehi.
»Ženijo se!« je zdilinil Toma,
Tako zdihujoč je imel prepričanje, da bi morda ne bilo napačno, če bi se ženil tudi sani, kakor se ženijo kavke in sokoliči po zraku. Bil je edini sin, dolga niso imeli, ali oča je bil star in gotovo se ne bo branil odložiti breme, katero je že tako težko prenašal na svojih plečih. Star mož in hud mož je bil in dobri naš Toma se je tresel pred njegovo besedo, kakor se trese pri najmanjši sapici trepetlika v logu. Pa ženitev je končno potrebna vsakemu človeku, kdor hoče pustiti kaj otrok za seboj, kadar umrje. V tistem trenutku jc našemu Tomi nehote prešinila prijena misel možgane (ki niso bili prebrisani), da ima Primoževa Rezika lepše oči kakor katerokoli dekle v vasi. In čimbolj je premišljeval, tembolj se mu je videlo potrebno, da mora ravno Reziko vzeti. Dote res ne bo k hiši prinesla, ali kdo po tej vpraša? V hladno, mehko travo je položil kodrasto svojo glavo, zatisnil oči in v tej stvari se mu je vse tako naravno zdelo, da je pričel glasno govoriti.
»Vzeti jo moram! Sedaj že ne morem drugače, da jo vzamem! Kaj pa, da jo bom vzel! Nespameten bi bil, če bi je ne! Že njena usta so mi všeč, kadar jih pogledam. Prav taka so, kakor grah, cvetoč spomladi. Bogve, kje je dobila te oči! No, pač jo moram vzeti!«
Tedaj je prihajal nekdo po stezi. Ko se je Toma z zadovoljnim, širokim svojim obrazom vzdignil, je stala ravno tik njega — Primoževa Rezika z belim predpasnikom in belimi rokavci, lepa in rdeča kakor ovetoči mak. Tomi pa se je raztopil ves pogum, v lase je šinil s široko svojo roko ter zastokal nerodno: »Vroče je, Reza,- vroče!«
Obstala je pred njim. In da je imel količkaj razuma v zapuščenih svojih možganih, bi bil moral iz bleščečega njenega pogleda soditi na to ali ono.
»Ni mraz, ne!« je dejala sladko.
»To bo rastlo žito, če malo dežja porosi!« In zopet si je mešal z roko po gostih laseh.
»Dober bi bil dež, dober!«
Debelo je gledal in ni vedel, kaj bi govoril.
»Če dežja ne bo, bo pa —- suša!«
»2e mogoče!« je odgovorila tiho.
Oni skoraj jezno pravi: »Kaj te kavke počenjajo okrog cerkve? Včeraj je naša mavra storila telička in isto tako črn je kot ona sama . Pa saj vem, da se ti mudi. No, jaz bom pa še malo poležal tu v travi. Mehko je in dobro mi de.«
In zopet je legel v travo in jezen je bil sam nase in solze so mu stopile v oči, ko je gledal za dekletom', katero je počasi odhajalo po travniku.
Ali nikar ne mislite, da je bil naš Toma vedno tak. Prišlo je poletje. Neko nedeljo se je napil v gostilni, pretepel Polončevega Mabijčka, opraskal ] ioa. Kovačevemu Pavlihi, končno pa zlezel na skladalnico pri Primoževih ter Reziki povedal, da jo hoče vzeti. In dekle se ni ustavljalo, in prepričana sta bila oba, da se morata vzeti.
Drugo jutro je Tomo prav zelo glava bolela. Klavrno je sedel tik mize in še jesti ni mogel. Stari Kobal pa se je grdo držal.
»Lepega otroka imava, Neža«, je dejal srdito, »pretepača, ponočnjaka in grdega malopridneža! No, pa tako se ne bo živelo več; če ne sva berača, preden prideva v grob, Neža!«	..
In hlastno je zajemal iz sklede ter gledal kakor osat,
»Po jedi se praznično napravi! Lazarjev Jakope pride takoj in potem gresta k Zakobiljekarju pod Goro, Včeraj sem govoril s starim in je dejal, da ti da svojo Franico, Imela bo dvanajst sto dote. Hotel sem imeti še dva letna voliča, a o teh se še nisva dogovorila. Dal jih bo tudi.«
'»Zakobšljekarjevo Franico! To naj vzamem?« je zaječal Toma. »Koze so je razrile obraz in grda je, tudi«.
»Ali boš z njenim obrazom davka plačeval?« sc je raz-togotil oča. »Grde so vse, kadar so stare. Ob lepoti se nihče ne Tcdi.«
»In tudi zrasda ni, kakor ...«
»A meniš, da jo boš zavoljo njene rasti jemal? Vzel jo boš zavoljo ti-stih dvanajst sto in zavoljo letnih voličev, ki ti jih pripelje pod streho. Zelaj je konec besedi; glej, da zlezeš v praznično obleko!«
In Toma je tiho odšel, mehak kakor poparjen kruh, ter zlezel v prazničeo obleko. Kmalu poleni je prišel tudi Lazarjev jakope. Bila je to dolga koščena prikazen, z zvitim obrazom. V mladosti je godel, a sedaj so mu bili izpadli zobje, talko da več gosti ni mogel. Po vsej fari je slovel za imenitnega snubača. Kjer sta se hotela dva vzeti, je vteknil Lazarjev Jakope gotovo svoje kosti v mes ter porahljal pot, vodečo do cerkvenega oltarju.
Tudi danes je bil prišel in kmalu sta jo rezala z našim Tomo po dolini proti Zakobiljekarju pod Goro. Po poljih je bila dozorela ravno pšenica in v dolgih vrstah so žela vaška dekleta zlato klasje. Stopivši iz vasi si je dejal Jakope klobuk »po strani«, tlesknil z dlanjo ob dlan •ter izipustil iz svojega grla ponižen poizkus skrhaariega likanja.
»Takd, zdaj vsak ve, da se ženiva, Toma!«
(Dalje prihodnjič)


rps rap?
IC
(Freci izidom sonetov in kancon pri Primorski založbi)
T* felSm < vmr*
\ N A ? S	-'s
Letos je minilo šest sto petdeset let od rojstva velikega italijanskega pesnika Franccsea P e t r a r k e. Njegovo ime je zaslovelo v tistih časih in slovi še danes preko meja poetove domovine kot eno najznamenitejših in posebej pri nas ni neznano v zvezi s pesnikom Prešernom.
HUMANIZEM IN RENESANSA: Papeštvo in sijaj zapadnorimskega cesarstva sta ovirala svobodo duha že od časov, ko so združili Pi-pinovci cerkveno in posvetno oblast v enih rokah. Ideja o cerkveni oblasti nad zapadom v rokah papeža in posvetni v rokah cesarja, je ustvarjala nekak »noli me tan-gere« cerkve in države, ki ga je moralo spoštovati ljudstvo', znanost in umetnost. Pritisk vere jc bil tako velik, da se njenega vpliva nista mogla povsem otresti niti velikana duha Dante in Petrarka.
Ko je dosegel papež, da sc mu je uklonil posvetni poglavar, so se razmere še bolj utesnile. Vsa življenjska vprašanja so morali reše\ a-ti sholastično, s teologijo, preko nje ni smel človeški um, najsi le raziskoval v znanosti ali ustvarjal v umetnosti.
Do reakcije je prišlo najprej v Italiji, četudi so bili vzroki izven nje, v tekmovanju med rimskimi cesarji in francoskimi kralji. Pni sc neradi priznavali enakopravnost drugim, a francoski kralji so se radi, poklicani ali ne, vmešavali v posle sosedne države. To je slabr.o moč cesarstva v Italiji; ko pa je francoski kralj pregovoril papeža, da je preselil versko prestolico v Avi-gnon v Franciji, je prišlo tudi do razkola v cerkvi, ki jc s tem izgubila prejšnjo moč. Italijanske državice so se za nekaj časa otresle pa-peške oblasti in so se mogle utrditi. Tako je postala Italija ugodno žarišče nove dobe v filozofiji in umetnosti.
Novo umetnostno gibanje v Italiji je pripravljalo več dogodkov: preobrat miselnosti ob spoznavanju antike, nova italijanska pesniška šola, imenovana »dolce stil nuovo« in ustvaritve treh velikih umetnikov Danteja Alighierija, Francesca Petrarke in Giovannija Boccaccia.
Italija je — preteklost! Če katero zemljo in državo, je ravno Italijo marsikaj in na vsakem koraku spo minjalo na slavno preteklost Rimljanov. Zato ni čudno, če so se našli ljudje, ki so v dneh neuravnovešenosti, poraza in propada brskali po knjižnicah in po zemlji, da bi našli moralno oporo. Pri iakopa/a-njili se jim je odkril svet, v katerem je vladal človek in njegova fizična in duševna moč; svet, ko je dajal človek bogovom svojo podobo in ne obratno. Antika jo približala človeka samemu sebi, da je začel poudarjati svojo moč in sposobnost (individualizem), duhovno in osebno svobodo ljudstev istega jezika (nacionalizem). Prav zaradi poudarianja človeka je dobila nova doba ime h u m a n i z e m, Človek je postal središče življenja in merilo pravice, ustvaril je zakone po svoji razsodnosti in pravičnosti; sholastika in božje razsodbo pa so stopile v pozabljenje.
Ideje humanizma so prodrle tudi v umetnost:. Po padcu Carigrada 1453 je pribežalo v Evropo pred turško vsiljivostjo mnogo učenjakov, ki so hoteli preroditi človeštvo po starih grških in latinskih vzgledih. Študirali so in sc sklicevali na antične pesnike (Homerja, Platona, Vergila, Cicerona itd.) in proučevali klasične jezike: grščino, latinščino in hebrejščino. Občudovali so staro grško in latinsko umetnost, ki je poudarjala človekovo lepoto in moč telesa. (Grški kipi izražajo moč in lepoto mišičevja in telesne rasti. Cr-
koin so bili bogovi ljudje po podobi, le večji so bili po rasti iu lepši po oblikah in potezah.) V miselnost so se nehote vrinila čisto poganska nagnenja. V svoji zaverovanosti v antiko so pis'ali sodobni umetniki svoja dela v latinščini, uporabljali so zgodbe iz poganske mitologije, obenem pa so si prisvajali tudi latinska imena. (Pri nas na primer Tkalčič - Textor, Vlašič -Flačcius, Petelin - Gallus in dr.). To gibanje v umetnosti XIV, stoletja imenujemo renesans o.
FRANCESCO PETRARKA; V dobi renesanse imamo mnogo poetov, vendar nihče ni dosegel tolikšne slave kot Petrarka. Pesnik se je rodil v Arezzti 20. VII. leta 1304, kjer je živel tačas njegov oče kot politični pregnanec. Ker oče ni našel primerne zaposlitve, se jc z družino preselil v Avignon, kjer je bil tedaj papežev dvor. Po zaslugi svojega prvega učitelja sc je mladi Petrarka navdušil za klasično dobo; pozneje je svoje znanje in navdušenje poglobil na visoki šoli v Bo-logni, kjer je študiral pravo, Po smrti staršev (bil je še študent) se jc vrnil v Avignon, koder jc doživel dvrf, za svoje življenje pomembna, dogodka: srečanje z Lauro in prijateljstvo z bogato in mogočno družino Colonna. Enoličnost življenja v Avignonu je poživljal s popotovanji po Franciji, Belgiji in Nemčiji. Iskal in nabiral je rokopise starih klasikov in 1837. leta stopil prvič na tla Rima. Po potovanjih se je umaknil v samoto na svoje posestvo, ki_ ga je kupil v kraju Bau-cluse. Študiral je klasike in živel kot pesnik. Tista leta je obkrati dobil sporočilo iz Rima in Pariza1, da mu žele pokloniti pesniški lovor. Kot renesančni poet je dal prednost Rimu, kjer so ga 'kronali z vsemi častmi 1341 na Kapitolu.
Nemir ob novici o Laurini smrti ga je zopet dvignil na pot; taval in bežal je od mesta do mesta. V Avignon se ni več vrnil. Naselil se je za čas v Milanu, pozneje je živel v Benetkah, dokler se ni končno naselil na deželi v vasi Arquá. Živel je osamljen za znanost in pesem, dokler ni na predvečer sedemdesetletnice omahnil, kot si je nekoč želel, na kodeks in umrl. Pokopali so ga z vsemi svečanostmi.
Vsak povprečno izobražen človek pozna Petrarkovo ime v zvezi z Laminim imenom. Ljubezenska zgodba je prežela pesnika, da je ustvaril nesmrtne pesmi na čast oboževanki, obenem pa je navdušila vrsto sodobnikov in poznejših me-snikov, ki so posnemali svojega vzornika. Pozneje poznamo »trubadurje« in »petrarkiste«, ki so nadaljevali in posnemali mojstrovo delo. Ze pri Petrarki, posebno pa še pozneje in celo pri našem Prešernu, je postala poezija o nesrečni, romantični in platonski ljubezni do ženske prava moda pesniškega usWaujanja. Z neizmernim hrepenenjem se je bližal pesnik v snih dragemu bitju in popletal svojo ljubezen z življenjsko filozofijo, s smiselnostjo in poslanstvom pesnikovega bitja. Nemir ob nedosegljivem dekletu, ki ga je preganjal iz .kraja v kraj, se je po Laurini smrti izpre-menil v bolest in strahoto osamljenega in zapuščenega človeka. »Canzoniere« vsebujejo okrog tri sto sonetov, kancon in madrigalov.
Vse pesmi so posvečene Lauri in jih je pesnik razdelil v dva dela: na življenje in smrt donne Laure. Prvi dol je prežet z globoko lirič-■nostjo, zvesto ljubeznijo in je poln vseh mogočih pesniških podob in kombinacij, drugi je žalosilni requiem, napojen s filozofijo o smrti ljubljenega bitja. Bujna in čudovita fantazija, vdanost in zapeljivost ljubezni. povezani z mistiko, ki jc dosegla posebno v rcsignaciji drugega dela višek občutenosti. Kot Dan to »Božansko .komedijo« je tudi Petrarka napisal sonete v italijanskem jeziku in nic v latinskem, kot je bilo v navadi v listih letih. Do dandanes so se ohranile prav le pesmi, čeprav so mu prinesla tistih dob slavo in ugled latinsko pisana dela, ki so žo skoraj nepoznana. (Na primer »Afrika«, »Carmen bucolicu«, filozofske razprave itd.)
Petrarka je bil izrazit lirik. Epske pesnitve sc mu niso posrečile, ker mu je manjkalo pripovedne širine. Pesmi prepletajo temne alegorije, številne podobe iz antike in dogodki sodobnega kulturnega in javnega življenja', ki zahtevajo obširne komentarje in so brez njih nerazumljive celo domačim poznavalcem Pol rn.rkove poezije.
Od Slovencev jc podrobneje no-znal Petrarko učenjak Matija Čop, ki ga je približal tudi Prešernu, Mlademu, z nesrečno ljubeznijo udarjenemu pesniku, se je veliki "sotrpin kmalu priljubil, zato ni čudno, da je ponekod celo povzel po njem kako misel ali podobo. Prešeren ni samo imenoval v svojih verzih Petrarke kot velikega, občudovanega noeta (Glosa, poli sonet Sonetov Ljubezni, Lauro in Petrarko imenuje v sonetu Sanjalo se mi ie, da v svetem raji), temveč ie ponekod celo po svoje prepesnil odlomek
ltalijanovega soneta. Nekaj očitnih primerov:
Petrarka je spoznal Lauro na veliki petek leta 1327, v cerkvi svete Klare v Avignonu. Bil dan je, ko jc šolnina luč
zbledela
zbor smrti stvarnika, kar iznenada prezalih vaših je oči me vada, ko še zavedal nisem se, ujela.
Naključje je hotelo, da je zagledal Prešeren Julijo na veliko soboto in podobno zapel: BH vel'ki teden je; v soboto sveto, ko vabi molil božji grob kristjana...
lam meni je bilo gorje rojeno iz dveh očesov čistega plamena.
Petrarko je bog ljubezni Amor (istega boga zelo pogosto uporablja Prešeren in ne brez Petrarkovega voliva) »obstrelil«, Prešernu je padla »v srce iskra ognjena«; ljubezen je postala prvemu, »solza vir neutešeni«, a drugemu »žar, ki vgas-nit'v sp ne da z močjo nobeno«. • Prešernov romar (v sonelu Matevžu Langusu) je hrepenel, da bi v svetih podobah ugledal rajsko življenje in bitje, prav tako je hrepenel r Pe-trarkov starček
• -. priti v Rim, želeč da med
svetniki
lam njega mogel videti bi o sliki, ki upa zreti ga v nebes višavi.
K prijatelju Langusu je hodil Prešeren gledat z isto željo podobo Julije, ki jo je le-ta portretiral. Ah lak podobo gledat' me device nebeške, nje lepote senco, sanje goljuf ne, u kterih komaj sled resnice, ukaz želj vleče v tvoje domovanje.
Enako brezupno je tožil Lauri njen poet
Tak jaz iščem včasih v bridki tugi, postni, da bi, če je mogoče, v drugi obraz vaš našel zaželeni, pravi.
Petrarkovo prispodobo
In kot jelen obstreljen poganja, ko 11111 puščica je predrla meča in bolj ko dirja, bolj ga jeklo rani, tako s strclico jaz na levi strani, ki zdaj mi muka je, zdaj slast
največja,
od boli hiram, truden od bezanja... jo uporabil tudi Prešeren v verzih Pobegnil tak sem, kakor srna plane od lovcev v prejšnjih časih
obstreljena, ko ■spet se strelcev truma ji zelena prikaže in jo spomni stare rane.
Petrarka se je zavedal, da bo s svojo pesmijo ohranil večen spomin Lauri. V tercini
Če kaj premore moje pesmi hvala, oznanja v žlahtnih naj duhov
družini
spomin tu večni tvojega imena... je izrazil isto misel kot pozneje Prešeren v gazeli Pesem moja je je posoda tvojega imena.
Površno so tu naštete nekatero podobnosti obeh velikih poetov ljubezni, kolikor jih lahko opazi bralec, ne da bi se globlje poglabljal v razmišljanja in primerjavo, in kolikor jih je oči tih v slovenskem prevodu Petrarkovih sonetov in kancon.
SLOVENSKI PREVOD PETRARKOVIH PESMI: Primorska založba v Kopni tiska pod naslovom: Soneti in kancone« Petrarkove pesmi, ki jih je izbral in prevedel Alojz G r a d n i k , Izbor šteje 125 sone-. tov in 3 kancone. Poleg uvoda, ki ga jc napisal univ. prof. dr. Stanko S k e r 1 j, ima knjiga tudi bogate opombe, ki tolmačijo nejasna mesta Petrarkove poezije. Z izborom bo dobil slovenski bralec prvič v roke lep prevod Petranrkove umetnosti, Primorska založba pa bo z izdajo, ipotrdila .staro modrost, dja se približujejo narodi s kulturo in ne z orožjem ali zeleno mizo. Pri sedanjem zatiranju slovenske besede in kmige pri sosedih, bo natis in prevod italijanskega literarnega dela v neposredni bližini Italije tiha manifestacija. Imeni prevajalca in pisca uvodne besede potrjujeta resnost takega početja.
jk
Lani v oktobru je poteklo 40 let, kar ie začela s svojim delom godba na pihala pri Sv. Luciji. Zaradi znanih oktobrskih dogodkov se je proslava tega pomembnega kulturnega dogodka izvršila šele letos. Kulturno poslanstvo sveto-lucijske godbe je tako važno, da je prav, da tudi širša naša javnost, zlasti pa domača mladina, zve za križe in težave, ki jih je morala prestati v dolgi dobi svojega dela in razvoja.
Leta 1913. se je na pobudo učitelja Zuccon Erminija ustanovila »Banda sociale St. Lucia«, a za prvega predsednika so izvolili Fra-giaeoma Ameiriga. Kaj lanalu so se godbeniki, 35 jih je bilo, naučili 3 plesne komade, polko, mazurko in seveda valček te.r z njimi nastopali na raznih plesnih prireditvah. S tem je godba toliko zaslužila, da bo izplačali dolg za nabavo. instrumentov. Od prvih ustanovnih članov živita. danes še dva: Anton Marsič in Prane Diqual sedanji dirigent, živa zgodovina lucijske godbe in edini mjen aktiven član — ustanovitelj.
Obiskali smo tov. Diauala na domu, pa ga tam nismo našli. Ves svoj prosti čas preživi ¿namreč v majhni solinarski ibajti, kjer vadi
«y-r^Ve'X: : ....... . ,
^HHIlal,
Godba iz Sv. Lucije
in uči stare in mlade godbenike. Od leta 1945 do zdaj je izvežbal nad 90 godbenikov. Vsekakor častno število! Kljub 59 letom je še vedno aktiven .solinarski zidar, izven službe pa neumoren vzgojitelj godbeniških naraščaj ni kov, muzi-kant in dirigent. Z žalostjo in grenkobo se spominja fašističnih časov, dobe preganjanja in zatiranja.
Zamislil se je tov. Diqual v preteklost in nam na .našo Krošnjo začel pripovedovati: Danes ima naša godba 33 članov, po večini delavcev fiolinariev, skopaj toliko, kakor ob ustanovitvi pred 40 leti. Takoj v začetim smo se odločno poprijeli dela, pa ti nenadoma izbruhne prva svetovna vojna. Tedaj je oblast razpustila vsa društva in tudi našo godbo, Po prihodu Italije smo si ustanovili društvo »Circolo socialista di culltura« in naša godba je prišla v slrlnn tega društva. Od starih godbenikov je pristopilo le 7 ali 8, osta-Oi so popadali ina fronti, pomrli, se odselili, popustili. S hvaležnostjo se je spomnil dirigentov, Id so prihajali iz Pirana in celo iz Trsta: Gi-raldi, Toffolo, Tofolon, Mariotti, Pitacco.,.
Toda fašizem mlademu socialističnemu društvu ni bil naklonjen, Podivjani fašisti so požgali društven no knjižnico, zastavo pa, ki so si jo bili nabavili 1. 1919., so rešili tako, da so jo zložili v pločevinasto škatlo, dodali še internacionalno in delavske himne ter vse skupaj zazidali v dimnik Pucarjeve hiše. Tu ie še sedaj, vendar na bi ta častitljiva priča socialistične borbe v naši vasi vsekakor spadala kam drugam. Pod fašisti nismo ho-teOi igrati, pa smo zazidali svoje instrumente pri Marsičevem vodnjaku. Morali pa smo, jih pozneje od-kopati, ker so nas prisilili, da smo igrali ob raznih prilikah. Eden naših najbolj žalostnih nastopov je p-av gotovo tisti, ko smo igrali v slovo vojakom, ko so odhajali v Afriko...
Prišla je težko pričakovana svoboda 1. 1945. Prvega maja se je zbralo olerog 12 godbenikov in že ie odmevala toliko zatajevana inter-
..l^HBi
Požrtvovalni kapelnik
nacionala po piranskih ulicah. Od tedaj naprej je godba v neprestani (rasti in razvoju. SHPZ, Unicne de-gli Italiani, kmetijska zadruga, soline, ljudska oblast, vsi pomagajo godbi prav uvidevno po svojih močeh. Lani smo si mogli že nabaviti posebne uniforme. Sodelujemo povsod, kjer je potrebno. Poznajo nas pa tudi izven domačega kraja po naših uspelih koncertih, kakor v Kop:u, Ss^ani, Pulju, Trstu, Občinah, Reki, Repentabru, Okroglici, Herpelju, Novem mestu, Izoli, uma-gu itd. Vzporedno z godbo na piha^ la deluje poseben petčlanski plesni orkester.
Zda.j delujemo pod okriljem DPD Svoboda v Sv. Luciji. Naš repertoar je že precej bogat in obsega tudi taka čeia, kakor so Ero z onega sveta, Traviata... Ob .našem jubileju nam je podarila vojaška godba iz Portoroža lepo siiko skladatelja Verdija kot znak prijateljstva in sodelovanja na glasbenem področju.
Tudi mi ss pridružujemo čestifc. kam z željo, da bi dočakal-» g .riba ■ v čim lepšem razmahu svej zlati jubilej!
V	deveti deželi za devetimi gorami je živel nekoč kralj. Bil je diober s svojimi podložnild in jih je ljubil. Njegovo najljubše opravilo pa je bil lov na medvede.
Nekega dne pa, ko je bil na lovu, je zaradi goste megle zašel, Iz za-mišljenosti ga je zdramil glas gorskih vil, ki so se kopale ob potoku. Vedel je, da mora biti previden in da se ne sme izdati. V svoji bližini je zagledal revno oblečeno deklico, ki je tudi občudovala lepe vile. Toda tudi vile so opazile ubogo Lučko in sklenile so, da se bodo maščevale. In kralj Lado se je silno prestrašil, ko je -spoznal, da so jo spremenile v lipo. še malo je postal, da je zvedel, kako jo lahko reši, nato je zbežal.
Na kresni večer so v kraljevskem gradu praznovali god kraljice matere. To ie izkoristil mladi kralj in je o polnoči izginil. Napotil se je v gozd k studenčku. Spotoma si je utrgal leskovo šibo in list praproti. Ko je prišel do lipe in videl, da je sam, se je s praprotjo in šibo dotaknil mladega dreve^ ša. Takoj je padel v glooko nezavest. Po dotiku prap-oti in leskove vejice na se je pričela lipa sušiti. Postajala je vedno maniša. in manjša, dokler ni popolnoma izginila. Ostal je le majhen pla.menček, ki je gorel eno uro. Nato se je dvignila iz plamenčka drobna deklica — bila je Lučka, Nad seboi je za-čula glas: »Bil je pogumen in rešil te je! TOdia srečna, boš samo pet tet.« Nato je vse Utihnilo. Lučka je bila vsa zmedena in bala se je. ko je videla na tleh nezavestnega, mladeniča. Hihro je stekla k potoku, ■zmočila Tobče.k in z niim drgnila tujcu čelo. Ko se je k-rartj Lado prebudil in zagledal Lučko, se je blaženo smehljal. Povabil io je na svoj dom in jo prosil, da bi postala njegova žena.
Lučka je bila zelo presenečena, ko ie zvedela, kdo j'e njen rešitelj. Bala pa se je niegove matere, da ne bi bila zadovoljna s tako preprosto deklico. Toda Lado jo je potolažil, da bo že on vse uredil.
Preden sta prišla v grad, sta za--vila v trgovio in kralli je kupil svoji nevesti prekrasno belo obleko in ognjenordeči plašč. Ko sta slavnostno stopila v veliko dvorano na kraljevskem gradu, so bile oči vseh prisotnih uprte v lepo deklico in nihče ni slutil, da je to sirota brez staršev. Vs«m io je predstavil kot svojo bodočo ženo in tako se tudi njegova kralievska mati ni mogla upirati. Zaradi živordečega plašča, ki ga je nosila mladenka, pa so ji dali vzdevek »ognjena deklica«.
V	g^adu je bilo veselje, ker je TcraiKpvjč n-inš?! ženo, Tu^i Luč>a je bila srečna, kajti našla je dom in ljubečega moža.
Potekali so meseci in leta v sre-•či in zadovoljstvu. Prei puste grai-ske sobane so odmevale od Lučki-ttiega smeha. Veselje pa je bilo še večje, ko je Lučka povila zlatola-so deklico z zlato zvezdico na roki. Vsi so io ljubkovali, kajti bila je kot majhno sončece.
In zopet je poteklo nekaj let. Na 'belem konju sta sedeli Lučka" in
Zlatica, na črnem vrancu pa kralj Lado. »Ognjena deklica« je učila svojo hčerko, kako se človek obvaruje žalosti in nesreče. Ko se jo kraljev vranec nekoliko oddaljil, jo nenadoma kralj začul hčerin vzklik, Ozrl se je in »ognjene deklice« ni bilo nikjer. Potekla so namreč leta sreče. Zaman je bilo vse iskanje, vse solze in vsa žalost. Kraljice nI bilo nikjer. Lado je žalosten taval okrog, prav tako je žalovala Zlatka za svojo mamico. Končno so se morali le privaditi brez »ognjene deklice«.
Kralj je posvetil vso svojo ljubezen hčerki, ki je dorasla v devet-najst-letno deklico. Takrat sta se napotila po svetu, da bi našla Lučko. Tiste, ki so ostali na gradu pa je skrbel ogenj v kuhinji, ki je vedno gorel in ga ni bilo mogoče pogasiti. Tako je moral vedno nekdo stražiti, da ne bi prišlo do požara. Kralju niso o tem ničesar povedali.
Medtem pa sta Lado in Zlatka hodila po svetu. Obrabila sta ža pet parov čevljev, za »ognjeno deklico« pa nista našla nobenega sledu. Utrujena in lačna sta dospela do gradu sredi gozda. V njem je bil samo starec s sivo brado. Vljudno ju ie sprejel in jima povedal, da je to razbojniški grad. Ta starec pa je bil čarovnik in zato mu je Lado zaupal svojo zgodbo. Starec je vzel zrcalo, v katerem je videl ves svet. Natančno je iskal in po dolgem času spregovoril: »Našel sem jo!!« Zares, Lučka ni bila nikjer drugje, kot doma, na svojem gradu. Vile so uporabile vzdevek »ognjena deklica« in jo spremenile v plamen, ki gorel na ognjišču. Ko sta Zlatka in Lado to zvedela, da se nemudoma poslovila od Ijubez-njivega starčka, ki jima je tudi povedal, kako bosta rešila Lučko.
Na gradu so bili veseli, ko sta se vrnila Lado-in Zlatka. Kralj je šel v kuhinjo in s solzami pogasil večni ogenj. 'V tistem hipu je stala pred njim Lučka, ker jo je rešil ia oblasti vil, ki so jo mučile dolga leta. Zdaj sta se na grad zopet naselila sreča in veselje in trajala vse življenje.
Napisala HERFART BRANKA iz POSTOJNE
ZA SPRETNE ROKE
Kako ravnamo s čopiči
Ko smo čopič nehali uporabljati, ga moramo takoj očistiti. Oljno barvo stisnemo s papirjem, potem s čopičem pomažemo z vseh strani Na splošno vzamemo za izpiranje tisto topivo, s katerim je bila narejena barva.
Velike čopiče, s katerimi nameravamo klejati, moramo pred tem dati za eni uro v vodo, ker se nam drugače šče-tinen lomijo. Čopiče za oljno barvo lahko nekaj časa bren ■škode shranimo neočiščene v vodi. Strjeno oljno barvo odstranimo iz čopiča, če ga z maslom dobro presnetem© in ga po nekaj dneh izperemo v petroleju.
ŠILO
Amatareji zelo malo uporabljajo žilo, ki pa je vsestransko zelo uporabno. Služi nam za zarisavanje in vrtanje. S šilom lahko vrtamo ze-
VLADIMIR NAZOR: m „A
Da nekdo za mlada ladjico mi da, s kljunom posrebrenim, s krnom iz zlata.
pisana bi debla v vesla ji tesal in iz bele svile jailra bi ji tkal.
Cez valove sinje plul bi z njo vseprek; z njo veslal in jadral z brega bi na breg.
Ko pa že obšel bi vse strani sveta, natovoril v svojo ladjo bi blaga.
Mami bi prinesel vseh reči po redu in s slonokoščenim koncem pipo dedu,
sestri pomaranče, punčko; a za brate kupil bi puščice, lok in meče zlate.
Pa bila po svetu bi še dolgo znana naša slavna vožnja čez morja prostrana.
10	ozke luknje v les ali podoben material, ki jih s svedri ne moremo, Z 2 mm debelim šilom, dobro omaščenim, z lahkoto in hitro pre. vrtamo 10 mm debelo bukovo desko, Tudi pri zabijanju žebljev, zlasti kratkih, ki jih ne moremo držati z roko, nam šilo izredno dobro služi, Z njim navrtamo luknjico, kamoT vtaknemo žebelj, ki sedaj v luknjici sam stoji in ga ni treba držati. Podkvic na podplate na primer skoraj ni mogoče pribijati. Ravno tako uporabljamo šilo za navrtanje luknjic za majhne, zlasti lesne vijake in za navrtanje, centriranje pri vrtanju z večjim svedrom, kar-dar mora biti luknja natančno na določenem mestu. S šilom tudi poiščemo v zidu špranjo med opekami
011	kamni, kadar zabijamo v zid daljši žebelj. S štirikotnim šilom prevrtamo (širino) luknje. Pri vsem tem delu lahko shajamo z dvema šiloma debeline 1 mm in 2 mm.
živeli so trije bratje, lenuhi, kakršnih še svet ni videl. Ni se jim ljubilo govoriti, ne hoditi, še nianj pa delati. Edino, kar jih je veselilo so bile polne sklede in mehke postelje. Ker pa brez dela ni jela, so postale sklede kmalu prazne. Ko je najmlajši brat videl, da od zalog, ki sta jim jih zapustila starša, ni več ničesar, je to povedal bratoma.
»Kaj me briga«, je rekel srednji brat, »Ce nimamo jesti, bomo lahko več spali!«
»Le kako se vama ljubi toliko govoriti,« se je hudoval najstarejši brat, se obrnil in spet začel vleči dreto.
Prvi dan so bili bratje kar zadovoljni, saj so lahko v miru spali, ne da bi jim bilo treba zjutraj, opoldne in zvečer vstajati. Drugi dan se jim je že godilo slabše. Začelo jih je zvijati po trebuhu, naslednji dan pa še spati niso mogli.
»Bomo šli delat?« je vprašal najmlajši brat. »Ne morem več prenašati gladu.«
»Neumnost,« je rekel srednji brat. »Rajši umrjem, kakor bi šel delat.«
Najstarejši brat ni rekel ničesar. Poskušal- je zaspati, čeprav mu m nikakor uspelo.
Nihče ne ve, kako bi se ta zgodba zaključila, da se ni vžgala bajta, v kateri so bratje živeli. Ko je ogenj že zajel streho in je postaja. Io bratom čedalje bolj vroče v postelji, se je spet oglasil najmlajši brat.
»Streha nam gori nad glavo,« je rekel. »Zdi se mi pametno, da gremo iz sobe.«
»Kar pojdi, če si se naveličal postelje!« se je jezil srednji brat. »Naju pa pusti lepo pri miru.«
m.m A
»To sta grozna!« se je zadri najstarejši brat. »Ne razumem, kako se vama ljubi toliko govoriti!«
Ko so si bratje povedali vse, kar so imeli, so se obrnili in spet poskušali zaspati. Noben ni hotel zapustiti sobe in mehke postelje. Hiša pa je lepo gorela naprej in ker je nihče ni gasil, so z njo vred zgoreli tudi trije bratje — lenuhi.
§0 SB
iz
Tako pusto je letošnje vreme, da nas nikamor ne pusti. Kljub temu smo v soboto, 22. maja odšli po poljskih stezicah in poteh v Palčje. Med potjo smo videli presihajoče Malo jezero in Draskovško jezero. Tu so nas pričakovali draskovški pionirji, ki so nas pozdravih z vriskanjem. Po dobri uri hoda po gmajni in gozdu smo prišli v lepo vas Palčje. Tu smo videli spomenik, veliko presihajoče Palško jezero in šolo.
Po lepi cesti ob borovem gozdu smo šli na J torišče. Videli smo zarezane borovce in tako spoznali, kako so včasih pobirali smolo. S hriba je bil lep razgled na Palško jezero, Palčje in del Pivške doline. Po uri hoda smo bili na Juriščah. Poiskali smo šolo in se pridružili pionirjem, ki so se igrali z žogo. Pokazali so nam svoj razred, potem pa smo skupaj igrah med dvema ognjema. Nenadoma pa se je vlil dež, zato smo se umaknili v razred, kjer smo peli in recitirali pesmi. Ko je dež ponehal smo se poslovili. Juriške pionirje smo povabili, da nas obiščejo in se jim lepo zahvalili za prijazen sprejem. Domov smo se vračali čez Gradec, Videli smo dva prepada in Mrzlo jamo, kjer so med vojno Nemci mučili dve aktivistki in ju na pol mrtvi jialinili v prepad,
Domov smo se vrnili utrujeni, toda zadovoljni, saj smo videli veliko zanimivega in lepega.
Napisali pionirji iz ZAGORJA na Krasu.
Moja rojstna vas
Moja rojslna vas leži v majhni dolini med nizkimi griči. Imenuje se Velika Brda. Na sevemi strani ne dviga Nanos, najvišji vrh naše Primorske, v sosednji vasi Hraševje pa so razvaline starodavnega gradu.
Če grem na Nanos, vidim po vsej Vipavski dolini, ob lepem vremenu pa celo tržaški zaliv. Povedati vam moram še to, da so bile na Nanosu med vojno hude borbe.
Napisala ČIČ JOŽKA iz VELIKIH B.RD pri Hrušcvju
Razmišljanja ob zaključku I. tabora
Taborniška družina Srebrnih galebov je položila v teh dneh zrelostni izpit, Uspešno je zaključila svoj prvi tabor in se uvrstila med dobre taborniške družine v domovini.
Mnogi mislijo, da je taborjenje kaj preprosta stvar. Razpneš šotor nad glavo, skuhaš v kotlu malo polente, potem pa kar lenariš in uživaš življenje v vsej preprostosti. Vendar je ravno nasprotno res. Ze sama tehnična plat taborjenja zahteva dosti truda. Uspeh tabora zavisi v veliki meri od priprav. Ni vseeno, ali postavaš platneno naselje na prostem, kjer deževnica hitro ne odteče in je ne suši sonce. Važno je, kakšno streho imaš nad glavo, na kakšnih posteljah si lahko zvečer odpočiješ in ali si zgradiš tako kuhinjo, da tudi ob najhujšem dežju ni treba zapeti pesmi, da bo menaže premalo, če bo jDredolgo deževalo. Tudi redna in dobra prehrana je pogoj za dobro razjjoloženje in uspeh. Dodazmo k temu še trdno roko taborovodje, ki ne dovoli, da bi kvarili nedisciplini-iani razvajenci strogi taborniški red, pa smo našteli najvažnejše, kar je potrebno, da tabor uspe. Tabor Srebrnih galebov je vse to imel.
Marsikdo težko razume, kaj vabi mladino, razen romantike, v počitnicah na tabore, kjer vada strog red in je treba telo delati in ne ostane prav nič časa za lenarjenje. Prav v tem je razlika med dobro kolonijo in dobrim taborom. Pri koloniji je poudarek predvsem na zdravstveni, pri taboru predvsem na vzgojni vsebini, čeprav je treba pri obeh upoštevati oboje. Najmočnejši vzgojni činitelj temelji na spoznanju1, da si brez skupnih naporov ni mogoča urediti prijetnega bivanja in da so na taboru vsi odgovorni za vse. Vsi člani voda, ki spijo skupaj\ v šotoru, so enako oškodovani, če imajo v šotom nered, če si ne prezračijo, posteljnine ali če jarkov ne izkopLejo tako, da lahko požirajo vodo pri najhujšem nalivu. Če so v dežurnem vodu lenobe, pade sramota na ves vod. Vsakdanje izkušnje o lastnostih in sodelovanju vsakega posameznika dopolnjuje stara taborniški navada, ki v kratkih pesmih žigosa napake poedmcev ob tabornem ognju na šegav način (žure), Nikjer ne velja jiregovor: »kot si boš postlal, tako boš sjial« bolj dobesedno kol na taboru, le da bi ga v duhu našega časa spremenili: kot si bomo postlali, tako bomo spali. Na taboru se še prav posebno in hitro izkaže, da brez dela za skupnost tudi posameznikom ne more biti dobro, In to zavest naj bi mladi ljudje odnesli s seboj v življenje.
Otrokom je zaposlitev potrebna, Ritem tabornega dne in tekmovalni
duh jiotcgneta vsakega mladega in zdravega človeka za seboj. Tekmovanje med šotori, tekmovanje med tabori. Da lahko tekmuješ1, se moraš učiti. Učenie v počitnicah? Tega učenja naši taborniški novinci niso niti prav opazili. Učenje pri vsakem prijemu tako rekoč, od kuhinjskih do mizarskih del. Učenje za tabor in obenem učenje za življenje. Učili so se naši taborniki tudi pri posebnih učnih urah za taborniške izpite in zato, da bi edinice bolje tekmovale med seboj v signaliziranju, postavljanju šotorov, prvi pomoči, orientiranju na terenu ter spoznavanju prirode. To učenje ni bilo ne šolsko ne pusto. Kako radi bi bili zamenjali z njimi naši tabor-niki-ponavljalci, Id so v času taborniških učnih ur morali ponavljati angleško slovnico ali podvrste rastlinskih vrst. Verjetno se bodo v prihodnjem šolskem letu potrudili, da se jim to ne bi ponovilo.
Naši mladi taborniki, ki so se prišli pravzaprav šele učit na tabor, zaslužijo vso pohvalo. Bili so delavni in disciplinirani, kot da bi se bili vzgajalali že nrej na dobrih taborih. Vrnili so se z izkušnjami in z lepimi spomini, ki bodo. živeli z njimi do pozne starosti.	M. S.
Vodoravno: 1. Zdravilišče pri Kopru, 6. del telesa, 7. ploskovna mera, 9. pamet, 10. zver, 11. član družine, 12. predlog, 14. glavni štev-nik, 15. ribiška potrebščina, 17. novi svet.
Navpično: 1. Razčlemba, 2. prislOv, 3. (jejanje, 4. geometrijski izraz, 5. srednjeveška srbska vladarska rodbina, 8. zareza, 9. senčnice, J 3. nočno zabavišče, 15. povratno osebni zaimek, 16. oziralni zaimek.
1		2	3	4		5
	111	6			IjlH Hi!	
	8	lil			9	
10			H	U		
12		lil	13	Sjjjjjij	H	
	lit	15		16	illii Milili	
i''						
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: Turčija, iz, en, dolar, oče, TS, ep, itd., rast, Kelti, Eol, ica, steklar.
Navpično : ti, uzdati, čelo, inače, aj, repatica, strela, dal, Stil, kot, es, ar.
m za
Ameriški psiholog in zdravnik dr. Arnold Gesell ije posvetil 40 let s\'ojega življenja raziskovanju otrokovega razvoja, ker je želel natančno dognati, kakšne so faze ljudskega bitja od dojenčka do polodrasle-ga človeka. V ta namen je dr. Gesell s svojimi sodelavci proučeval telesni in duševni razvoj 12,000 otrok. Svoja zapažanja je objavljal v pedagoških publikacijah, mi pa jih bomo strnili v kratice odstavke.
PO PRVEM LETU ŽIVLJENJA
FIZIČNI RAZVOJ. Ko ima otrok nekaj več kot eno leto, spremeni svojo dotedanjo lego: iz ležečo prehaja v pokončno, Nekateri žo hodijo, lahko sami sedijo, najraje pa plezajo po vseh štirih.
PREHRANA IN SPANJE. Najraje jedo z rokami, toda že se učijo uporabljati tudi žlico. Otrok se budi med šesto jn osmo uro, takoj se oglasi, ker ne mara biti sam. Uživa v kopanju in vodi.
ZANIMANJE. Obok se ,rad igra s preprostimi predmeti', meče jih°in pobira. Če mu vzdignete vrženi predmet, ga bo takoj zopet vrgel. Če .mu igračo vzamete, bo protestiral z jokom, včasih tudi z jezo in nerazpoloženjem. Posebno rad se otrok v tej dobi valja po tleh.
OBČUTKI IN RAZMIŠLJANJA. Pred tujimi osebami želi biti zanimiv in išče odobra.vanje ljudi, is katerimi je pogosto skupaj. Brez vzroka se smeje, potem pa zopet kaže strah in išče zaščito oseb, ki so mu blizu. Pri sprehodih opazuje okolico in mimoidoče. Otrok je zelo družaben, posebno popoldne. Navdušuje se za glasbo in niha v ritmu.
OTROK IMA ENO LETO IN POL
PREHRANA IN SEN. Tek se zelo zmanjša. Budi se še vedno med šesto in osmo uro. Ponoči se večkrat zbudi in joka, dokler ga kdo ne pomiri. Po kosilu spi največ dvo uri,
ZANIMANJE. Otrok ima rad v roki več stvari, hitro se naveliča igrače in jih menja. Ne mara mehaničnih igrač, najraje ima cunje in predvsem papirje, ki jih z užitkom .trga.
OBČUTKI IN MISLI. Otrok je, posebno nežen do matere, posebno če je truden ali raztresen. V zadregi je, če opazi, da ga nekdo opazuje. Če je razpoložen, ga vse zelo zanima. Če pa je truden, kaže jezo in nerazpoloženje, vse prijemlje in meče na tla.
OBČUTEK POSEDOVANJA. Pogosto se mu priljubi kaka igrača, s katero odhaja v posteljo in brez nje ne (more zaspati.
Rad posluša petje, tudi sam spušča neke glasove in se ziblje v tale tu,
DVE LETI STAR OTROK
FIZIČNI RAZVOJ. Pri hoji ali tekanju se nagne naprej, prisluškuje in se obrača. Dobi poslednje mlečne zobe.
PREHRANA IN SPANJE, Tek je srednji ali dober. Rad pije iz kozarca. Zjutraj ga jc .treba hraniti, a opoldne rad je sam. Spi zelo rahlo, zvečer navadno ne zaspi pred osmo uro. Umivanje mu je zelo neprijetno in pri tem redno joka.
OBČUTKI IN MISLI. Budi se želja za samostojnostjo. Pred tujimi osebami pride v zadrego, potem pa jih skrivaj opazuje. Govori že v stavkih in si pridobiva izkušnje s prijemanjem, clržanjem in podobno (če se je spekel, ne bo več prijemal za štedilnik). Zelo rad pomaga v kuhinji,
POSEDOVANJE. Rad bi imel čira več predmetov, zato zbira papirčke, cunjice, zamaške, škatlice', kroglice in drugo drobnarijo. Svojih stvari nikoli ne deli z drugimi.
UMETNOST. Začne risati, najrajši po zidu. Rad ima petje in glasbo. Tudi sam prepeva, posebno če nekaj »dela«.
OTROK IMA TRI LETA
Otrok je zdaj že popolnoma varen na svojih nogah in zato najrajši hodi. Najljubša hoja mu je gor in
Dva modela modemih kopalnih oblek
dol po stopnicah. Lahko vrže žogo, in prtom ne izgubi ravnotežja.
PREHRANA IN SPANJE. Otrok ima rajši hrano, ki jo mora gristi in žvečiti, toda še vedno rad. pije ¡tudi mleko, Budi se med šesto in sedmo uro, po kosilu pa spi eno uro. Zvečer gre v posteljo okrog osmih. Rad se sam slači in oblači. Uživa v kopanju in v igri z vodo.
ZANIMANJE. Razlika med fantki in punčkami je v izbiri igrač. Otrok rad posluša pripovedke in pravljice.
OBČUTKI IN MISLI, Otrok postaja samovoljen in samozavesten, Razvija se občutek za čas. Rad so igra očeta ali mamo, razlikuje fantke in punčke. Rad bi privlekel naso pozornost, rad bi ugajal. Otroci postajajo nevoščljivi in ljubosumni, vrtijo se pred ogledalom in ogledujejo svoje nove obleke ali čevlje. Manj jokajo kot prej. Bojijo sc živali. Nezadovoljni so, če opazijo svoje obleke ali čevlje na mlajši sestrici ali bratcu.
UMETNOST. Otrok spozna pesem, ki jo je že nekoč slišal. Rad riše, dela kolače iz blata, zida na pesku ali s kockami.
ŠTIRI LETA STAR OTROK
FIZIČNI RAZVOJ. Otrok je postal spretnejši in hitrejši. Rad telovadi in to je treba izkoristiti. Veliko govori, klepeče. Tek je dober. Pri jedi vstaja, ker se zelo zanima za vse, kar vidi okoli sebe. Zbudi se okoli sedme in je dobre volje. Po kosilu gre počivat, toda redkokdaj zaspi. Otrok sc pogosto pere in umiva, ker rad brska po vodi. Zanima ga hišno delo. Ko gre na sprehod, veliko sprašuje in spravi starše v zadrego za odgovor. Zanima ga tehnika in prometna sredstva. Otrok je zrel za otroški vrtec.
OBČUTKI IN MISLI. Otrok je zelo živahen, poln domišljije in radovednosti pa tudi energije. Zeli pritegniti tujo pozornost, spoštovanje mu vzbujajo starejši otroci. Mati je zanj nekaj velikega in nedotakljivega, Otrok je zelo družaben, občutljiv za pohvale. Delo in vedenje starejših že kritično ocenjuje.
POSEST. Rad bi imel predmete odraslih. Ni več zadovolajn s svojo malo posteljico, rad bi imel veliko. Če dobi kaj novega, je na to zelo ponosen in vsem razkazuje.
UMETNOST. Zelo pozorno posluša, če mu berete. V glasbi uživa. Zanimajo ga recitacije,. tudi sam se jih nauči. Zelo rad riše in barva.
(Konce prihodnijč)
Za večje uživanje
Poletna obleka iz pikčastega kre-tona z odgovarjajočo torbico. Primerna za kopanje in nakupovanje
Skuše in sardeliee s paradižnikom 1 kg sardel ali skuš, sol, olje za pečenje, en čelrl litra olja, 5 strokov česna, zelen peteršilj, 50 dkg očiščenih paradižnikov.
Sardele ali skuše oluskamo, jih očistimo drobovine in notranje črne kožice, nato jih nič ne operemo, ampak samo dobro zbrišemo s čisto krpo ali belim papirjem. Dcncmo jih v vroče olje in spe-čemo. Se bolje je, če jih spečemo na žaru. V olju pečene dobro odcedimo.
Na preostalem olju (en četrt litra) najprej prepražimo sesekljan česen in peter-šitj, dodamo še očiščene paradižnike in dušimo kake četrt ure, nato pa vse skupaj pretlačimo. Ribe medlem razpolovimo in jim odstranimo hrbtenico in koščice, nato jih zložimo v kožico, drugo poleg druge, solimo in polijemo s pretlačenim sokom. Vse skupaj naj prav počasi vre pol ure. Tako pripravljene ribe so izvrstne.
Pečene melancane 4 melancane, 3 žlice drobtin, meso od dveh lepih paradižnikov, 3 stroke česna, malo zelenega peteršilja, poper, sol 4 žlice olja.
Melancane operemo in ncolupljene pre-bodemo na več krajih z vilicami in jih položimo v mrzlo vodo za dve uri, da potegne voda iz njih grenkobo. Nato melancane razpolovimo in izdolbemo iz njih sredino. Izdolbino napolnimo z nadevom. Mclancane zložimo nato v kožico, drugo poeg druge, in na vsako nakapamo malo olja. Kožico denemo v vročo pečico, kje* naj se melancane počasi pečejo. Tako pripravljene melancane damo k mesu ali h krompirju, testeninam, itd.
Nadev: Dobro zmešamo presejane drob-tine, meso od paradižnikov, sesekljan česen in zelen peteršilj, sol, poper po okusu in olje.
Morske ribe, to dragoceno živilo, v naši prehrani vse premalo upoštevamo, Tudi v Sloveniji je tako, čeprav leži izmed vseh republik najbliže morja in bi morala biti preskrba ■/. njimi najbolj urejena, če pa pogledamo statistične podatke, vidimo, da poje na primer en Ljubljančan na leto povprečno le 1 kg morskih rib, Zagrebčan že malo več, in sicer 2,6 kg, Rečani pa po 12 kg na leto. Tudi reška številka je majhna!, če jo primerjamo s količinami morskih rib, ki pridejo v severozahodnih deželah na človeka, in siccr kar 34 do 35 kg na leto.
Zakaj so morske ribe tako dragocene? Kaj -vsebujejo?
V	prvi vrsti so /to živalske beljakovine. Teh primanjkuje v naši prehrani, in sicer se ponekod dvigne ta primanjkljaj tudi na 40 odstotkov. Meso morskih rib ima nekaj več beljakovin kot na primer govedina, poleg tega pa so še cenejše. Beljakovine, ki jih vsebujejo morske ribe, so tudi v taki sestavi, da dovajajo telesu vse snovi, ki jih potrebuje za pravilno delovanje živčevja, izgradnjo plazme, rast organizma in tako dalje.
V	drugo skupino dragocenih ribjih sestavin pa spadajo rudninske soli, ki jih je v ribjem mesu veliko in so zastopane tudi vse, ki jih moramo uživati, da ostanemo zdravi. Te soli so: kalij, natrij, kalcij, fosfor, klor, žveplo, magnezij, železo, flor, brom in jod. Jod je zelo važen za pravilno delovanje žleze ščitnice. Ljudje, ki ga imajo premalo, zbole za golšavostjo, stalno pomanjkanje pa ima slabe posledice tudi za duševni razvoj.
Izmed vitaminov, te tretje skupine za zdravje važnih snovi, pa ima meso morskih rib precej vitamina A in D.
Izmed morskih rib, ki naj bi jih pri nas uživali v večji meri in se bo trg z njimi tudi' lahko zalagal, so male in velike plave ribe. V prvi vrsti je to sardela, ki jo ulove dve tretjini od vsega lova. Je to okusna in zaradi velikih količin, ki jih ulove, tudi cenena riba.
S tem, da bomo v bodoče uživali več morskih rib. bomo bolj izkoristili doslej še malo upoštevan vb beljakovin. Tako bomo prihranili precej drugega mesa, kot je govedina, teletina in svinjina. Presežki tega mesa bodo tako prišli v poštev za izvoz.
Tudi riri družinskem proračunu lahko nekaj prihranimo, če bomo uživali več morskih rib', ki so cenejše od govejega ali drugega mesa. Ta štednja pa ne bo * zdravju v škodo, marveč v korist.
Nekega poletnega dne leta 1931 se je začela v neki strogo zastraženi zgradbi Berlina zelo važna konferenca. Sklical jo je eden od vo-diteljev nacistične špijonske organizacije, polkovnik Karel Buchs, glavni organizator nemške obveščevalne mreže v inozemstvu, človek, Iti mu o svojem delu ni bilo treba poročati nikomer drugemu kakor samemu Hitlerju. Njegov urad in center njegove organizacije sc je nahajal v nekem poslopju sredi Berlina, ki je bilo pod strogim nadzorstvom in v katerega so imeli vstop samo najzanesljivejši ljudje. Organizacija, katero je vodil polkovnik Buchs. se .ie imenovala »Nationale tSeheimswehr«, kar pomeni »Tajna nacionalna obramba«.
Na seji, katero je tega poletnega jutra začel polkovnik Buchs, so bili navzoči ne samo vodje obveščevalnih oddelkov suhozemske vojske, vojne mornarice in letalstva, temveč tudi največji nacistični, strokovnjaki 7,0. sabotažo, propagandno -delavnost in za organiziranje zloglasne »pete kolone,« Ta konferen-ca je imela v resnici za svoj cilj izredno pomembno nalogo, ker so na njej razpravljali o glavnih smernicah nadaljnjega dela nacističnih špijonskih organizacij, raztresenih po vsem svetu, kakor tudi o vseh važnejših detajlih tega dela. Zato ni prav nič čudnega, da je ta kon.
ferenca trajala — seveda za zaprtimi vrati — polnih sedem dni. Ko je bila končana, je bil izdelan skrbno sestavljen načrt nadaljnjega de-la, načrt, ki so ga uresničevali skozi vsa leta krvave svetovne vojne, ki je izbruhnila dve leti po tej konferenci.
Računajoč na vojno, so Buchs in njegovi sodelavci izdelali takšen načrt, o katerem so bili nrepričani, da bo onemogočil ponovitev katastrofe iz prve svetovne vojne, ko je prišla do tega, da Nemci v najodločilnej-šem treniitku vojne niso imeli niti enega edinega agenta v Angliji. Buchs se je odločil, da bo namesto ene ustvaril v Angliji dve organizaciji, ki bos'a popolnoma, samostojni in brez vsake zveze med seboj. Mreža številka 1 je bila sestavljena. iz agentov, za katere so sami organizatorji in voditelji predvidevali, da jih bodo prej ali slej polo-vili, morda že v prvih urah vojne. Sele takrat — no pričetku vojne — pa naj bi stopila v akcijo mreža številka Buchs je računal, da bo na ta način prevari! angleško protiobveščevalno službo, katere voditelji ne bodo imeli niti pojma, da ona sploh obstaja, ampak bodo mislili, da so polovili in likvidirali vse nemške agente, ko bodo uničili mrežo številka 1...
PRVI »TURISTI« PRIHAJAJO
Mrežo številka I so potemtakem
sestavljali manj važni agenti, ki so jih njihovi nadrejeni tako in tako bili pripravljeni žrtvovati. Te ljudi so poslali v Anglijo z nalogo, da zberejo vse podrobne zemljepisno karte posameznih krajev Angleške, posebno .južnega dela, da fotografirajo različne vojaške in industrijske objekte ter vojne tovarne, preiščejo njihovo notranjost, poizvedo za podatke o njihovi proizvodnji in podobno. Teh agentov je bila sprva malo, počasi pa je njihovo število vedno bolj rastlo. Tako so se tudi zaradi tega v Angliji pojavili leta 1938 številni nemški »turisti«, po večini mladi ljudje, ki so naenkrat pokazali veliko zanimanje za »Pri-rodne lepote« vseh pa tudi najjužnejših de1 o v dežele. Ti »turisti« so bili fanatični mladi Nemci in Nemire, ki so jih pr^d tem usposobili za ie vrs'e »turizem« v posebnih šolah in tečajih obveščevalne, službe. In tako so ti lažni turisti zbrali mno-¡go dragocenih podatkov, katere jc šele dve leti nalo Anglija drago plačala v času nemškega bombardiranja.
Drugo skupne nemških agentov, ki je po svojem delovanju in po možnostih <c>rn delovanja bila še važnejša od prve, predstavlja ne. kai nad tisoč nemških »gospodinjskih pomočnic«, ki so še v mirnem času, zadnja le<o. nrecl začetkom vojne služile v številnih angleških družinah. To so bile posebno izbrane žene in dekleta, ki so v špiion-skih šolah v severni Nemčiji dovršile tečaje za vohunsko delo. Vse so seveda uonolnomf obvladale službo gospodinjske pomočnice, ker so te-
mu na tečaju posvetili veliko pozornost, da bi jim zagotovili službo v boljših angleških družinah. Mnoge od teh »gospodinjskih pomočnic«, ki so vse po vrsti bile fanatične hit-lerovke, so našle zaposlitev v družinah visokih angleških državnih funkcionarjev, oficirjev vojne mornarice, letalstva in suhozemske voj. ske, kjer so mogle na različne načine, a največ s prisluškovanjem raz-govorom svojih delodajalcev in njihovih prijateljev ter gostov zvedeti marsikako važno vojno ali drugačno tajnost.
Te »izvrstne gospodinjske pomočnice« so zbirale najrazličnejše podatke: odlomke iz razgovorov družinskih prijateljev, kakor tudi podatke, ki so jih ujele v pogovorih s svojimi angleškimi kolegicami, s trgovci in podobno. Čeprav je večji del teh podatkov bil vsaj na videz brez pomena, na so vendar tisoči in tisoči takih podatkov, ki so jih urejevali v špijonski centrali v Berlinu, mogli dati nemški vrhovni komandi precej točno sliko o angleških pripravah na vojno, o različnih ukrepih v zvezi s tem, o razpoloženju prebivalstva, o številu vpoklicanih vojakov, o položaju to-varen za vojni material itd.
Še istega dne, ko je izbruhnila vojna med Veliko Britanijo in Nem. čijo, ie stopil v akcijo Scotland Yard proti vsem nemškim vohunom v Angliji, to se pravi tako proti mreži številka 1 kakor tudi mreži številka 2, tako da so že 43 ur zatem bili skoraj vsi nemški agenti v Angliji pori kliučem. Tedaj so ujeli 35 velikih nemških vohunov ter
preko 400 manjših agentov r le nekaj jih je ubežalo preko meje. Pa ne samo to: v istem času, ko so jih polovili, je Intelligence Service že razpolagal z vsemi podatki o teh ljudeh, po večini tudi z njihovimi fotografijami ali vsaj opisi, z naslovom njihovega bivanja, z imeni njihovih zaupnikov — to se pravi z vsemi dokazi o njihovem delovanju, ki so bili potrebni za obsodbo.
»VELIKI UDAREC« INTELLIGENCE SERVICEA Vsi večji agenti so bili nekaj mesecev dan in noč nepretrgoma pod stalnim nadzorstvom angleških detektivov. Spremljali so vsak njihov korak. Policija in protiobveščevalna služba sta poznali vse njihove »kontakte«. Njihove fotografije so bile napravljene na posebno domiseln način. Ko se je takšen agent brezskrbno sprehajal po ulicah kakega angleškega mesta, »a je v oddaljenosti nekaj korakov spremljal majhen tovorni avtomobil, na katerem je bilo napisano ime firme kakega peka, slaščičarja ali mesarja. Takšnih avtomobilov je v Londonu in v drugih angleških mestih na tisoče. ' Toaa sKozi majhne odprtine tega avtomobila je bila na agenta namerjena precizna filmska kamera, ki ga je snemata od spredaj in od zadaj, ko je stal ali hodil, iz profila itd. Tako je v kratkem času vsaka policijska staniea razpolagala s točnimi fotografijami vsakega od teh važnejših vohunov, kar jo omogočilo aretacijo tudi tistih, ki so ob množičnih aretacijah takoj v začetku vojne uspeli pobegniti.
Napovedani gasilski festival v proslavo lCMebnice . ustanovitve PGD v Divači je bil v nedeljo. Prijazna kraška vas Divača se je temu primeno pripravila. Ob glavni cesti so na visokih drogovih vihrsk-te zastave, čez cesto pa so bili razpeti 'transparenti z napisi: Dobn>-došli! Na pomoč! in podobno.
Kmalu po osmi uri so začeli prihajati iz raznih strani gasilci v uniformah. Ob deseti uri so se za^-čele priprave za parado. Gasilci so se razporedili na ovinku pred hotelom »Risnik« in od tam odkorakali v .paradnem koraku proti zadružnem domu, kjer so biU na častmi tribuni zbrani predstavniki gasilstva, ljudske oblasti in želez-
Prvi začetki pogozdovanfa.
(Nadaljevanje s 7. strani)
Čudno je, da so ti ljudje bili tako nedosledni, da so svoja polja orali in sejali nanja žita, sadili krompir in druge kulture. Saj bi po isti logiki moral bog sam odločiti, kaj naj njiva rodi.
Kot posledica tistega dela naših očetov in dedov je ta, da imamo še danes, tako v naši vasi kot v nekaterih sosednjih, veliko bogastvo v samih iglavcih, če listavcev niti ne štejem. In skozi pretekla desetletja se je marsikdo v slučaju nenadne pbtirebe ali gospodarske stiske zatekel v svoj gozd po pomoč. To drevje, ki ga je posadil njegov oče ali morda on sam v mladih letih, je bilo izključno samo njegovo. In zakaj bi neki ne bilo? če je ni-gov krompir, ki ga je sam posadil in pridelal: če je njegova krava, ki io je vzredil v hlevu, mora pač biti njegova tudi smreka, ki io je on ali njesrov oče posadil na svojo parcelo.
Naj bo tako ¡prav ali ne, tega dosedanjega stenja zdaj ni več. Niti drevesa, ki bi mi na njivi vzrastlo, ne smem posekati brez dovoljenja in brez plačani a takse. Posledica tega je, da izgubljamo kmetje vso voljo in navdušenost do saditve. Nihče več ne vidi v gozdu hranjiv-oa kot nekoč. Naša gozdarska služba je pripravljena tudi zasebnikom nogozditi gole parcele in to na svoje stroške in vendar ne poznam nikogar, ki bi prošnjo napravil.
»Ne maram,« pravijo ljudje. »Rajši imam tako kot je, kot pa pogo-zdeno, v kateri ne. smem več pasti živine in v katero ne bom nikoli več smel vstopiti s sekiro.«
Gozdnovarčevalni zakoni so v svoji oamisli gotovo dobronamerni, za ranoge kraje tudi ¡nujno potrebni, so pa le preveč šablonski, prevei trdi. Krajevna in okrajna gozdarska služba bi morala imeti moč te zakone tolmačiti v soglasju s krajevnimi razmerami.
France Magajna.
ničarjev. .Na tribuni so bili poleg drugih l|judski poslanec Alfonz Gr-mek in tajnik gasilske zrveze Slovenije.
Na čelu -paradnega sprevoda so nesli 10 zastav in dva gasilska prapora. Za tem so korakali starejši gasilci, gasilke, mladi gasilski naraščaj, PAZ, naito so skupine gasilcev nosile dolge platnene cevi in drugo gasilsko orodje. Sprevod so zaključili veliki gasilski avtomobili, motorne brizgalne na vozovih. Ta parada je na navzoče naredila velik vtis in so odobravali lepo izvedeno parado.
Po zaključeni paradi so se gasilci zbrali na prostoru pred zadružnim domom, čteai domačega gasilskega društva je pozdravil navzoče in podal besedo ljudskemu poslancu Alfonzu Grmeku, ki je v daljšem govoru dal poudarka gasilskim društvom. Na kratko je govoril tudi o tržaškem vprašanju. Za njim je gasilce pozdravil tajnik gasilske zveze Slovenije in želel, da bi se gasilstvo na Primorskem tudi naprej tako razvijalo. Nato je tajnik občinskega ljudskega odbora Divača poklonil društvu lep svilen prapor. Kum prapora je ob izročitvi tega med drugim dejal: »Prepričan sem, da boste ta prapor nosili in čuvali prav tako, kot so nosili partizani svoje borbene iasta-ve, ko so se borili zi svobodo sirom vse Primorske, Slovenije in Jugoslavije,« Dopoldanska slavnost je bila s 'tem zaključena. P ipoldne je bil organiziran ogled škocjanske jame in nato prosta zabava.
nudi v komisijsko prodajo:
Kompletno jadrnico tipa »Sloka« z jadri in pripadajočimi vrvmi, ribiške elektroge-neratorje za ribolov, kompletne z motorji in svetilnimi telesi, ribiške barke
— motorne jadrnice ter navadne na vesla za ribolov, razne foto in radio aparate, komade in kompletna pohištvo, pisalne in računsko stroje, mešalne stroje za pekarsko obrt, razno konfekcijo in drobni inventar za gostinska podjetja.
Istočasno javlja, da sprejema v komisijsko prodajo vse vrste premičnin in nepremičnin.
Na razpolago ima za prodajo več stanovanjskih hiš z obdelovalnim zemljiščem ter sama zemljiška telesa v bližini Kopra, Izole in v Pradah.
Mnogi igralci na srečke Jugoslovansko loterije se vprašujejo, na kakšen način se vrši žrebanje srečk? V zvezi s tem in dn bi zadovoljili radovednost igralcev, ki so obenem tudi bralci našega časopisa, smo to vprašanj"o zastavili direkciji Jugoslovanske loterije v Ljubljani, ki nam je dala naslednjo pojasnilo:
Kot j'e znano, je v vsakem kolu 1,200,000 srečk in so oštevilčene s številkami od 0000001 do 1.200.000. Vse srečke imajo, torej sedemštevilčne Številke. Žrebanje se vrši s pomočjo 6 bobnov na elekričcn pogon, od katerih vsak, računajoč z desno na levo, predstavlja enice, desetice, stoti-ce itd. Zadnji t. j. skrajni levi boben predstavlja stotisočice. Na obodu vsakega bobna j"e prostor za deset številk (od 0 do 9), katere tik pred žrebanjem namestijo igralci sami v poljubnem redu, da se s tem onemogoči vsaka nepravilnost.
Samo žrebanje potoka tako-le:
Dobitki po 100.— din se določijo z žrebom na prvem. t. i. skrajnem desnem bobnu. Vsaka srečka, katere številka sc končuje s številko, ki jo na določenem mestu pokaže boben, zadene dobitek 100.—. Na ta način bo z eno samo številko določenih 120.000 dobitkov po 100,— din.
Dobitki po 300.— din se določijo 7. žlebom na dveh bobnih (desnih), ki predstavljajo enice in desetice. Vsaka srečka, katere številka se končuje s številom, ki pa pokažota ta dva bobna, zadene dobitek 300.— din.
Na Isti način se nadaljuje žrebanje tudi večjih dobitkov z vedno naraščajočim številom uporabljenih bobnov. Tako za večino dobitkov niso merodajne cele številke, natisnjene na srečkah, ampak samo njihove končnice.
Važno je opozoriti, da je za večje dobitke in premije, ki sc žrebajo z vsemi šestimi bobni, merodajno vseh sedem številk. iz katerih sc sestoji številka srečke, Pri žrebanju teh dobitkov je treba upoštevati, da bo na šestem bobnu (t. j. na skrajnem levem bobnu, ki označuje sto-lisoče) poleg številk od 0 do 9 tudi številki 10 in 11. Slednji dve bosta pomenili dc-set, oziroma enajst stotisoč. torej 1.000,000 aH 1,100.000- Maksimalno število, ki ga bodo tako urejeni bobni lahko pokazali bo 1,199.999. s katero številko je tudi opremljena predzadnja srečka emisije. Naslednje, t. j. zadnjo srečko emisije, ki je opremljena s številko 1,200.000 bomo smatrat! —■» ;--"-rebnno, če vseh Sest bobnov pokaže 000000.
MEDNARODNEGA JEZIKA
ESPER&NTO
so lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znamko za Din 25 — Vam pošljemo brezplačno na ogled pr"e lekcije.
Zveza esperantistOT Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7/1.
gfaahMEBjMli	.
IZVI.ECEIC IZ PROGRAMA od 14. do 20. avgusta 1954
SOBOTA, 14. VIII. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14 30 2cna in dom: 15.00 Poje pevski zbor iz Ajdov-šči
ne; 17,30 Domorodne pesmi; 18,15 Zabavni orkestri igrajo za zidano voljo: 21.30 slušna igra-, Linhart: »Matiček se ženi«; 22.10 Ritem in melodija.
NEDELJA. 15. VIII, 54.: 8.10 Sloven-ske narodne: 8.30 Za naše kmetovalce: 9.00 Za nedeljsko jutro,- 15.15 Mladinski tednik,- 13.45 Glasba po željah; 15.00 Naši kraji in ljudje: Ostrožno pri Celju se pripravlja na velike dni; 16.00 Zborovske pesmi — pojeta zbora »Igor Gruden« iz Nabrežinc in Barkovljanski zbor; 16.30 Promenadni koncert; 17,00 Naša domovina — spored narodnih pesmi; 18.30 Z rit-ma v ritem: 22.30 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 16. VIII. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.15 Beležke o filmu; 14.45 Obzornik; 15.00 Pojeta tenorist Miro Brajnik in mezosopra-nistka Sonja Draksler; 17,00 V plesnem ritmu; 17,30 člani Radia Beograd in Radia Skoplje izvajajo narodno glasbo; 18 15 Glasbeni mozaik.
TOREK, 17. VIII. 54.: 13 45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.15 Beležke o medicini; 14.45 Kulturno življenje na Primorskem; 15.00 Produkcija glasbene šole iz Trsta; 17.00 Iz slovanskih oper; 17.30 Pcjmi jugoslovanskih narodov poje kvintet »Lisinski«; 18.30 Igrajo veseli godci: 20.00 G. Verdi »Rigoletto«, izvajajo solisti, zbor in orkester florcntin-skega festivala; 22.00 Plesna glasba,
SREDA, 18. VIII. 54.: 13.45 Lahka in nabavna glasba, vmes objave; 14,15 Beležko o kulturnem življenj'u; 14.45 Od Triglava do Jadrana;. 15.00 Narodne pesmi pojeta F. Koren in Cvetka Sovčkova, 17.00 Igrajo nemški zabavni orkestri; 17.30 Srbske in makedonske rukoveti: 15.15 Za vsakogar nekaj.
ČETRTEK, 19. VIII. 54.: 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave; 14.15 Peležkc o tehniki; 14.45 Kulturni ragledi; 15.00 Igra violinist Igor Ozim — pri klavirju I-Iilda Cas-I-Iorakova; 17.00 Kontrasti v ritmu: 17,30 Igra narodni orkester «Milica Križan« iz Osjeka; 18 15 Komorna glasba; 18.40 Slovenski samospevi.'
PETEK, 20. VIII. 54.; 13.45 Lahka in zabavna glasba, vmes objave: 14.00 Glasba po željah; 14.45 Lahka in zabavna glasba; 15.00 Poje gorenjski vokalni kvintet; 17.00 Vesele melodije; 17.30 Dalmatinsko narodne; 18.15 Skladbe slovenskih skladateljev izvajata violinist Ivo Gorše in pianist Zdenko Peharda; 18.35 narodne melodije igra gorenjski kvartet.
OBJM V M
-Svet za prosveto in kulturo v Novi Gorici jo rezerviral v dijaškem domu v Vipavi prostor za dijake nižje gimnazije — vojne siroto (eno in dvostranske) zato, kei jo ugotovil, da jim je potrebna posebna pomoč pri učenju.
Priporočamo varuhom oz. staršem, ki nameravajo dati otroke oz. varovanco v dijaški dom, da pošljejo na noš naslov r.ekolkovano prošnjo do 20. avgusta 1954.
Tajništvo SPK — OLO Goric*.
TV
Okrajna javna arbitraža v Kopru je po likvidacijskem svetu, ki ga sestavljajo I-Iodžar Marjan kot predsednik ter Jakin Jože in, Tavčar Jože kot člana, v pripravljalnem postopku za uvedbo prisilne likvidacijo Gostinskega podjetja »Zaria« v Kopru — v smislu člena 46/11 odst. Uredbo o prenehanju podjetij in obrtov, z dno 18. 12. 1953, Uradni list FLRJ številka 51-425/53.
sklenila
T. Prekličejo sc pravice in pooblastila, ki jih doslej imajo organi in druge osebo za gostinsko podjetje »Zarja« v Kopru in ima od slej polno pooblastitev za kakršnokoli zastopanje imenovanega podjetja samo njegov sedanji direktor tov. Nazarij Norbert, ki posluje v poslovnih prostorih podjetja v Kopru, ul Verdi 13, pritlifij'o in stanuje v Scmedeli (Koper) št. 130.
71. Tov. Nazarij Norbedo ima nalogo, da kot zaupna oseba in opolnomočeni zastopnik gostinskega podjetja »Zarja« v. Kopru ob sodelovanju likvidacijskega ar-bit
ra do nadaljnjega vodi poslovanje podjetja.
III. Prepove se kakršnokoli izplačilo upnikom gostinnskega podjetja »Zarja« i Kopru.
Predsednik likvidae. sveta:
Marijan Ilodžar, 1. r. *
Na predlog podjetja »Ex Ampelea«, tvomice sardin v Izoli, ki jo zastopa dr. Janko Vovk, odvetnik v Kopru, se odredi javna prodaja 408 sodčkov slanih sardel v skupni teži 21.004 kg. ki se nahajajo v sklad
isču predlagajoče stranke. Tvornice sardin »Ex Ampelea« v Izoli.
Prodaja so bo vršila
23. avgusta 1954. ob 9. uri
v skladišču Tvornice sardin -Ex Ampelea« v Izoli, Le-tu si morajo interesenti blago pred prodajo ogledati.
Za cenilce se imenuje tov. Ivos Mate. kapetan na r/b »Soča«, Piran, Pomorski tehnikum. Naroča se mu, da opravi cenitev
že pred prodajnim narokom in da bo na naroku samem podal cenitveno poročilo.
Prodaja so bo izvršila na stroške in ne varnost nasprotne stranke »Zadrugar«, kotarškog zaclružnog poduzeča u likvidaciji, Dubrovnik,
Arbiter: (Dr. Vladimir Dintinjnna)
Toda glavna stvar šele pride: Nemci so zvedeli za propad svoje inreže številka 2 šele osemnajst mesecev po začetku vojne! Ves ta čas pa, od množične aretacije vahunov pa dokler Ncmci niso zvedeli za to, je Intelligence Service vsak dan pošiljal nemškemu obveščevalnemu centru v Berlinu »vohunske« podatke, za katere so polkovnik Buclis in nje.TOvi mislili, da prihajajo od njihovih agentov. Vsi ti lažni vohunski podatki so prihaiali v Berlin po naprej določenih kanalih in so bili napisani s tajno šifro, s katere so se imeli posluževati agenti, kakor je bilo dogovorjeno, preden so odšli iz Nemčije. Ta »vohunska« poročila so bila tako sestavljena, da so vzbujala vtis originalnosti, toda podatki t njih so bili takšni, da so — morali dovesti nemško Vrhovno komando do prevare.
Nai navedemo samo en tak primer, kako so Angleži prevarili s to metodo svoj?», nasnrotnike. Nekega dne je v nemško obveščevalno centralo v Berlinu prispelo šifrirano »vohunsko« noroeilo, pod katerim je HI konspirativen podpis enega od onih 35 agentov, ki je že divno sedel TjOfI ključem. To poročilo ie javljalo, da ie podpisani agent prišel do nekih izredno važnih obvestil in podatkov voiašfceg» značaj'1, ki Da so tako obširni in obenem tako nujni, da jih ne mnrn noslati po navadni poti, tem manj, ker gre za neke risane- načrte, ind. Zaradi tegn ic potrebno, da on osebno nride v N>mči.io, kar bi pa bilo najlaže, če bi nemška vojna mornarica po-
slala ponj na določen dan in na do-ličen kraj — kar je vse bilo točno označeno v šifrirani brezžični depeši — eno nemško podmornico.
Nemci so nasedli, že po nekaj urah je radio sprejemna stanica In. telligence Servicea prejela odgovor, da se bo ob določenem času in na dogovorjenem kraju pojavila nemška podmornica, na katero se bo agent vkrcal in tako najhitreje do. spel na Nemško.
Tako se je neke noči pojavila ob pusti obali Wallesa neka nemška podmornica. Z obale so ji poslali dogovorjeni svetlobni signal, ki je bil tako napravljen, da se je mogel videti edino s tistega mesta, kjer je bila podmornica. Podmornica je odgovorila s prav takim signalom, kar je pomenilo, da je kontakt vzpostavljen. Nato so s podmornice spu-stili gumiiast čoln z dvema članoma posadke, ki sta zaveslala proti obali. Podmornica ie bila v tem času od obale oddaljena vsega kakih sto metrov. Vtem pa, ko je njen kapetan čakal na povratek čolna i agentom, se je podmornica naenkrat znašla v slepeči luči reflektorjev, sekundo, dve nato pa se je vsu. la nanio strahovit tooovski ogenj iz več angleških vojnih ladij, ki so ?o pod okriljem teme obkolile in se ji pritiliotanile v nenosredno bližino. V nekaj trenutkih je bila podmornica potopljena, a njena preživela posadka, skupaj s kapetanom, ulovliena. Vse to sc je zgodilo tako hitro, da radio telegrafist podmornic niti ni uspel poslati v Berlin poročila, da je podmornica za-
šla v past. Nemška komanda je smatrala, da je bila podmornica potopljena slučajno, potem ko se je vanjo vkrcal agent, po katerega je bila poslanan, in ni niti slutila, d3 je bila podmornica zvabljena v nenavadno prebrisano nastavljeno past.
Angleži se niso mogli več posluževati imena svojega agenta pri va. ranju Nemcev, so se pa zato kasneje posluževali na podoben način imen nekaterih drugih agentov, ki so ji držali v zaporu. Tako so s pomočjo prebrisane prevare potopili Nemcem več podmornic, preden so oni prišli na jasno, kaj je pravzaprav s stvarjo. Kaj je pomenila potopitev tudi ene same podmornice v času, ko se je že začela voditi velika »bitka za Atlantik«, pa si lahko mislimo.
Dve o Kraševcih
i
KAKO JE KRAŠEVEC V TRSTU PRODAJAL VRESJE ZA SENO
Vroče popoldansko sonce se je bilo že nagni-lo na zapad, ko sem ia te rodovitne doline prišel na Uto-vlje. Prijeten veter je hladil Taz' grete žanfice in kosce. Prva stališča so nekateri že preorali in vse-jali ajdo, Bujno zelenje njivskih kušlt/ur, otave in celo vrb v dolini pri Kazljaih daje temu k-aju pečat
rodovitnosti, ki bi jo na Krasu ne pričakoval.
Zanmivo je, da pri Dobravljah in v okolici Avbera rase celo jesenski vresek, ki je drugače rastl'na gorskih pašnikov. Prebrisan Kraše-vec, ki je bil poleg drugega tudi dober kosec je nekoč porabil lepo vreme in nakosil za cel voz tega vreska. Naložil ga je in odpeljal v Trst na trg. Med ostalimi kupe; je prišla gledat to »seno« tudi neka mandriiarka. izpulila je pest sena in vprašala Kraševca, kakšne vrste seno je.
»To je, sam roženkravt, manrea. če boste to seno pokladali vaši kravi. ji bo mleko kar samo teklo iz vimena.«
Mandrijarka je vzela šop »sena« 'ion ga nesla svoji kravi, ki ga je takoj pohrustala. To jo je prepričalo, da je »seno« res dobro, in napravila sta kupčijo.
čez dober mesec je tisti Kraševec spet peljal seno v Trst. Ko ga je mandrijarka zagledala, je hitro pritekla k njemu:
»Da bi te hudič vzel, kakšno seno si mi zadnjič prodal? Krava ga niti pokusiiti ni hotela več.«
Kraševec pa je mirno odgovoril:
»Kai mislite žena, da bi bil jaz pripel i a! seno v Trst — če bi ga moja krava hotela jesti!«
KRAŠEVCA SE ŠE KROGLA NE PRIME . . .
Med narodnoosvobodilno borbo je bilo v partizanih veliko število
kraških fantov in mož. Med temi tudi tovariš Macarol ¡z Dobravelj. Ta je v neki vasi na Cerkljanskem doživel tale dogodek:
Bil je na obhodu dn je naletel na starega moža, ki je pred hišo pripravljal drva:
»Pridi sem, partizan in poglej kaj so ti&ti, ki gredo proti vasi,« ga je poklical mož. Tovariš Maca-rol se mu je približal in . . . »DiTrrrr, drrrrrrr,« je zapokalo iz brzostrelke Nemca, ki je bij. na čelu kolone, ki je prihajala po vasi. Ma-carol se je bliskovito okrenil in skočil med hišami v grmovje. Tam se je pretipal in ugotovil, da so tri krogle preluknjale hlače pod kolenom, tri pa so zadele nahrbtnik in se v njem ustavile. To je bilo 22. julija 1944, Tovariš Macarol je dejal:
»Takrat sem ugotovil da smo Kraševci tako trdi, da še nas še krogle ne primejo. Skleni; sem, da bo ta dan moj praznik, če ostanem živ. No, koit bi za to mojo željo vedeli v Ljubljani, so 22. julij razglasili za državni praznik«.
Še posebej bodo Kraševci imali praznik takrat, ko bodo doživeli otvoritev vodovoda. Do dva metra globok jarek se vleče čez Kras ob cesti in skozi vasd. Ponekod že zasipi jej o cevi. Takrat bo na Kranu veselo in lepo. Voda in teran sta dve prvini, brez katerih ni življenja za Kraševca. Upamo pa, da bo voda tekla le v kuhinje in ne v kleti terana . . .
w
Lep «peti piraiskega mmlm
lull® CPiraijb lilsiilliir fMirffi@rt M
Jugoslovani so zasedli četrto mesto
na svetovnem prvenstvu padalcev v Saint Jeanu
Prvenstvo je zaključeno. Jugoslavija se je uvrstila na četrto mesto za SZ, Češkoslovaško in Francijo. Strokovnjaki, ki so gledali tekme v Sain Jeanu, so izjavili, da bi se Jugoslavija lahko uvrstila na drugo mesto, če se ne bi naš padalce Poličan poškodoval že pri prvem skoku. Prentič in Martinov«: pa sta bila trenutno izven forme.
Najbolj sta presenetila mlada jugoslovanska padalca Miličevič in Damjanovič. Mladen Miličevič, ki je državni prvak, se je odlično spustil in pristal le 2,57 m izven kroga ter tako postavil nov svetovni rekord v tej disciplini. Vsa moštva, ki so nastopila v Saint Jeanu, so mu ploskala in med splošnim odobravanjem so ga tekmovalci odnesli na rokah.
Vsekakor gre pri tem zasluga tudi letalen Peloševiču, ki je v veliki meri omogočil Miličeviču tako lep uspeh.
Jugoslovani so dobili tudi svetovnega prvaka V disciplini stilnih skokov. Dvajsetletni Danilo Damjanovič je v tej disciplini z zadržkom dvajset sekund dosegel od 200 možnih 196 točk. Jasno, da so ga kakoi Miličeviča splošno pohvalili.
Za Jugoslavijo so se uvrstile po tem vrstnem redu še Velika Britanija, Italija in Šele na osmem mestu so ZDA.
Miličevič se je v lestvici padalcev uvrstil »a peto mesto, Damjanovič pa si je priboril osmo mesto.
Smučanje na vodi
Zadnja leta se je v Ameriki pa tudi v "Evropi pojavil nov šport — smučanje na vodi. Ta Šport pa zahteva vprego t. j. motorni čoln, ki gre s precejšnjo hitrostjo. Smučar, ki ga ta čoln vleče, se sicer samo drži vrvi, vendar mora biti zelo spreten, ker mu najmanjša napaka lahko povzroči nevšečnosti.
V	nekaterih krajih prirejajo velika tekmovanja v tem športu. Zgradba teh smu-•či je podobna zimskim, le da so vodne nekoliko krajše in širše. Ta šport se hitro liri in ima precej ljubiteljev. Ugoden jo v veliki meri za zimske smučarje, ki lahko dobro trenirajo za zimsko sezono.
Uspele motociklistične dirke v Maribora
V	nedeljo so bile v Mariboru, na stadio-»o na Poljani motociklistične dirke, na katerih so dosegli zelo lep uspeli posebno bije bratje Mrak iz Ljubljane.
Poleg slovenskih in hrvatskih vozačev so nastopili tudi Avstrijci, Italijani pa zaradi tehničnih razlogov niso prisostvovali. Po onournem sporedu pa se jo na žalost ulila precej močna ploha, tako da so morali dirke prekiniti. Ker so bili slabi izgledi tudi za kasneje, je sklenila tehnična ko-■aisija, da se dirka zaključi.
Zvečer so objavili rezultate
Bratje Vinko, Peter in Slavko Mrak iz Ljubljane so dosegli vsa tri prva mesta . in zelo navdušili igralce. Tudi Avstrijci so se izkazali, vendar so jih precej spremljale nesreče. Enega izmed njih so morali raradi hujše nesreče prepeljati v bolniš-*Ico.
Izidi dirke:
1.	Vožnja dirk-trak do 125 ccin: 1 Mrak Tine (povprečna brzina 55.5 km) 2 Križan (s 53.4 km), 3. T'aker (53.2 k ml.
2.	Športni motorji do 2b0 cn;n: 1. Slavko llrok (59 km), 2. Tlaker (55.2 km), 3 Križan (54.5 km). Izven konkurence je starfal Regvart. ki je dosegel čas 62.5 km km na
VD.
3.	Dirka speed-way (14 tekmovalcev): i. Vinko Mrak (.10 točk), 2. Unterkbffler (10 točk), 3. Lang (8 točk).
tat, ki ga( je dosegel na Balkanskih igrali ni bil sicer slab, vendar mora računati na hujšo konkurenco.
V	kategoriji na 1,10 m z ovirami nas bo zastopal Lorger. Od njega lahko veliko pričakujemo, čeprav na Balkanskih igrah ni, dosegel uspeha, ki bi ga lahko, dasi je zmagal.
V	skoku ob palici nas bo zastopal Mi-Iakov. Na žalost se je zadnje čase poslabšal, tako da so izgledi kaj slabi.
Kladivo bo metal Gubijan, ki je sicer v začetku sezone dosegel lep uspeli 59,10 metrov, vendar se je zadnji čas poslabšal.
V	štafeti na 4 X 100 m nas bodo zastopali: Lorger, Pecelj, Jovančič in Benjak.
v
57 mescev kazni za 6 članov Odreda
Z odločbo pri NZJ jo bilo kaznovanih 6 članov ljubljanskega Odreda zaradi raznih prekrškov: Josip Pire, član uprave Odreda, z dvema letoma prepovedi sodelovanja v vseh športnih oranizacijah, Ivan Piki ne sme igrati 3 mesece, Jurišič Sve-tozar 9 mescev, Vogrič za 6 mcsccev, Mladen Krgin za tri in Ranko LeSkov za 12 mesecev. Trener Odreda Milovan Ognja-nov je bil oproščen, ker ni šlo za primer
disciplinske odgovornosti.
*
Naši atleti so bili v Londonu: Skupina naših atletov je v Londonu nastopila proti angleškim atletom. Dasi Angleži niso nastopili v popolni formi (najboljši angleški športniki se namreč nahajajo v Kanadi na »Britanskih igrah«), se naši športniki niso kdove kako postavili.
Nogometne kvalifikacijske tekme
V nedeljo 8, 8. 1954 je bila na Športnem igrišču Grafičarja v Ljubljani odigrana kvalifikacijska tekma za vstop v I. Slovensko ligo med domačim Grafičarjem in SD Tabor iz Sežane, ki se je končala z rezultatom 2-1 v korist domačinov.
Igra ni bila »dokaj lepa in je enaj-storica Grafičarja prešla v vodstvo po 25. minuti prvega polčasa. Gostje so si s vso silo prizadevali do izenačenja, kair ni uspelo in se je prvi pol6as zaključil z rezultatom
1-0	v prid Grafičarja.
Takoj v začetku »drugega polčasa so gostje uredili svoje vrste ter pričeli s smotrnejšo igro, a kljub temu jim ni uspelo izenačiti, marveč je nasprotnik »prišel še do realizacije drugega igofla, nakar, je desno »krilo gostov rezultat znižalo na
2-1.
Od domačinov je zlasti požrtvovalno igral levi ter desni hali ter zveza, medtem so gostje imeli najboljše igralce v obrambi.
Da »je je prišlo »do .takega rezultata, je očividno pripomogel sodnik tov. Perko, ki je tekmo sadil s takimi napakami, da so vplivali na rezultat. Ker se pri takih tekmah take napake često pojavljajo, bi bilo potrebno, da se sodniki odredijo iz neutralnega območja.
Šahovsko prvenstvo FLRJ
V	IV. kolu polfinalnih turnirjev za šahovsko prvenstvo Jugoslavije, je rezultat naslednji: v Trstcniku: Bidev—Guzelj 1:0, Dimic— Kržišnik remi, Djuraševič—Vo-špernik remi, v Skoplju pa: Grosek—Su-bo tičance remi, Udžvarlič—Pue remi, v Sarajevu: Vojak—Šiška remi,
V	Trstcniku je bila prekinjeno partija med Vošpernikom in Udovičem, ki se j» končala z. zmago Vošpernlka.
V	nedeljo sta se srečali na igrišču pri Sv, Luciji nogometni reprezentanci Soline in Železničar. Zmaga, ki jo je doseglo piransko moštvo, bo omogočila Pirančanom po-viatek v slovensko-hrvaško ligo.
Piransko moštvo je lako ponosno na uspeh, ki ga je doseglo, Dobro so pokazali, kaj znajo: bili so spretni in nevarni za Mariborčane.
Posebno dober je bil napad, pa čeprav so igrali vsi dobro, seveda eni bolj, drugi manj.
Vseeno pa so v prvem polčasu prevladovali gostje, ki so kaj zgodaj ogrožali Bartolejevo mrežo. Bužiču iz Maribora ic uspelo napraviti gol. Pirančane je to dokaj potrlo,. hkrati pa podžgalo. Vendar jim do konca prvega polčasa ni uspelo izenačiti.
V	drugem polčasu pa se je položaj; spremenil. Vratar Bartole, ki se ni ustrašil nasprotnikovega napada, je vzpodbujal tovariše.
Napadi Pirana so postajali vedno jasnejši in močnejši in v 68 minuti je Tamaro z leve izenačil z močnim udarccm.
To je dalo domačinom novo vzpodbudo, da so ponovno prešli v napad in z lepim podajanjem Emestinija in Salvestrinija Gi-raldiju in on potem Daprottu, ki jo je poslal v 83 minuti v Zelezničarjevo mrežo.
Državno balinarsko tekmovanje
V	(nedeljo, 8. 8. 1954 je Ibilo v Pu-Iju odigrano prvo »državno prvenstvo FLRJ v pa»rih balinarjev, Pri tem tekmovanju je sodelovala ekipa SD Tabor Sežana in tako osvojila četrto .mesto. Preden je prišlo do tega nastopa, si je SD Tabor priborilo vstop na državnem prvenstvu po zmagi Primorskega prvenstva v Novi Gorici. Ta ekipa je pokazala, »da se da s požrtvovalnostjo in dobro voljo marsikaj doseči. Četrto mesto v okviru FLRJ je za Sežance velik ponos in pobuda za nadalj.no »uspešno razvija-niei teea športa. Ekipa je bila razstavljena iz tov. Lah Franca in Guštin Dušana, kot rezerva sta sodelovala tov. Bogo Jež in Grča Jožef ter Peca Jožef. Nestrpno pri-čakrujemo republiško" .prvenstvo v četvoricah; nosilci prvega mesta za Primorsko so člani ŠD Tabora.
pojde v Švico
Devet atletov naše atletike je določenih, da bodo sodelovali na evropskem atletskem prvenstvu v Bernu. Prvenstvo se bo začelo 25. avgusta, Določeni so:
ii 1500 m Mugoša, ki je z lepim uspehom zmagal v nedeljo v Novem Sadu. Vendar sodijo, da bo imel dokaj težko «telo, ker je več atletov boljših od njega, V teku na 10.000 m bo nastopil naš pr-▼ak v teku na dolge proge Mihalič. Miha-lič je sedaj v evropskem prvenstvu na tretjem mestu t. j, za Zatopekom in Kova-iem.Je pa še nekaj atletov, ki so po izgledih mogoče v isti vrsti z Mihaličem in na progi 10,000 m letos še niso tekli. Vsekakor bomo videli, kako bo,
Skrinjar nas bo zastopal v maratonskem tok«. Vendar bo moral paziti, kajti reznl-
Za minuli teden lahko rečem, da sem delal v okrajnem merilu. Čeprav je bilo vroče, sem vendarle svoje stare kosti prenašal po hribih in dolinah; priznati pa moram, da sem se držal bolj ob morju, kjer sem se lahko vsaj nekoliko »ofrišal«.
V Kopru sem si ogledal najnovejšo turistično pridobitev, ki jo domačini in tujci vsevprek občudujejo. To je otroško igrišče nasproti Triglava. Višek zabave je takrat, ko se otroci ženskega spola takole od svojih dvesto mesecev starosti spravijo na gugalnice in se poženejo v višave. Pri "tem se lahen vetrič veselo poigrava s pisanimi krili in odkriva gledalcem neverjetne lepote. Pravijo, da se vsak Tad ustavi. Jaz sem se že, to moram reči,
Počaisi sem jo mahnil proti Izoli. Ob cesti sem videl tista drevesca, ki so jih neznani zlikovci polomili in sem se pošteno zjezil. če koga dobim, naj se varuje.
Mimogrede sem zavil na »kvar-tin« v Žusterno. Postrežljiva natakarica mi je hotela krstiti vino kar pred nosom in sem jo »začopatil« prav ko je odpirala »špino« okrajnega vodovoda. Po tem sklepam, da le ni takšne suše, kot nekateri pravijo. Pa sem vseeno rekel: »Ne boš I« in sklenil, da grem že raje v koprs»ko Tavemo in risldram, da me natakar pošlje, da si sam postrežem, če se mi zdi, da je predolgo čakati nanj.
Da je res preklemansko vroče, sem ->Tišel do zaključka pravzaprav šele v Piranu, kjer so delavci komunalnega podjetja, ki urejajo tisti park, o katerem sem nekoč zapisal, da po krivici nosi to ime, morali narediti nosebno uto, da jih sonce preveč ne ožge. Stati osem ur na soncu ie res hudič, saj še delati ni lahko. Ker so se mi zasmilili, sem jim rekel, naj počakajo jeseni, ker že
raje gledam smetišče, kakor pa tisti senčnati paviljon, ki bo prav gotovo prišel v zgodovino. Če pa ne bodo končali do zime, jim bom že nekje dobil kakšno peč, ker toliko že riisem nazaj s pametjo, da ne »bi vedel, da se morajo precizna dela opravljati pri zmerni temperaturi.
V piranskem kopališču pa sem riše! do zaključka, da so pasji dnevi, Med zagorelimi kopalci je namreč veselo rezal modre valove srč-kan psiček in se ponašal kot popolnoma enakopraven član človeške družbe. Mislil sem protestirati, pa sem se spomnil, da je morda živalca
šla iz inozemstva in ima celo ro-lovnik in pasaport. Potemtakem je lahko nekakšen rudnik tuje valute — vir deviz, kakor pravimo — in zamera ni umestna. To soveda bistveno menja zadevo, ker pri nas turizem še ni toliko razvit, da bi imeli posebna kopališča tudi za te. vrste gostov. Se.m se raje umaknil v Fjeso, kjer je več kamenja pri roki, za primer, če bi se »kakšen cucek odkod priklatil.
Bilo je res nad vse lepo in prijetno. Tako se ie zgodilo, da sem se preveč zadržal in zamudil otvoritev prvega mednarodnega plesnega tekmovanja v Portorožu. Sploh se mi večkrat zgodijo ta»ke nesreče. Zadnjič — pomislite! sem gladko zamudil posikusno vožnjo prve slovenske »Burje«, na katero sem bil povabljen skupaj z drugimi strokovnjaki za pomorstvo. Še sreča, da je '•>il z mano kolega iz Radia KopeT in mi ni bilo dolgčas.
Pod noč sem že bil v Dokanih. Stopil sem v kino in verjemite mi. da se nisem v svoopm življenju še nikoli tako prestrašil. Predstava se •je začela; lia platnu vidim, k:iko se streljajo in razsninio. a ne slišim nobenega glasu. »Oglušel sem!« po-
mislim.« To je od vročine in prevelikih naporov, ki jih moj tehnično zastareli organizem več ne zmore.« Kako mi je bilo pri srcu si lahko zamislite, če upoštevate, da 'je moja glavna funkcija vleči na ušesa in da od tega tudi živim. Bilo je strašno.
Pa sem kmalu ugotovil, da je le film nem in se pošteno oddahnil. Rad bi le vedel, kako so to naredili, ker me je začel patent zanimati in mi je navdihnil zelo privlačno misel. Poslal bom kinoope-raterju mojo Juco in ga poprosil, naj io tako »governa«, ikakor svoj projektor. Zlasti, ob ponedeljkih zju-trajz bi bilo to zame »rentabilno«. Upam, da se bo dalo napraviti.
»Hoje imam dovolj!« sem re»kel. in stopil sem na avtobus, da se popeljem k Sv. Antonu. Da bi tega nikoli ne naredil! Včasih sem že slišal koga reči: »Bili smo na tesnem, kakor sardine v škatlici.« Toda primerjava ni dobra. Sardin še nisem nikoli videli da bi bile tako na tesnem, da bi visele iz škatle, kar se je meni tega dne primerilo. Ne, grem pa že raje peš! 2e stari ljudje so govorili: »Boljša dobra vožnja, kakor slaba hoja.« In pri tem ostanem. Nocoj sem šel peš.
Dokler bo tako, se ni treba bati. Se vas bom dolgočasil in iskal zamere, pa brez zamere
Vaš Vane.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna «Jadran» — Vsi v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjcva ulica št.. 26, telefon 170, poštni predal S.
Rezultat je potem ostal do konca igro nespremenjen, čeprav so domačini sedaj cnergičneje napadali, vendar je bila Ze-lezničarjeva obramba dokaj dobra.
Vendar so Pirančani odnesli zmag» 2:1 (0:1). Želimo jim še nadaljnih uspehov.
Evropsko prvenstvo v veslanju
No evropskem prvenstvu v veslanju bodo zastopali Jugoslavijo za skiff: Perica Vlasič, dvojec brez krmarja: Crvena zvezda , dvojec s krmarjem: Momar (Split); četverec brez krmarja: Krka (Sibenik); osme-ree Mornar (Split); čctverec s krmarjem bo določen po tekmi med Crvene Zvezdo, Krko in Istro.
Od ženskih ekip bo nastopil le četverec brez krmarja »Danubius« iz Novega Sada.
Novi športni vaditelji
Pred štirinajstimi dnevi so se v Zaloščah zbrali mladi telovadci na desetdnevni vaditeljski 'tečaj, ki ga je organiziralo TVD Partiaan Gorica. Tečaj je vodil požrtvovalni špoirtni delavec in načelnik O-,'trajne zveze TVD Partizan Gorica, Kario Vončina. Fantje so z za^ nimanjem sledili predavanjem tov. Vončine. Zavedali so se, da bodo marali ¡pridobljeno znanje pradati svojim tovarišem. Tov. Vončina in njegov pomočnik Šinigoj sta tečajnikom TazkriJa vse .probleme in delo, ki čafea mlade vaditelje. Po desetih dneh so telovadci odšli na ,'rvoje domove in se pripravili na delo z mladino.
ŠPORTNI DROBIŽ
Dve dirki okrog jezer: V nedeljo 22. avgusta bodo odšli naši kolesarji na Bled, kjer bo ekipna dirka okrog jezera. Sodelovali bodo tudi klubi iz ostalih republik.
Naslednjo nedeljo pa bodo nastopili v Celovcu, kjer bo dirka okoli Vrbskega jezera.
Lep uspeh italijanskih alpinistov: Paki-kistanski radio je sporočil, da so ujeli sporočilo italijanske odprave na Gudvin Austen ali K2, ki pravi, da so dosegli vrh. K2 je drugi najvišji vrh na svetu ia ga je do sedaj neuspešno naskakovalo že kakih 9 skupin.
Baje na vrhu že plapolata pakistanska in italijanska zastava.
Emil Zatopek dosega vedno večje uspehe. »Češka lokomotiva«, lcnkor pravijo svetovnemu prvaku na dolge progo Za-topeku, postavlja zadnje čase nove rekorde v teku na dolgih progah. Zatopok je prvak na dolge proge že od 1947. Ni čudno, da doseza take uspehe, saj vsak dan trenira in preteče na dan boje okrog 27 kilometrov.
Milijonski zaslužki na »Tour do France»
Letošnji »Tour de Franceti se jo začel 8 julija v Amsterdamu, prvikrat v tuii državi. Imel je 23 etap. Najboljši kolesarji so zaslužili na letošnjem »TOUR DE FRANCE« več milijonov frankov, Kiibler 3,352.000, Schar 1,802.000 itd. Seveda so dobili tekmovalci nagrade še v skoraj vsakem večjcM kraju, koder so šli.
Francoz Bobet je zmagal: Preteklo nedeljo se je končala velika kolesarska dirlra '>Tuor de France«. Zadnja etapa je bila dolga 180 km. njen zmagovalec je l>il Dcrnao. Dvakratni zaporedni zmagovalec, Francoz Luis Bobet je prevozil 4855 km dolgo" progo v 140 urah 6 minutah in ■10 sekundah.
»Sprejmemo tako v službo kvalifieira-ranega mesarja in vajenca za trgovino.
Plača po dogovoru. Ponudbe dostaviti na Kmetijsko zadrugo Dutovlje,
»Skladiščinike — kvalificiranega trgovskega pomočnika specerijske stroko — sprejmemo. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje službe poslati na upravo trgovskega podjetja »Živila« — Piran.
JERMAN Roman od Avguština, to-jen 2. T. 1OT5 v Glemu pri Marczigah Številka 1, istotam bivajoč, je izgubil osebno legitimacijo številka 36114/26014, izdano od občinskega ljudskega odbora Marezige, in jo razglaša za neveljavno,
FURT. ANIC Virgilij, pok. Antona in Peroše Marije, roj. 12. IX. 1914 .v Manžanu, sedaj bivajoč v Pomjaan 41. je iztrubil osebno legitimacijo številka 27386/17374. izdano od obč. Ijndske.ga odbora Šmarje, in jo razglaša za «ev«-Ijavno.