st. 10.^
,S L o v E N K A*
Str. r
Narodna zavest v Slovencih.
Laibach, 30 Minuten ! zakliće lireščeči glas spre-
vodnikov ; še parkrat se zasučejo kolesa, še par krepkih
sunkov in vlak postoji. Tirno tekajo sprevodniki ob celem
vlaku, odpirajo vrata na kupejih in potujoča množica se
usuje na peron. I jaz poberem svojo popotno torbico ter
stopim za drugimi proti izhodu. Pri malem prelazu, skozi
katerega se mora gnetiti vsa množica, stoji mali cerber
južnega kolodvora ter gleda pisano izpod čela na vrveče,
suvajoče se občinstvo. Gorje mu, ki bi se hotel izmuzniti,
ne da bi mu pomolil svojega listka, kajti razljučen mu
hrešči svoj : Fahrkarten ! na ušesa.
Hvala Bogu, zunaj smo, na prostem. Na vse strani
se razkropi množica, eni odhajajo peš, drugi skočijo v
čakajoče vozove a zopet drugi napolnijo hotelske omni-
buse. Še sem premišljevala, katero pot bi si izbrala, ko
se oglasi za menoj razkavi bas; ,.Fahr' mer Frailn?"
Ozrem se in zagledam rudeča, polna lica, ljubljanskega
izvoščeka, ki tu kraljuje na svojem uže precej obrablje-
nem ,.kozIu". Zahvaljujem se slovenskemu germanofilu
ter sedem v „Maličev" omnibus. Med tem ko drdramo
str. 8
.SLOVENKA-
Št. 10
v mesto, premišljujem, koliko sem pač že čula slovenskih
besed.*)
Žalostni rezultat mojega premišljevanja : niti jedne.
Kar se mi je dosedaj govorilo, kar je množica okoli mene
čebljala, vse je bilo rečeno le v tisti blaženi nemščini,
kakor če bi bili res tam kje v „rajhu*. No, si mislim,
bodemo pa videli, če se res ne da nič prisiliti. Izstopivša
iz voza, zahtevam tedaj od prihajajoče sobarice sobo v
slovenskem jeziku. Oh, kako se mi je uljudno klanjala,
kako je znala lepo v domačem jeziku govoriti ; prav vi-
delo se ji je, da jo veseli, streči slovenskemu gostu.
Tako se mi je godilo vse povsod. V prodajalnicah,
kjer je vse tolklo tisto spačeno ljubljansko nemščino,
sem zahtevala v slovenskem jeziku, a mahoma so se za-
vedli mladi merkurjevi sinovi svojega slovenskega poko-
lenja in domača beseda jim je tekla prav gladko iz ust.
V gostilni, v sladčičarni, vse, povsod se mi je streglo po
slovenski, ker sem jaz tako govorila in hotela.
Vprašam tedaj, kje bi bil tisti nemški značaj naše
bele Ljubljane, če bi se vsi držali načela : govoriti na
cesti in v javnih lokaUh le v lepem našem domačem je-
ziku ? Pristnih Nemcev je v Ljubljani res tako malo, da
se mej Slovenci kar izgubljajo, krivi smo si tedaj sami,
če ima naša slovenska metropola pečat nemštva. Možki
spol je v tem oziru nekoHko — ne baš veliko — a ven-
dar nekohko boljši. A naše dame '? — joj meni ! — člo-
vek bi kar mislil, da jih je sram govoriti v svojem ma-
terinskem jeziku. Ali ni to žalostno ? Ali moremo potem
zahtevati, da naj tujci spoštujejo naš narod, če ga sami
preziramo, teptamo in potujčujemo ? To bi bila nezmisel.
V prvi vrsti moramo sami za to skrbeti, da pridobimo
svojemu jeziku pravo veljavo. Verjemite mi, cenjene moje
bralke, i najbolj zagrizena nemška tvrdka se ne
bode branila slovenskega jezika, če ji prinaša kupcev.
Sicer pa misUm, da je dolžnost vsakega zavedenega Slo-
venca, zahajati le v slovenske prodajalnice. Dunajske
krščansko-socijalne gospodinje se ogibajo vsake židovske
tvrdke, pa se me Slovenke ne bi mogle ogibati nemških ?
Ohrabrite se tedaj, Slovenke, govorite slovensko,
kjerkoli ste, navadile se boste, da se vam ne bode več
jezik zapletal, lomeč svojo materinščino (o ironija !) Kmalo
se tudi občinstvo privadi, da tudi izvoščeki ne bodo več
klicali svoj : Fahr' mer Frailn, da i premogari ne bodo
več ponujali svojih „steinköln".
Odpotovala sem iz Ljubljane z bridko zavestjo, da
bi bilo lahko vse drugače — boljše — da le trdno ho-
čemo. Bog daj, da bode res drugače, ko se spet vrnem
v ljubljeno mi mesto.
Zvon na peronu zapoje v tretjič. „Laibach — ein-
steigen ! mi doni zopet na uho. Sprivodniki zalopnejo
in zaklepajo vrata. — .Fertig" — in vlak se pomiče
zopet naprej. — Bog te živi, lepa moja Ljubljana, Bog
te živi, in daj tvojim prebivalcem ponosa, pravega na-
rodnega ponosa, da se nam prikaže kot prava, krepka
Slovanka. Danica.
*) Pridite v Trst in slišali bodete, ali Vam bode kdo po-
nujal voz po nemško ali v kakem drugem jeziku, razven italijan-
skem ! Kaj pravim Trst ? ! Vsako mesto kaže žo ob vstopu vanje
svoje narodno lice, zakaj li nase ne ? Ali razume in zna ita-
lijansko vsak ki pride v, Trst ? (Op. ur.)