/"t"

........ '
2u dan dobr C - 48 1
dot»f»«»...
I1KODA
•t
GLAS NARODA
trrAJ	VAS ZANIMA
- t -
No. 158 — ^tr — VOLUME LXL — LETNIK LEL.
- Ust slovenskih dtlaveevr Ameriki -
Bantered - S«c««h1 CUa« Matter Septgnber Ž5th IMt a* the Port Offlee at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879.

NEW YORK, MONDAY, AUGUST 14, 1944 — PONEDELJEK, 14. AVGUSTA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
NEMCI BEŽE V FRANCIJI
Dve nemški armadi v severozapadni Franciji, peta in sedma, sta pričeli bežati iz pasti, toda zavezniški bombniki jo na begu neusmiljeno bombardirajo in obstreljujejo. Beže proti Seini skozi 18 milj široko
odprtino, katero prete zapreti od severa Angleži in Kanadci, od juga pa Ameri kanci.
Bežeči Nemci so sioer branijo, toda jiii silovito naibijajo zavezniki, poleg tega pa so jim Amerikanci, ki so prodrli že «lal**<" naprej do Chartres, spredaj »»stavili j»ot pri Argentanu.
V pasti med Argentanoin in Faiaise se naliaja okoli 12 nemških divizij, okoli 100.000 moz, Za verniki, ki so v Franciji že vjeli 115,000 Nemcev, bodo sedaj tudi to armado deloma vjeli, deloma pobili.
Amerikanski o ki op ni odde-U4t, ki prodira od Le Mansa, da ne združi s prvo kanadsko armado, ki nahaja pet milj severno od Faiaise, po zadnjih poročilih s fronte že prodira od Argecitana proti severu, to pomeni, da so A meri karan presekali zadnjo večjo cesto, po kateri bi se mogli Nemci umakniti ter se Ixxlo morali posluževati stranskih poti, da se iz^-vlečejo iz pasti. YJ$bofljia teli cest pelje &ozi Faiaise, ki pa je že pod wivewi«lkim artilerijskim o^iijuui.
Ko so Nemfti v sofboto opazili, da se past zajwra. so zavrgli vsako previdnost, in so se pod svetlim normamdskim soln-cem popoldne zgrnili na ceste in pota- T*-daj pa so nanje vda-rili zavezniški aeroplani in so sovražnikov umik premenili v divji beg. Najvišje armadno poveljstvo, k ima najvišjo ol>-last nad zTacno silo, ki je v Franciji in Angliji, je poklicalo v služfbo vsak aerobian, ki je bil na razpolago. In ravno tukaj je zračna sila pokazala, kolike neprecenljive vrednosti je za armado na tleh.
General Dwi^ht D. Eisenhower je v svojem dnevnem povelju posvaril Francoze, kako se naj izogilbljejo, da ne ibi bili zadeti, ko zavezniški aeroplani ibomfoardi rajo Nemce. Rekel je, ida niti navadno kolo na cesti ni varno pred zračnimi (bomlbami.
Od prvega jutranjega mraka pa do večera so samo ameriški bomlbm'ki uničili ali poškodovali 2100 železniških voz, 221 lo, komotiv, 217 truikov in 79 dru-|rih vozil, v dve(h dneh pa nad
5000 železnitMi voz, 5(J3 lokomotiv.
Poleg Urjra. so ameriški aeroplani bonubardiraili 3 tovor* ne železniške postaje. 14 mostov in različne druge predmete, napadalni aeropLaaii pa so spremili 1250 letečih trdnjav, ki so ilxmibardirale železnice in ceste na obeh straneh Seine od njenega izliva pa doli do Pariza. Pos«4Lhio močno je bil bomba rd i ran železniški most čez reko pri Le Panoir.
Nemci se na svojem begu srdito branijo in »o protinapadu Kanadčane severno od Faiaise, toda protinapad je'bil odbit in poleg tega so angleški bombniki 'bombardirali umikajočo se armado \*o cesti jugovzhodno od Faiaise in so uničili 7 t mu kov in 21 voz.
Nek \x>jiw^]»oroče<ralec pravi, da so ceste, ki peljejo v Pariz, polne truikov in voz. Nek kanadski častnik pravi, da so vozila tako natlačena po cestah, da jih pride po najmanj 80 na eno miljo. Kanadčani ne vozijo svojih truikov nikdar gostejše kot 40 na miljo. Tako natlačena cesta posefbno ob jasnem dnevu nudi zavezniškim letalcem lep cilj.
Nek angleški častnik je rekel, da so dosedaj zavezniki prišli v Franciji v stik s 40 nemškimi divizijami, o katerih pravijo Nemci, da tvorijo njih peto in sedmo armado. Te divizije so približno dve tretjini 70 nemških divizij, ki jih je bilo 12 do 15 že uničenih.
12 divizij je sedaj na beg^i. Ostanki treh divizij še vedno drže Brest. Zavezniški poveljniki upajo, da 'bodo mogoče u-ničili 40 izmed 70 divizij feld-m ar šal a Guenther ja von Kluge, še predno bodo pričeli olblegati Pariz.
PREDSED. ROOSEVELT NA ALEUTIH
Predsednik Roosevelt je na svojem povratiku s Havajskih otokov nepričakovano obiskal Aleutske otoke 'A. avgusta in sani je bil presenečen nad tem, kar je videl. Predsednik je pohvalil vojake, Vci so pregnali Japonce z otofcov in delavce, ki so v tako kratkem času zgradili vojaška in mornariška oporišča in letališča.
Z vsemi napravami je bil tako zadovoljen, da je rekel, da Japonci ne S>odo nikdar več v stanu ogrožati Severne Amerike z vpadom it-; Aljasko.
Iz Jugoslavije
Partizani porušili predor pri Šmarjah
Partizanska radijska postaja naznanja, da so partizani porušili veliki železniški predor pri Šmarjah ter s tem vstavili zelezznic&i promet med Ljulblja-no in Kar lovce m
Isto poročilo naznanja, da je (bila železnica med Ljubljano in Zagrdbom na več mestili prebita.
Radio Svobodna Jugoslavija naznanja, da so partizani maršala Tita pričeli veliko ofenzivo v osrednji Srbiji ter se bližajo železniškemu mestu Kru-ševaau; p redni oddelki so tudi razdejali nemške prometne črte. Partizani v C-rnigori naglo ojačujejo svojo armado, da napadejo 4000 Nemcev, ki so že Sest dni dblroljeui v dolini Li-
CHURCHILL S TITOM V RIMU
Kot poroča zavezniška radijska postaja v Alžiru, se je angleški ministrski predsednik Winston Ohurdhi'Ll v Rimu sestal z maršalom Titotn in več njegovimi častniki,
Angleški radio, ki napoveduje 44velike nove dogodke" v Sredozemlju, pravi, da sta se maršal Tito im ministrski predsednik dr. Ivan Subažič sestala v Rimui s Churchillom, generalom Brehon B. Somerveflom in nadomestnim vojnim tajnikom Robertom Robertsonom.
BREZPOSEL NOST
Vladin komisar za delavske statistike, A. Ford Hinrichs izjavlja, tla bode tekom prve polovice leta ]K> sklenitvi miru v Evropi, zgubilo delo od :i do 5 miljonov delavcev, dočim imamo sedaj nekaj nad milijon delavcev, ki niso zaposleni. Potem, ko IkxIo tovarne preuredili za izdelovanje vsakdanjih potrebščin v mirni dolbi, bode nekoliko odstotkov nezaposlenih delavcev dolbilo delo, toda nezaposlenost bode zopet postaja izdatno večje potem, ko l>ode vojna proti Japonski končana.
Pred vojno je bilo v Zjedi-njenih državah zaposlenih 41 milijonov delavcev, toda oblasti morajo -skrbeti za to, da bode to število v povojnem času naraslo na 53,000.000 oseb. — Vsled tege je Mr. HinriHis poznal tovarnarje in druge podjetnike, naj skrbe za to, da bodo leta 1947 zopet nastali normalni ca?i v tem pogledu.
Zavezniki bodo vladali AvstrV^ potom komisij e
Združene države, Amglija in Rlusija so se sporazumele, da bodo postavile skupno komisijo za vladne posle v Avstriji za (oliko časa, da ibo dežela imela pri'Doznost postaviti pogoje za gospodarsko in politično neodvisnost.
Kot znano, so na. konferenci treh vdiesil v Moskvi njihovi zastopniki sklenili, da bo po vojni Avstrija popolnoma ločena od Nemčije in bo samostojna država.
-Kakor za Avstrijo, tako je bilo določeno tudi za Berlin, da bo pod vlado vseh treh velesil, ostali del Nemčije pa -si bodo raizdelile im bodo vsa/k del s svojimi četami zasedle.
Novo rusko prodiranje proti Varšavi
Rdeča aranada je razbila nemške utrdbe na 60 milj dolgi fronti severovzhodno od Varšave ter se je poljski prestolici približala na 11 milj. - - Draga rdeča armada pa se je približala na 16 milj Lomži, močni nemški trdnjavi južno od Mazurskih jezer v Vzhodni Prusiji.
Tretja baltska armada generala Ivana I. Maslenikova je v južni Estonski napredovala 10 milj in zavzela železniško postajo Voru ter križišče cest Rouge, 31 milj vzhodno od velikega mesta Valge rub Letsko-Estonski meji. Z zavzetjem Madale so Ru<i oddaljeni od estonskega mesta Tartu se .">4 milj.
Južno od Bijahstok—Varšava železnice je prva belorusfea armada maršala Konstantina K. Rokosovskega zavzela Mos-towko, 11 mi'lj severovzhodno oil Varšave. Mostowka je dve milji južno od vele važne železnice Bija3istok—Varšava, olb kateri so Nemci močno utrjeni in Ibranijo Rusom, da ne morejo «®>iti Varšave na severu. Z zavzetjem Mostowke je maršal Rokosovski dospel do planjave, ki se širi reč milj proti zapadu, Bijalifcigk — Varšava železnica je stalno pod ruskim artilerijskim ognjem. Na 60 mil j dolgi froni je Rokosovski-jeva armada ob vzhodnem in zapadnem 'bregu Buga dospela eno do štirih miilj d<o železnice.
Berlin poroča, da se nemška armada umika iz svojh močnih utrdb vzhodno in severno od Varšave, da skrajša bojno črto. Toda to priznanje samo razodeva, da nemški protinapadi niso imeli uspeha in da se ckI-ločilna -tutika xa Varšavo naglo (bliža.
Včeraj je izvedla močan protinapad elitna Goeringova o-k lop na divizija, toda izgubila je 500 mož.
Medtem ko nevarnost za Varšavo narašča vsako uro, druga beloruska armada generala Matevja Zaharova rau^bija nemško črto med Varšavo in Vzhodno P ruši jo in se 'bliža nemškemu železniškemu križišču Lvck v Vzhodni Prusiji.
Ko je armada generala Zaharova zdrolbila nemški odpor južno od! Vzhodne Prusije, je njegova infanterija vdrla v Go-niadz. štiri milje vzhodno od močne utrdbe Osovec ob Bija-listok-Lvck železnici.
Nemci so nepresttmo napadali, da bi zadržali Ruse v njihovem prodiraSnju proti Oso-vecu, 27 milj južno od Lycka in 17 milj od meje Vzhodne Prusije, toda Rusi so zavili okoli mesta in zavzeli Dovnarv, 3
VELIKE NEMŠKE IZGUBE V JUGOSLAVIJI
KUPITE CN "EXTRA" BOND DAN ESI
Kot piše S. Belirtkov v rus-keou listu "Trud" pod naslovom ' 'Štirideset mesecev junaške borbe jugoslovanskega naroda", eo Nemci v svojem prizadevanju, da zadoiše jugoslovanski odpor, izguibili 350,000 vojakov in velike množine orožja.
Članek, ki je prišel tudi v u-rad »a vojne informacije v Wasbingtonu, pravi, da vsled junaške borbe jugoslovanskio-svolbodiilne vojske morajo Nemci v Jugoslaviji držati okoli
570,000 vojakov; polovica je Nemcev, polovica pa Bolgarov in Paveličevih u«tasev.
Isti elajnek pravi, da so se Nemci nameravali za izgubo U-krajime odškodovati v Jugoslaviji, da bi jo oplenili, toda Nemcem se ni jjosrečilo prisiliti kmetov, da M posejaii polja in nemška polletna ofenziva se je popolnoma ponesrečila.
Največje delo pa Titova o-svobodilna vojska opravlja s tem, da razdira prometne črte za nemabo fronto.
molje proti jugovzhodu. Zaharova armada je tudi napredovala šest milj čez močvirja in je zavzela Gelčin, dve milji od reke Borb. Zaharova armada stoji na 41 milj dolgi fronti pred Vzhodno Prusijo med Bobrom in Mazurskinii jezeri.
P r v a nkra j inska a ima d a maršala Ivana S. Koneva je v nekaj urah odbila deset nemških protinapadov s tanki in infanterijo ter stalno napreduje onstran Vi^le severno od K rakova.
Nemci zapustili Florenco
Mesto Empoli, 15 milj zapadno od Florence ob Arnu, je padlo v roke angleški osmi armadi brez boja. — V Florenci, ki je padla v soboto, pa se po ulicah streljajo med seboj partizani in fašisti.
Navzlic tem pouličnim bojem pa zavezniki opravljajo svoje posle, da skrbe za ranjence in delijo hrano prebivalstvu. Nemški vojni ujetniki pripo-
vedujejo, da je Adolf Hitler nekoliko podkrepil moralo med vojaštvom z obljulbo. da bodo nemške armade pričele ofenzivo v šestih tednih.
V Florenco naglo vozijo ž-vež in zdravila čez Fonte Vec-^hio, ki je edini izmed šestih mostov, ki so ^a Nemci pustili nepoškodovanega. V sredini mesta vlada popoln mir po celo uro, nato pa pričnejo streljati zaostali sniperji, slišijo se poki ročnih granat in oddaljeni streli.
Poti sedanjimi pogoji civilna uprava ne more prevzeti svojega posla. Ravno tukaj ima Allied Military Government — AMG — najtežavnejšo nalogo.
Poljaki in Italjani na vzhodnem koncu fronte ob Jadranu so razširili svoje oporišče onstran Česano reke, kakih 30 milj južno od nemškega obrežnega oporišča Rimini.
Polkovnika Elggersa, ki je tako trdovratno branil Cassino spomladi, so Angleži zopet vje-li. ko je polbegnil o<l itaTjanskih
patriotov, ki so ^a nedavno vjeli.
Včeraj so bili postavljeni ob zid iz črnega in 'belega marmorja cerkve Santa Maiia Novella, trije fašisti — dva morska in ena ženska — in so bili vstre-Ijeni. Več drugih pa je bilo vstreljenih že prej.
Uradniki AMG so za prebivalstvo Florence, ki jih je 300 tisoč, čez most Poute VeCehio prenesli — ljudje so nosili z rokami— 12 ton živeža. Ves teden, predno so zapustili Florenco, so Nemci plenili po mestu ter odnesli s seflboj vse in odpeljali so vsakega konja in vsak voz. Nemci so po ulicah snemali moškim in ženskam s prstov prstane.
V Florenci je nekoliko razvalin samo ob reki Arno in blizu Ponte Veccoliio. V Uffizi u-metnišlki gaVriji so razibite šipe, drugače pa palača ni poškodovana. In skoro vsem ostalim zgradbam je bilo prizane-šeno. Mnoigo spomenikov in u-anetnili slik so že davno spravil na varno.
Nemci hočejo ostati v Turčiji
Turške oblasti so dale Nemcem v Turčiji deset dni časa, da odpotujejo iz dežele. Nad 1000 Nemcev je že odpotovalo iz Turčije, mnogo pa se jih noče vrniti v Neipčijo. Z vlakom sicer odpotujejo, toda izstopijo na prvi postaji.
Mnogo Nemcev je prosilo, da jim vlada dovoli ostati v Turčiji.
Londonsko radijsko poročilo na urad za vojne informacije naznanja, da 24 nemških profesorjev na vseučilišču v Istanlbudu noče odpotovati. Isto poročilo pravi, da je 20 višjih nemških uradnikov v neki banki v Istanbulu prosilo vlado, da jim dovoli ostati v Turčiji. Sto Nemcev pa se je izjavilo, da so pripravljeni odpovedati s e nemškemu državljanstvu in da hočejo postati turški državljani.	'
Ne/nici. ki bodo odšli iz Turčije, bodo "lahko" potovali, kajti dovoljeno jim je vzeti s seboj samo 24 funtov živeža in 242 funtov prtljage.
Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade 8 tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne
možnosti.
TRIJE VELIKI POŽARI
V	petek zvečer ob osmih je na parniku, ki je nalagal petrolej na pomoKu št. 4 ob vznožju 2. ulice v Hobokenu, nastala ekspflozija vsled katere se je požar z veliko naglico razširil po pomolu in dalje po pomolili št. 3 in 6.
Velik tovorni parnik, ki je bil v pristanišču in naložen z vojnimi zalogami so odpeljali na varno na sredo Hudsona.
Požar so pogasili šete proti jutru, ftkode je več milijonov dolarjev.
Ker so se bali, da se ibi požar razširil, so tudi prihiteli na poanoč newyorski ognjegasci in ladje, ki so opremljene z a-parati za gašenje požarov.
V	soboto pa je na največjem newyorskem kopališču in zabavišču pogorel sloviti Luna Park na Coney Islandu. Škode je okoli $500,000/
V	nedeljo pa je nastal velik požar v drugem kopališču in zabavišču v bližini New Yorka, v Paliside Parku, onstran Hudsona v New jersey. Tudi tu je napravil požar škode okoli 500,000 dolarjev in ožganih ali drugače ranjenih je bilo 119 ljudi. Zgorelo je tudi 200 avtomobilov.
Naciji in častniki se streljajo
Moskovski radio je v četrtek sporočil, da je prišlo do streljanja v Vzhodni Prusiji, Zapa-dni Prrusiji in v Gdansku med nad jsko elitno gardo in nemškimi armadnimi častniki, ker so naciji hoteli aretirati nekatere častnike.
" Mnogo elitnih gardistoiv je
bilo ribitih," pravi poročilo iz Moak™- - . ____
■ Ml.
.MONDAY, AUGUST 14,1944 _

T8TANOTUKN L. 1IM
•K5LAS NARODA
(rpiai ar tn
99
17 KOTrt« mMtrtllag Owpny. (A e«VMll«l , IPM Me. .........Jo.
et tbm wnwt>flow ud bAOimm I U| VKT 1Mb STREET, N1W IOIX 11. E. X.
51st Year
•"•las Haroda" to Baboerlptloa Icarly 97
dty as00ft BoluffliTi, Holiday*
|A OILO LITO YltJA LIST KA ZDRUŽENA DRSATI IN CAN ADO] $7.— ; ZA POL LETA S3 JO: ZA ČETRT LETA 12.—.
"Was Naroda" tohaJa vsaki dan
•obot, Mddj la praanlkor.
"QLAE NARODA" »M WE8T 18*
I
NEW Xi
STANJE SLOVENCEV, KI SO VOJNI UJETNIKI V AMERIKI
Anton Ipavec, Jr., iz 15*17 del od doma, to se pravi ia tks-
a n. i
Zdravje naroda
Posdbni odbor vojaške in vladne oblasti je predložil senatnemu Pepperjevemu odboru za zdravje in vzgojo poročilo, ki označuje zdravje naroda kot pretresljivo.
Poročilo pravi, da so v njem navedena dejstva, <ki dove-itejo do resnega zaključka, Ikako nizdk je zdravstveni standard v Združenih državah. V-sded navedenih dejstev odbor zahteva da kongres takoj sprejme Wagner-Murrav T>ingeU predloge ki vključuje določbe o zdravju.
Poroeilo navaja, da- je bilo v starosti od 18 do 37 let za vrženih 4,100,000 nabornikov kot nesposolbnih za vojaško službo. Osem izmed desetih nalbornilkov, tudi oni, ki so bili spre joti v armado, so imeli po -najmanj eno telesno napatko.
Od kakih 5,000,000 tmladeničev, ki še ni«o (bili pred naborno komisijo pregledajii, jiii bo zavrženih najmanj en miljon-
Mnogo več uiSadeni.eev je bilo zavrženih v kmetskili krajih kot pa po mestih. Vojaške oblasti pravijo, da je temu vzrok, ker po kmetih ljudje nimajo dovolj zdravniške oskrbe in nikjer dovolj bolnisnič. Med iratboraiki se je tudi izkazalo, da zaradi ni »kili plač niso mog-li dovolj skrbeti za svoje zdravje, da bi plačali zdravnika in zdravila.
Kar se tiče zoib, pa je še mnogo slabše. Armada sedaj potrebuje tri in polkrat toliko zoboteliničnih strojev in priprav, sanvo da j&rbi <za zobe vojakov, kaikor p« prej vsako leto za celo prebivalstvo.
Pepperjev o*lbor je po poročilih ra^aih odborov prišel do zaključka, da ima 95 odstotkov ameriškega prefbiva.lstva slal>e zofee, da jm hi jih pusti popraviti samo 30 odstotkov.
iše bolj vznemirljivo, kar je dognal Pepper jev odlbor, pa je, da jo v Združenih državah 23,500,000 ljudi s kroničnimi boleznimi in teJesnimi poškodbami.
Pepper je v odbor je prinesd na dan dejstva, ki jih anie-ri^ka zxlraviiiisika driižjba ne more izpodibiti. Pepperjev odbor je razkril strašne razanere glede zdravja v Zdmiwnili državah. Skrajni čas je, da zvezna vlada skoizi kongres spravi zakonodajo, po kateri fbo imelo potre/bno zdravniško oskrbo vse*prebivalstvo Združenih držav, fr&wlov miru ne bomo vživali, ako l*>do n^i otroci postaji žrtve ofiiili bolezni m poha'bljenosti. ki jih ima 4,000,000 mladih fantov, ker niso mogli prenašati vojne obveznosti, ravno zajradi teiesne in duševne pomanjkljivosti.
\Vled teh ranner, ki jih je dognal Pepperjev odbor, je neobhodno potrebno, da zvezna vlada v najkrajšem času i&po-sluje. da bo vpeljan obseoen zdravstveni program, čegar dobrin bo deležen ves ameriški narod in tudi oni, ki nimajo sredstev, da bi plačali zdravnika in zdravila.
Zdravje je poglavitna nadeva vsakega naroda in dolžnost n jegove vlade je za to posvetiti vso -svojo -pažarjo. In upati je, da bo zvezna Vlada na podlagi dognanja Pepiperjevega odbora storila vse, da Ibo v zdravstvenem oziru narodu pomagano do skrajnih meja.
•Woodlawn Ave., Cleveland, O., — poroča "Ameriška Domovina ' \ — je zadnjo nedeljo obiskal ujetnifiko talborišče Erie Proving Grounds, La Carne, Ohio, kjer je imel priliko govoriti z šestimi Slovenci in dvema Hrvatoma, ki so tam vojni ujetniki.
Omenjeni list pravi, da je Mr Ipavec povedal, da so Slovenci s s/vojo usodo sicer zadovoljni, ker Amerikanci ž njimi lepo ravnajo Dasi uživajo skoro popolno svofbodo, pa so končno še vedno ujetniki, in vsi so izrazili željo, da bi bili radi popolnoma prosti.
S sledečim je Mr, Ipavec tam govoril:
Vinko Kalčič, doma iz Ruži š*. 110 pri Reki;
Ib-ago f'otar, doma iz Riliem-berga pri Gorici ; materino ime Alojzija Kovačič po domače Je-vnikar. Njegov naslov v taborišču je: Carlo <*V>tar, 94 R. D. Italic Q. M. Service C, E. P. G., La Carne, Ohio.
Zoro Krševan. doma iz Gra-diša, 59, p Renče pri Goriei-Njegova mati je Katarina Sirk iz Hlivnika 7, občina Dolenje.
Mario Rajk-ar, doma iz Via Monte Catio, Isle Istria, Pulj.
Bruno Marušič, doma iz Hrašč pri Postojni, sin Aneke De/bevc, roj. v Sla v i ni-H ruševje pri Postojni. Po domače se je reklo pri Poktu.
Stanko Lipušček, doma iz Sv. Lucije ob Soči; materino i-me Marija Lukman.
Prane Resi nov ič iz Herpelj-Kozina, ain Kristine Jelušič, po domače J^malcov. Njegov naslov v taborišču je: Fr. Resino-vic, 93 R. D. Italic Q. M. Service C, E P. G., La Carne, O.
Anton Brajkovič, rodom Hrvat.
Poročnik Mario Floret t i, rodom Slovenec iz Vidma (Udi-ne), ki je poročen z Danico Š« I i,go j iz Avč. Nekje v Cleve-landu ima svaka Pavla SuJi-goj, katerega bi rad videl. Od svoje žene in sinčka ni že slišal eno leto in ipol. Do maja lanskega leta je bil vojaški poveljnik za kraje: Kanal, Ročinj, Kandbreško, Srednje Avče in kraje tam okrotg. Potem so ga pa poslali v Afriko, kjer je bil čee štiri dni ža zajet od Amerika noev. Kdor rojakov, —« pravi poročilo, — bi rad kaj zve
tih krajev, kjer je bil do lan skega maja poveljnik, naj se dbruejo nanj ali na Mr. Ipavca. Mr. Ipavcu je zatrdil, da toliko časa, dokler je bil on tam v poveljstvu, naših ljudi niso pobijali v tistih krajih.
Kdor bi rad obiskal te vojne ujetnike, katerib taboriišče je komaj 90 milj od Olevelainda, mora najprej dobiti od enega izmed ujetnikov pismo, v katerem ga prosi za obisk, nakar ga poveljnik putsti v taborišče k ujetnikom.
ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA
44Washington Post'* objavlja članek, v katerem trdi, da mnogo Italijanov še ni okrevalo od bolezni nacionalističnih nnzorov o fašizmu. Tovrstni Italijani se namreč boje, ker so mnenja, da bodo tajne določ/be premirja sedanje vojne dolo-čiile, da se odstopi vsa Julijska krajina zajedno s Trstom— Jugoslaviji. Vsled tega člankar, Paul Winkler, predlaga, da se o tem vprašanju prične javno razpravljati, talko da se Italijani bolje pripravijo za žrtvovanje svojih prejšnjih sanj o "Veliki Italiji."
• mm
Xewyorslka "Tju^", ki se dosedaj se ni Ibavila uredniškim potom z predsedniškimi volitvami, je te dni posvetila kar 343 besed važnemu vprašanju, kako je treba slediti z o-mako pri mesnih jedilih. Pri tem svetuje, da se mora omaka na krožniku poralbiti do zadnje kapljice. Pri tem je pa. član-kar pozabil omeniti nasvet, kam naj se »pravi ona omaka, katera se drži —ibrk potem, ko gostje pospravijo svoj obed na vnrno v svoje želodce. — Ta zadeva foi brezdvonmo zanimala predsedniškega kandidata Deweya, katerega omenjeni list inače ne pri poena va.
Škotsko žganje
Iz Londona prihaja poročilo, da je v dolenji zfbornici angleškega parlamenta minister prehrane naznanil, da bodo na Škotskem tekom prihodnjih 12 nnesecev zopet lahko izdelovali znani škotski whisky. Ta izjava je navzoče poslance tako navdušila, da so vsi — vstali in pričeli kričaje to naznanilo pozdravljati, kajti od leta 1942 nadalje te vrste whisky j a v Angliji niso smeli izdelovati. Skoraj vse zaloge te dobrote so porabljene.
Poslanci so se pa pre rano veselili, kajti v prvem navdušenju niso uvaževali dejstva, da mora te vrste rakija potem, ko je pravilno izdelana, najmanj tri leta mirno ležati v sodih, k ale rili se! ne isine premikati in tudi ne prodajati'.
Kako bode po preteku treh let, se ne ve, toda poznavalci dobrih pijač pravijo, da se bodo tekom prihodnjih treh let privadili piti — rum iz Zaipa-dne in Aigua Ardiente iz Mehike.
UMRLI V OBRAMBI DOMOVINE
Nick Plevec, Cleveland
Mr. n Mrs. Nick Plaveč iz Clevelanda, sta dlolbila od vojnega oddelka 'brzojavno sporočilo, da je Ibil njun sin Pfc. Nick Plaveč ubit 3. julija v bojih nekje v Franciji. Bil je star 2'Z let in je služil pri pehoti skoro dve leti. Preko morja je -bil poslan letos v maju. Poleg žalujočFli staršev zapušča brate: Qpt. George, ki služi v Illinois, Josiipa, Donala, Milana in Ralplia ter sestri Ma ry in Barbaro.
Frank K&pla, Cleveland
Mr. in Mrs. FVank Kaipla ; Clevelanda sta prejela od voj-netga oddelka Ibrzojajvno spo ročilo, da je bil libit v bojih na otoku Sapanu njun sin SiSgt. Frank Kaipla, ki je služil pri letalskem koru kot (bombardir. V svoj kredit je inlel že več kot 50 poletov nad sovražnika. Poleg močno potrtih staršev" zapušča brata Pfc. Adolfa. ki slu ž L v Angliji in sestro Marv, katere soprog služi tudi v Angliji, V Clevelianfchi pa zajpušča soproga. Mrs. Lee Kapla. Star je bil 28 let in je pohajal v šolo sv. Vid'a, potem pa v Tast Technical Višjo šolo. U-služben je bil pri Lincoln Elec trie C. V armado je stopil l decembra 1940 ter je služil on-e-tran morja eno leto in pol.
PROSIM!
Rojake iz vseli Združenih držav, da še nadalje pošiljate knjige za vojne ujetnike-Slo-vence. Opominjam pa, nikarte pisati svojega naslova, ali kaj drugega v 'knjigo, kjer to zadržuje cenzurni urad, in ako je samo podpis, iztrgajo list ven, in knjiga je uničena. Toraj, prosim, nikakega pisanja, ne pozdravov, ne naslova iz domovine, ne vašeiga avaslova, ker imamo preveč dela trgati <Hste iz knjige. Prosim upoštevajte to, in pa: prosim za KNJIGE!
Rev. Pins J. Petric, O.F.M. 62 St. Mark's Place, New York 3, N. Y.

RAZGLEDNIH
BALET 'JUGOSLOVANSKA PARADA" V NEW YORKU
V New YoiHku .so tekom minu-Ietg tedna pričetti predstavljati ruski bailet pod imenom "Jugoslovanska Parada", in sicer v Lewishonoveni stadiju. Vse predstave so bile izredno dobro obiskovane, dasiravno oder v tem stadiju ni !baš ugoden za baletne predstave in tudi uvrstitev sedežev je nepopolna, ker nekatere vrste so postavljene prenizko.
Med plesalkami naj omenimo predvsem M i jo Slavensko, ki je najpriljnibljenejša balerina. Poročevalcu je i>ovedala, da si sama izdeluje vse potrebne kostume. IZ njo zajedno nastopata tudi Andrej Kin in Norma Vasfiavina, zajedno z Leonidom Masinom, Igoi jem Juskjevičem in Jure La<zovskim.
Glasom izjave projadalcev vstopnic, obiskalo je prvo pred-savo 10,500 gledaleear.
Mis-s Sla ven ska je predsta-
vljala 44Salome" in sicer po Glazunovej glasbi, kot prvi aikt skiujjnega nastopa ]k«1 imenom " Jngosilovainska. Paralda". — Glarflx> zii ta del baleta sta spisala m priredila Ja.kob Gotovac ill Marko Tajčevič.
Mr. J(uskjevič in Miss Sla-venska sta rodom iz Jugoslavije. Mi-. Jusdrijeviču gre vsa čast za to težavno delo. kajti uvaževati moramo, da nastopa }o i tej predstavi v svojem prostem ča.su. On je namreč podčastnik v naši vojni mornarici in služi pri neki mornariški postaji na Loner Isf&andu, N. Y. — Vsa;ko jutro mora usta t i že ob 4:30, kajti pri mornarici se ne gleda na to, kaj dela mornar v svojem prostem časni.
Pat ronp)<a Vm podporaica v-seli koncertov in drtagih prireditev v Stadiju, je Mrs. Gug genheim. — Baletska sezona se je zafk/ljučila minule nedelje.
\
ATATILJKM je snioo, kmko m j* mm podraiHo. tU nvfftoUko tudi tiskovni ytptr in dmge UAir* A« pombičtne. Da ci rojaki »aaigitrajo reteti dopo^fljanjo Sata, lahko gredo upravniltm na
roke t tem, &a imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. Al.I NE BI OBHOVILI SVOJO NAROČNINO dE DANES in ne čakajte -aa efineiifi, ker s stem prihranite upravnifitvn nepotrebne atroihe? .	,
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
Man of the Horn
V angleščini ispod peifcaa BkMtega piaatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bflo pisano fte nikdar jjbpftf].
"Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po poeti.
Ker nlofi teb krfjittc aelo one jena, Je priperofljtro, da poiljlt« mroHlo prej ko megoče. K naroČila priložite f doti Pet nrttka totorlno os. znamke (Združenih držar). — Naročita -ahko pri:
KlTJlGAjtNl SLOVENIC PUBLISHING COMPANY	-
*1C W«rf IMh 8tree4	Varil 11. N. X.
Joseph F. Debeljak, Cleveland, O.
Vojni department je »poro čil Mr. in Mrs. Frank Defoe-ljak iz Clevelanda, da je bil njun sin, Pfc. Joseph F Debe-ljaic, star 21 Tet, 1*2. maja ubit na italijanski fronti. Preje je fbilo poročano, <la je bil istega dne |x>grešan v akciji.
Pfc. Delbeljak je otlše:] k vojakom v decemlbru 1942 in je bil poslan preko morja preteklega decembra z infanterijsko edinico. Obiskoval je East Technical Hi^li Sdiool in je pred odhodom v armaido d'ela-l" pri Reputblic Steel Co. Poleg staršev zapušča tudi tri sestre in e-nega brata.
CLEVELANDČANI POGREŠANI
Jack Purcell, pogrešan
Mrs. Mary Purcell iz Clevelanda, je 'bila obveščena od vojnega oddelka, da: je njen sin Pfc. Jaok pogrešan od 9. julija nekje v Franciji. Oče mu je ib-mrl pred štirimi meseci. Jack je služil pri vojakih 32 mese-ceiv in onstran morja je komaj tri mesece.
Poročnik Joseph Ogrin iz Clevelanda, pogrešan
Mr. in Mrs. Andrew Ogrin iz Clevelanda, sta prejela obvestilo vojnega, departmenta, da je njiju sin poročnik Joseph O-grin med pogrešanimi izza 22. junij«, ko se je udeležil fobmlbne emisije nad Francijo. Poleg staršev, bratov in sester živita v Clevelandu tudi njegova soproga in tri mesece stari sinček. Poročnik Ogrin je vodil letak) P-38 Lug-htninig tiipa.
Upati je, <Ja !bodo kmalu prišla poročil a ^ da so vsi omenjeni fantje živi in zdravi.
Za Wallace bo prostor v kabinetu
Predsednik RooteeveDt je podpredsedniku Henryjn A. Wal-laoeftii nedavno c&aigotovil, da mu bo v vladi dofločil zelo važno mesto, ako bo v novembru izvolje® četrtič za predsednika.
Predsedtnik je Wallaceu čestital k njegovi borbi za nomina cijo za podpredsedniško mesto termn je obenem olbljubil, da bo imel mesto v vladi, ako bo jeseni zopet izvoljena.
ZADNJA NAŠA BESEDA
Aiojz Gradnik
Odkod privrel si sok besede
naše i Iz kraških hrastov, iz triglavske trave f Iz string globokih Sa^e, Soče, Drave ? mefl vekov, naibi an s painonske paiše
Zdaj si vseli naših mater
sladko mleko in ko potočkov žuboreči h
mreže, k z nji.ni mesto se s selišči veže
in vsi iztekajo se v eno reko.
O kri, o mleko, našili mater med!
Kot bil si strup za Obre in
za Hune. src na.ših bodi veilno sflajša jed.
Vsem inesvoftxxlnim mašim
tolažilo, ti bodi jim kot sveto obhajilo in naj pro»klet !bo vsak, kdor te izpljune!
STRAŽA
V TUJINI
A Jo j z Gradnik
O kak odaleč, daleč si
Medana, ti moja tiha. draga rojstna
vas!
Ko mislim nate, skrivam svoj obraz
in vem takrat, kako je solza slana.
Na hohnti, v vinogradih razsejana. pred taibo v soncu — morje,
sivi Kras, ravan furlanska, Soče zlati pas
in daleč za teboj dva velikana.
Triglav in Krni. še dalje
Dolomiti: tako te vidim in krog te1>e Brda
in iščem zate .sladkih besedi.
Najslajša je 'beseda mi
pretrda in jezik je ne more raztopiti inkakor kamen v srcu mi leži.
(Bazovica.)
Samo nekaj teh knjig je na razpolago! SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO POLJEDELSTVO
lllltllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllO
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvišni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj I
▼ LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI VEZATI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za va$ vojni vrt.
NOVE
flutracU!
edina vktnar8ka enciklopedija za domačo parasol
-ma
TnlmJ Je v eni surf knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10,009 flankvv tis piArtm pejn-•ni tm o vrtaantrn, e sadHvf b ttjaajn, • gnejenja In irtull vrt*. Najnovtjfte pa Je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nava ■ctij. m mUevanje Skotfjlveev. gaj^je Jih raatlla, nove mUrlno evefBe! Abecedna kazale vaat kar ftellte. Prirejene n v ZdraienOi Mavah. sa (a vsake sesana.
Ta kaji«e Je nredO E. L. D JSKI. MOUR, B. 8. A^ hiiim, mafe« v U ga cealja
X»JI«ARNA SLOVENIC PUBLISHINO CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. t.
MONDAY, AUGUST 14,1944
Kratka Zgodba
Talisman

VOHUNSKI SPOMIN)
Richard Fester se je na prvi pogled in be- počasi vzdignil obraz k meni in se mi zagledal
sedo zdet vse prej kakor prijazen in prijeten člov-ek, kajti bil je videti človek, ki se rad po-*tav4ja, kar je vsakogar jezilo in razburjalo. Toda ko ga je človek bolje ^|K>znal, pa bi ga bil Fnajrajie pogladil po buči, Ubogega, dobrega Fes te rja!
Njegova zgodba se začenja nekega večerav marou lota 1»17, ko snio bHi v«i zbrani v neki
pristaniški kremi v Liiverpoolu.
*
Že dober mesec smo postavali po nabrežjih ter se dejali, da -smo mornarji, ki vsi obupani iščejo posta, toda v resnici smo čakali navodil, kdaj in kako naj odrinemo na sovražnikovo o-
ssemlje.
T in 11- čase je bilo Skoraj nemogoče prekoračiti mejo nasprotnikove države po suhem. Zaradi tega so se vahuni zatekali k zvijači, da «o »e vkrca val i kot monarji na kako jadrnico, ki ni vonjala nič sinna. Ta njih je odpeljala na širdko morje. V ugodnem trenutku so potem v trdi noči prestopili na kako podmornico, s katero se jim je pogosto posrečilo doseči kako zapuščeno mesto na sovražnikovem obrežju. Toda tudi ta način je bil precej nevaren, zakaj po pristaničih je vohunov kar mrgolelo. Toda mi smo bili strokovnjaki in nihče ni mogel nič sumiti o teh sedmih fantih, ki so bili raztrgani in so kazali nasršene brade, ko so srdito listali zamazane mornarske knjižice in zahtevali službe ter udrihali čez podmorniško vojno, ki je pomorski promet zmanjšala tako ze*o, da ga je bilo komaj za drohno nit.
"Človek cikava od lakote!" je rjovelo teh sedem nezaposlenih mornarjev in nihče ni mogel niti slutiti, kakšen je njihov pravi posel.
Toda nekega večera smo pod mrak 3li mimo mostu, ki drži čez Mersey, in sieer prav tam, kjer je sključena starka prodajala tesenice iz želvjega mesa iti druge slaščice.
Drobna starka je nekam čudno pogfledala Ri-charda Fester ja. Trenutek pozneje je tovariš že imel v rokah slaščico, na katero je bil posebno pičen. Med sadno mezgo v slaščici je bil listič iz pergamenta, na gosto popisan s številkami. Bila je šifrirana zapoved, ki je govorila ntflcako takole:
"Kapitan Richard Fester se bo jutri vkrca! na jadrnico "Chaldea". Na krovu bo dot>ffl nadaljnja navodila."
Ne tisti večer smo v krčmi 4*Pri srebrnem labodu" zapijali tovariša, "ki je konec* koncev vendarle dobit delo." Pri tej priliki m? je Foster raznežil zaradi pijače ter nam pokazal svoj talisman. Bila je to majhna bronasta svetinja, visa počečkana s čudnimi kljukami.
"Dobil sem jo od nekega domačega čarovnika med potovanjem po Vzhodu. S tem talismanom vanj j?rettt kamor koli, tudi v pekel, ne da bi se kaj obotavljal!" je vpil prijatelj ter s pestmi bil rjfh mizo. Bil je praznoveren. kakor se spodobi za pravega pomonšaka, ter pripoovedoval različne zgodbe, pri katerih je čudna svetinjica pokazala svojo čarovno moč.
Prijateljeve be-sede so razveseljevale kar vse goste v krčmi. Dosti izmed njih je čudežni talisman hotelo videti ter se ga dotakniti. Ko je Fester zvrnil poslednji kozarec, je vstal, pozdravil druščino in krenil proti vratom.
Vsi smo Fwterja spremijali z očmi. Ko sem videl njegov opotekavi korak, nisem mogel drugega kakor občudovati prevejanega tovariša, ki je svojo vlogo tako dobro igral.
Dejal sem polglasno:
"To je pravi vra(g, ta Fester."
Sklonil sem se Petru Booku k ušesu in nadaljeval :
"Izmislit si je celo storijo o talismanu, da bi vsa godeja bila videti bolj zares. Kdo bi si bil mogel kaj takega misliti o njem!"
Peter Book mi ni nič odgovoril, temveč je
v oči. Cez ča« je rekel
"Naš prijatelj je zares tič! Toda . . . Skratka. zdi se mi, da zgodba s talismanom ni gola bajka. Fester je dosti pi'[ in kadar ga je človek poln ..."
C-ez mesec dni so začela prihajati prva tajna poročila, ki jih je kapiatu Richard Fester pošiljal s sovražnikovega ozemlja. Bila so res zelo zanimiva poročila. Kadar jih je poveljnik Kddiugtou brad, si je pomaknil naočnike na konec nosu ter si glavo podpr«! z rokama.
Hoda nekega grdega dne poročil ni bilo več. Čakali smo, čakali mesec dni, dva meseca, tri mesece.
Potem je Eddingotn potegnil iz kartoteke listek, na katerem so bili napisani podatki kapitana F ester j a, in je na listek zapisal eno samo besedo:
44 Pogrešan".
Preteklo je več ko petnajst let. Festerjevo iz-gi ii jen je bi billo ostalo za večne čase skrivnost, če me ne bi biLo prav snoči, ko sem bil v gcssteli pri prijateljih, prijelo, da sem se začel sukati okoli ne prav čisto mlade, toda zelo lepe dame, katere imena ne bom povedal.
"Saj vas vendar poznam," je kar na lepem letala dama po krajšem pogovoru, streljala skozi naočnik s pogledam vame ter se mi skrivnostno nasmehnila. "Vi ... Vi ste . . Oh, oprostite mi, toda steklo je toliko vode pod mostovi, odkar ... I seveda, med vojno ste vi bili. . . Da, bili ste v vohunski službi!'*
Raa^ovor med nama, ki sem ga začel s precej drznimi pokloni, je tako ipadel na predmet, ki bi se mu bH prav rad izognil.
"Tudi jaz sem tedaj," je začela ženska in se nepričakovano zresnila, glas pa ji je bil še tišji kakor poprej. "Tudi jaz sem delala kakor vi... Seveda za svojo domovino, ki je tedaj bila vaški sovražikica. Tedaj nisem imela še niti dobrih dvajset let in moja služba je bila kaj skromna. A vsekakor . . . Imela sem prste t udi i pri stvari, 'ki se je boste morda spominjali."
ZeiLsika se ie ustavila ter se z naočuikoni spogledljivo udarila po ustih. Potem me je nepremično pogledala ter spet spregovorila:
"Ali se spominjate krčme "Pri srebrnem labodu" v Liverpoolu? Ali se spominjate dekline, ki je nosila mornarjem pijačo na mizo! Dekleta z gostimi, slamnatimi lasmi in sinjimi očmi, tako sinjimi
"Vi ste !bili ? * * sem jo naglo ustavil ter stisnil zobe, da ibi mi ne ušel razburjen vzklik.
44 Kajpada!" je odgovorila ženska in sklonila glavo. "Prav jaz. In nekega večera je bil ondi mornar, ki . . . Mi smo o tistih sedmih mornarjih, med katere je spadal, vedeli prav vse in smo jih seveda skozi nadzorovali. Nekoga večera je nekdo izmed vas pokazal neki talisman. Se spominjate? Tudi jaz sem tisti čudno svetinjico držala za trenutek v reki. Tedaj sein vprav jedla in ni mi bilo težko odtisniti talisman v kosec sveže krušne sredice. Ostal nam je otitis, razločen odtis, ki ga ni bilo moči zamenjati s katerim drugim. Po odtisnemo na redili fotografijo, ki smo jo poslali vsem, ka mor je bilo potrebno.
Vaš dobri tovariš je prišel na na*e ozemlje in bi bil zatrdilo dobro odrezal, če bi ne bilo tistega talismana . . . Nekega dne ga je po naključju ustavila naša patrola. Preiskali so ga in tako naprej. A ta vaš prevejani vohun je ostal miren in se smeli!jal. Vedel je, da ima vse potrebne in kar se da izbome listine in da ne nosi pri sebi prav ničesar, kar bi ga utegnilo spraviti v zagato. Toda . . .
44 V žepu na telovniku so pri njem našli talisman. ki ga je ta praznoverni člofvek vendarle vzel s seboj na nevarno pot. S pomočjo talismana smo ga razkrinkali . . .
"Tmrl je pogumno, kakor se »podobi voia-ku . . ."
JUGOSLOVANSKI BEGUNCI V FORT ONTARIO, NEW YORK

Kakor smo med dnevnimi novostmi v "Glasu Naroda" poročali, dosfpelb je v soboto, dne 5. t. iil skoro 1000 vojnih 'beguncev v našo luko, na kar so odpotovali z vlaki v Fort Ontario, N. Y., v neposredni bližini mesta Oswego, N. Y. Po večini so ti vojni begunci židje in le nekoliko teh beguncev je drugih narodnosti. Med njimi je tudi kakih 140 Jugoslovanov, o-ziroma otrok iz Jugoslavije. — Med njimi je 14 dečkov v starosti 8—15 let.
Časnikarski poročevalci so te otroke iaprawevaU in skoraj vsi so izjavili, da jim ni bas drago biti in živeti v omejenem taborišču in upajo da bodo lahko hodili v šolo v mestu Oswego.
Med temi dečki je 15 letni Ernest >Špicar iz Ljubljane, kateri je kljub svoji mladosti, že služil v partizanski vojski maršala Tita Brozoviča. S svojim očetom je utekel iz Ljubljane na dewelo in posrečilo se jima je fašistom in takozvanim domobrancem odvzeti voz, ki je bil poln pušk in revolverjev. fPoda nasprotniki so ju še iste noči zasledili in ujeli, baŠ ko sta se pripravljala, da se odpe-
ljeta v zafplenjenem vozu z orožjem vred do bližnje čete partizanov. Skoraj tri leta sta morala potem preživeti v nekem koncentracijskem taborišču, toda končno se jima je posrečilo tfteči v Italijo, oziroma v Rim.
Ko je dospela v Rim ameriška vojska, poslal je imenovani dečko nekak sel za nekega ameriškega polkovnika.
Dečko je dobesedno dejal poročevalcem: 4 4Rad bi vstopil v ameri-fSko vojsko, toda dejali so mi, da sem premlad, dasiravno sem jim oi>etovano zatrjeval, da bi rad ustrelil .še enega Nemca/'
Neki 14 letni deček, imenom Josip Hirt, iz Beograda, ki govori prilično dobro angleščino, je povedal, da je s svojimi sta-riši živel -Miri Teta v neki pohorski votlini, predno se jim je posrečilo pobegniti v Italijo. Ta deček bi rad postal zdravnik, kajti v Belgradu se je priučil gledati ranjene ljudi. Dejal je: "Tamkaj sem videl na ulicah ljudi z odstreljenimi glavami, rokami in nogami."
Vseh -beguncev v Fort Ontario, N. Y.. je 982 in med njimi je 225 otrok.
Mrdullfjas, Maria, 4 meseci, hčerka
Nafusi, Rajalo, 49, Nafusi, Rmza, 42, žena Novovic, Milorad, 52 Novovic. Berta, 38, žena Novovic, Smiljka, 14, hči Novovic, Senka, 1"J, hči Novovic. Sergije, 12, sin Flasehner, An.ua, 71, tašča Oriel, Benjamin-Zev, 4£ Papo, Moso. 61 Papo, Lenka, 57, žena Pesah, Sarika, 29 Pešali, Albert, 4, sin Pick, Cilika. 57 Pick, Ani, 26, sinaha Piek, Peter, 4, vnuk Pinto, Avrain, 54 Pinto, Bertha, 34 Poljokan, Sarafina, 37 Poljokan, Mftatn. 9, sin Pollak, Sandor, 61
(Se nadaljuje.)
VRATAR,
40 ur. 9 tel no delo. Nad urno delo Ca« la
pol. Vpru&ajle H: KROEI..ICH CABINET WORK. 560 Hurry St.. Bronx. N. Y. C.
VRATAR, KURJAČ,
»talno delo <Iobi pri: — KKOKL1CH
CATUNKT WORKS, Bronx. N. Y. City.
36M HatT> Street,
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danea Slovenskemu Pomožnemu JdbortL 1840 W. 22nd Place, Chicago, HI.
IMENIK JUGOSLOVANSKIH BEGUNCEV V PORT ONTARIO, NEW YORK
Nadf^ljefvanje.
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
i
mmm

Francozi sprejemajo "vpadni" denar
Z vezni zakladnica r Henry Morgentha/u,: ki se je vrnil t svojega ofciska— v Normandiji je rekel, da Francozi kaj radi sprejemajo "vpadni denar", ki se ga poslužujejo ameriški vojaki. Morgeaithau je rekel, da i-majo Francozi zaupanje v ameriški denar.
Predsednik Roosevelt je poslal Morgenflhaua zato v Fran cijo, da se sam prepriča, ako ni v&led zapravljanja ameriških vojakov v nevarnosti, d^t bi pri šlo do inflacije. Morgenthan pa je rekel, da ameriški vojaki, kar se tiče denarja, niso "umaza nida pa mnogo denarja pošljejo domov svogkn ljudem.
Kamhi, Benveniste M-, 62 Kamhi, Beja, žena Kampos Alibert I., 42 Kampos, Sara, 35, žena Kampos, He4a, 6, hčerka Kampos, Joeef L, 42 Kampos, Sol, 37, žena j Kampos, Jakob, 9. sin Kampos, Luna, 6, hči Kastff, Milan, 56 Kaufman, Brank, 35 Kamfmann, Kit t v, 35, žena Klein, Eugen, 54 Koen, Fleiser. Elena, 58 Konforte, Blanka, 64 Konforte, Isaak, 38 Konforte, Sol,, 27, žena Konforte, Kenne, "3, hčerka Kopp, Edvard, 32 Kopp, Rosa, 32, žena Kopp, Theodor, 1. sin Krieer, Mihajlo, 60 Lang, Ga rahel a, ^{6, žena Lang, Vladimir, 12, sin Lang, Miroslav. 10, sin Lederer, Otto, 47, Lederer, Ruza, 43, žena Lederer, Mira, 20 Lederer, Ivo, 20 Levi, David, 22 Levi, Flora, 36 Levi. Net t i, 7, hči Levi, Josef. 40 Levi, Zlata, 23, žena Levi, Sarie, 3. hčerka Levi, Posef, 40 Levi, Maria, 33. žena! Levi, RWrica, 7, hči Levi, Joda. 35 Levi David, 7, sin Levi, Rafael, 53 Levi, Vida. 38, žena Kattan, Estera, 37, svakinja
Levi Stella, 34 Levi, »Jakov. 9, -sin Levitsch, Joseph, 49 Levitsdh, Fortunee, 44, žena Levitscli. Edvard, 19, sin Levit^ch, Leon, 16, sin Lev i t seli, 'Ma non, 12, hči Levy. dr. Leon, 46 Levy, Iren, 38, žena Levy, Silvije, 16, sin Levi. Erik, 13, sin Loewy, Rose, 44 Lustig, Margarete, 51 Maeliaeli, Henri, 44 Macliaeli. Greta, 31, žena Macliaeh, Sifva, 6, hei Magrisso, Rudolf, 46 Magrisso, Lily. 38, žena Margiriis, Ragailo, 59 Margulis. OOtera, 55, žena Margulis. Rojko, 25, sin Margulis, Aca, 23, sin Marinkovie, Simeon, 50 Marinkovie, Vinka. 41, žena Marinkovie, Katiea, 17, liči Marinkovie, Vi^ko 15, sin Marinkovie. Nikola, 9, sin Market, Vilma, 23 Maitoet, Mario, 2, sin Irsael, Eli. 17, sestra Mirkovie-Eridmann, Leo, 40 Montinjo, Josef, 54 Montirajo, Sida. 50, žena Mintiljo, Sara, 19, hči Klinupfl, Rahefta, 43, svakinja Montiljo, Relev, 30, hei Mantiljo, Moric, 34 Montiljo, Maria, 29, žena Montiljo, Elia, Vz, hei Bonacic, Ana, 8, vnukinja Murdljas, Franzesca, 31 Mrduljas, Jose, 13, sin Mrduljas, Ivo, 11, sin
MERICAH
WILD LIFE
V knjigi Je natanCno popisano llv-IJenje posameznih tirali, Stvetih na suhem, v morja in v zraka, tako da bo rsakdo, ki ljubi naravo in njeno pestro živalstvo, knjigo bral ■ velikim zanimanjem, ker bo t njej naiel marsikaj ta življenja divjih Hvali, kar mu doeedaj Se ni bilo mana
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda Je slednjič izšla ▼ eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju pri nate POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINO.
Knjigo bo z užitkom bral lavee, ker navaja in popisuje vse živaU, ki jih je dovoljeno In prepovedano streljati; fanner, ker ao popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter sled-ojlC ribi«, ker so v knjigi nafttete VSE RIBE. KI 2IVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa In pripovedovanja vsebuje knjiga S27 SLIK (fotografij) ; % slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 778 rtrani. Velikost knjige Je 9 x 6 Inter. Knjiga opiraje sesavee, ptite, ribe, ka le In tirali, ki ao ravnotako na suhem kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno a zlatimi črkami.
GT V ANGLESCDsI Cena SS.30
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
316 WEST 18th STREET Hew York It H. Y.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih pocetkov v starem s'lovanstvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PTJBL.
COMPANY
216 W. 18th Street New York 11
A n g 1 e š k'i
Molitveniki
ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V krasni vezavi, najfinej-, iegsL izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.50 V
"KEY OF HEAVEN" v iraitiranem usnju $1.—
Naročite pri:
SLOVENIC PTJBL. CO. 216 West 18th Street New York 11. N. Y.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes jf All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00
NOVA IZDAJA STAKE SEDAJ
'3.
BHCnfiga je trdo vezana in ima 821 stranica
tadl v Sm&b naroda, ld na Je kaka Jed potekno v navadi
Ta knjiga Je nekaj potebnega n one, ki se zanimajo za knhanjo in a bodejo ▼ njem Minbolj lit likati In izpopolniti.
Podprite napad! — Kupuj-epftoqai ybjnagkP**®*.1
K
I*"
Pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
New York 11. H. Y
SEDAJ LAHKO DOBITE	/
LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI L t
i
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ ^ ZY£ZEK & j
♦ " *
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki Je zbudila
Je pisatelj nasvet, kako ki bile mefefo po sedanji vojni evropskim narodom. 1» vsefa evropskih driav, tudi is Jugoslavija bo prlftli naseljenci v Amerik« in p—gali postaviti njboij napredno in najbogatejšo driavo na svetu. Sedaj Je priiel čas. da Združene drisra pomagajo narodom, ki so Jim pomagati do njibe-vega sijaja in moii. Pot na dve strani — kakor M se smgel naslov knjige prestaviti Iz angleščine — Je Jako zanimiva knjiga In Ja kl
"What's Your Name"
"Človečki odgovori na vprašanje, ki se ttte srefo trilijonov . . ft-
tanje to knjige Je bogato plaCano."--Taks m Je izrazil veliki
smfriiki dnevnik s tej fa»Jig«,
Pri narožbi ae poalužžte naslednjega Kupona
PoHJam Money Order ss f.............. m
podpisano (1) knjigo (1):
Mole Ime .........................................
St. ulica ali Bos St................................
Mesto in driava.................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.
_
X*
MONDAY, AUGUST 14, 1944
fRAHOfUm b
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOURG
Is francoščine prestavil J. L.
(97)
Naipoeled zaškriplje Urfahka stopinja na pesku vrtne poti. Lavra se xia^ne slkozi okno ter pogleda. "Ona je!" vzkli-
Domača fronta
Zvezna vlada je v Washiugtonu. D. C. in po drugih krajih postavila ▼eč uradov, ki dajejo prebivalstvu razne informacije lil navodila, kaj je v vojnem času treba delati in tudi žrtvovali, in kaj je treba vedeti, <ia bo čimprej dobljena zmaga. — Take informacije iu navodila objavljamo pod naslovom "DomaČa Fronta.*'
Jene.
.Mladenič hitro vstane, njegovo Oko je žarelo, njegov obraz se je svetil od veselja.
Lavra odpre safl'ons'ka vrata, in gTofinja vstopi drhteč, komaj pokonci se vzdržujoč.
"Vi ste prišli!" vzklikne Lucijan, hiteč ji na»proti. "O, L vali., hvala vam!"
Grofinjo je premag-aHla ginjenost m -spustila se je na mehak stoL
Lavra je stala na vratih ter je pogledovala oba kruto na-Finehljajoč se.
Mladi mož poiklekne pred Valentino.
"Pogledati hočem, če so vrtma vrata dobro zatvorjena,'1 de Lavr*.
In zmuzne se ter pusti ealonskaj vrata napol odprta. Tekla je v istini k vrtnim vratom, pa le, da bi jih odprta. Potem se skrije z*, jasminov grm ter čaka.
"Ker je prišla grofinja, izvesfcno pride tudi grof,'' <si je mislila.
Lucijan prime grofinjo za rotko, ki jo prične poljulbovati Valentina je bila povesila glavo in komaj si je upala pogledati
"Tedaj ste vendar prišli!" jeclja mladenič. "Zame se žrtvujete navzlic temu, da so vam povedali, da vas še zmerom ljubim, strastno lljulbim! Kako slado tolažilo! KaJko sem lahko ponospen na ta. dokaz zaupanja in sočutja! Dokler bom živ, ne pozalbim blaženega tega trenotlka, zakaj on mi izpričuje, da mi niste popolnoma hladni ter da občuti vaše (blago srce so žalje zaradi mojega gorja. Le ta misel mi bode dajala mo či tudi zanaprej."
"Imejte usmiljenje ter mi ne govorite o minulosti!" za-sepeče Valentina,
"<Oosptod LauTanne," nadaljuje grof in j a, "paanletno ni biflo, da sem prišla sem. Ce sem pa vendar to storila, se je zgodilo le iz razloga, da vam povem, da me nimate več iskati. Izogi/bajte se me, moni in selbi na ljubo! Najmanjša nepremišljena (besedica bi me mogla (kompromitirati pred mojim soprogam, ki bi se potem srdil.na vas!"
"Jaz, da bi vas kompromitiral?" zakriči mladenič grenko Lznenaden. *'In to lahko verjamete o meni?"
"Kajne, kar ste žugali, se je zgodilo le v raadraže<nostif"
"Vadentina ... o odpustite . . . gospa grofinja, jaz vas ne tumejem, (kaj mislite,"
"Hoteli ste priti v Bussieresovo palačo, s silo prodreti do mene in mojega soproga celo poizvati na dvoboj!"
Mladi mož je (bil ves osupel,
"Da sem imel take namene, bi bil gotovo znorel!" zavpije. "Jaiz, ki vas visoko častim, jaz, ki bi življenje rad dal za vas, da vam prihranim ie trenotek trpljenja, jaz naj bi ibil mislil na to, da (bi vam uničil mir, razdrl srečo! ... O, bil bi ni£ftopridnaž, strahopetec!
"Moj Bog, moj Bog!" zakriči grofinja vsa iz sebe. — "Zdaj sama ne raszumem več."
In takrifa si je žareče svoje čelo z rokama.
"če vam je kdo povedal kaj takega, je lagal in vas go-Ijutfad! To vain prisezam!"
Grofinja ostrini ter vstane. Pričela je slutiti resnico.
"Nastavili so mi past!" zadusno zamrmra. "Past; a čemu, čemu T' *
Groza ji je šumela po kosteh. 'Mladi mož je bil ves osupel.
"Lavra, Lavra! kje je Lavra T" hipoma zakriči grofinja,
"Nedvomno na vrtu."
Vsa kakor iz sefbe plane proti vratom.
V tem trenotfeu se ista odpro na stečaj in grofinja je stala nasproti svojemu soprogu!
"Izdajstvo! Infamija!" zakriči zamolklo.
In poetavi se pred grofa; kakor flbd hoteda zaJbraniti, da ne naredi koraka naprej!
7.
Obraz grofa Bussieresa se strastno raztegne. Mož je dr ial r roki samokres. Stopivši naprej, ognjeno in žugalno pogleda Lucijana.
"Poslušaj me! poslušaj me!" je vpila grofinja vsa iz sebe od strahu,
A soprog jo močno porine nazaj. Nesrečnik je izgubil pamet	*
"Gospod grof," prične Lucijan, "jaz vam prisegam, da ma«sn vase ..."
Ni mogel dkoncati. Bussieres vzdigne svoje orožje ter sproži oba strela zaporedoma.
Nesrečni tmladi mož zamolklo zakriči ter pade pred grofovimi nogami na tla.
A tudi grofinja obupno vikne, stopi korak nazaj ter se istotako zgrudi inesvešeena na tla.
" Jaz sem se maščeval!" zamrmra grof, ki pogleda^tev.
Na to vrže morilno orožje skozi okno na vrt.
(Zatem skoči k svoji soprogi, jo vzdigne z obema rokama ter nea^ stopajoč po krvi Lfioijanovi, iz salona na vrt, in od tu k vo»n, čegar gospodar se je boš živo raqgovarjal z dragim ko&jaften. - »	. .
{Nadaljevanje iledi.1
Zanimanje za Odredbe z* veterane
Vsepovsod se vojni veterani gldboko zanimajo za odred/be, ki se tičejo vzgoje in drugih olajšav v takozvanem Proglasu pravic, kar je Ibilo oznanjeno v poročilih Uprav veteranov, — je dejal brig, general Frank T. Hines, ki je upravitelj veteranskih zadev.
Pole za prijavo za vzgoje vallie. olajšave, št. 1950, so bile razdeljene stanieam veteranske uprave po vsej deželi in pa vzgojnim zavodom.
Zahteva se, da ima dotični, ki se prijavi devetdeset dni aktivne služlbe od 16. septemfbra 1940 in pred začetkom te vojne, če hooe dolbiti dobrobit fondov za nezaposljenost in posojila.
Uprava veteranov lahko plača šolnino in druge stroške do $500 letno vzgojni instituciji, ki jo izbere veteran, in ki jo Uprava za veterane odoibri, in pa po moč 50 dolarjev mesečno brez odvisnika in $75 če ima koga za katerega mora sikrlbeti, medtem, ko se veŽba.
»
Trgovski mornarji lahko volijo
Vsi člani trgovske mornarice
stavnike v kongresu. Volitve se
bodo vršile po prvem oktotbru. •
Strožje odredbe kar se tiče avtomobilskih družb
Chester Bowles, upravitelj Urada za upravo cen je oznanil, da bodo od prvega avigusta, odbori odklanjali dajati cele racije za vožnjo o dela in na de lo avtomobilskim voznikom, ki niso organizirali vozniški klub, Namesto tega bodo odbori izdajali samo toliko benzina, za 30 dni voznikom, ki nimajo vse urejeno za deljenje avtomobila.
Med tridesetdnevno dobo, bodo vsi prijavniki, ki nimajo zadosti potnikov morali ustanoviti svoj vozniški khib do polne mere, je dejal Mr. Bowles. Odredba za miljsko racijo zahteva, da imajo vozniki od dela in na delo tri potnike, poleg voznika, za 'kvalificiranje za dodatno miljsko racijo.
SONART REKORDI
HOVE SLOVENSKE PLOŠČE
Jerry W. Koprivšeh in njegov orkester
ME96—Wedding Polka
(2se bom se motila; TI pa Jest, pa ildajm marala) Wedding Walts
Slovenski Wait*
Pojo Rupnlck sestre
M69«—Jeep Polka
(Mat* potico p««eJo> Marine — polka
578—Terezlnka — polka Na plaulncab—valček
Lepe Melodije
Duqnefine University Tamhurira Orkester
M571—Na Marija nee, polka Kje so moje rožice
Maričfca peglu—polka
Za tozadevni cenik In can* ploifi at obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42nd ST.. NEW. YORK
SLOVENSKI FANTJE RANJENCI
Jos. M. Grozde, ranjen
Resne opekline je doibill 12. julija v Franciji Pvt. Joseph M. Grozde, star 34 let, iz Clevelanda, O. Pvt. Grozde se je treniral v Camp Wheeler, (fa., in se je nahajal preko morja izza prošlega aprila.. Pred od
imajo možnost in priliko voliti hodom k vojakom 9. novembra
v letu 1944, razen če to ne bo dovoljevala vojna situacija, so dejali pri Upravi za prekomor-ski prevoz.
WSA razdelujuje 400,000 federalnih vojnih krogi jic za mornarje izven (Združenih držav S temi more trgovski mornar, ki kvalificira pod federalnim in državnim zakonom, more voliti v splošnih volitvah 7.
1943, je delal pri White Motor Co.
Rudolf Koračin, ranjen
V Franciji je (bil ranjen 20. julija Pf<\ Rudolph Koračin, star 20 let. sin Mr. dn Mrs. Ignatius Koračin iz Clevelanda.
Pfc. Korarin je pohajal v Garfield High School in je pred odhodom k vojakom v
John Prhne ranjen
Mrs. Ruth Prhne iz Clevelanda, je dobila pismo od svo-jegasoproga, Pvt. John Prline-ta, da je (bil 22. julija ranjen v 3evo nogo v Franciji. Zdaj se zdravi v bolnišnici v Angliji.
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3935 W. 26th St., Chicago 23,
Važno glede Konvencije
Prva konvencija ŠANtSa se •bo vršila v Slovenskem narodnem domu, 64. cesta in St. Olair Avenue, Cleveland, Ohio, v soboto in nedeljo 2. in 3. septembra. Konvenčni odbor lokalne podružnice štev. 39 ima v o.skr vse potrebno glede dvorane in hrane za Časa konvenčnih zborovanj. Za stanovanje bodo morali poskrbeti delegati in delegat in je sami. Da ne fbo potež-koe, apeliramo na vse izvoljene delegate in SANSove odbonii-
polne osvoboditve in do ljudskih volitev. To pa ne pomeni, da se osebe kot dr. išiibašic, Kosanovič, dr. Cankar in drugi, ne Ibi smeli takoj vrniti v Jugoslavijo. To IhxIo lahko storili, toda ne ibodo imeli nobene važne oblasti.
Zavezniki tudi ne bodo dopustili, da bi se v Jugoslaviji organizirala kaka struja, ki bi z Miliajlovičein vred skušala o-v i rati ta "si*) razum". Bivši veleposlanik Fotic je o tem že namiga val v ameriškem tisku
Predsednik Roosevelt povabil Willkiea
Predno je predsednik Roosevelt odpotovali, na pacifiško obal iu na Havajske otoke, je Wen-
•ke, ki ne ibodo konvencije ude-'in že preje j e liilo znano. da i-ležili, da si uredijo akomodaeijej ma vezi z nekim "demokratič-glede stanovanja že sedaj. Obr-.nhu svetom" nekje v gorah in nejo se naj na svoje prijatelje ali pa naravnost na kak hotel v Cleveland u.
Vsi delegati in odborniki se naj registrirajo v konvenčni dvorani oh 9. zjutraj in izročijo svaje poverilnice }>overiTiieinu odboru. >Z vašo kooperacijo se konvencijo lahko konstituira v najkrajši dofbi in se poda na redno delo.
novemfbra za predsednika, pod- marcu 1943 delal za Lempco predsednika, senatorja, in pred Products v Bedfordu.
pismo in ga povabil, da pride v Belo hišo, dasehosta razgovar-jala o vnanji politiki, katere naj (bi se Združene države držale takoj po vojni in v daljni bodočnosti.
V soiboto, 2. septembra zve-čer, se namerava obdržavati javni shod, bodisi v SXD na St.
<Mu L~ Wiirkieju pisalkratko ^f1**1 a!i I>a v Slovenskem ____^___'j__delavskem domu v Collinwoo-
du. Po\-zeti so koraki, da se za ta shod doibi govornike iz start domovine. Ce se to posreči, bi dana vsem konveiičniin zastopnikom slišati o situaciji v Sloveniji iz ust os«-0», ki se udej-stujejo v političnem in borbe-
Church; 11 V Italiji	nem tri bail ju v okvirju demo-
kratične federativne -hiirosla-Zavezni^ki glavni stani v Ri- vj je
mu naznanja, da je prišel v Italijo angleški ministrski predsednik Winston Churchilli. — ChurcliiT je že dvakrat oft »iskal Francijo po vpadu, v Italijo pa je tekom sedanje vojne prišel prvič.
KNJIGARNA ■
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
gozdovih Jugoslavije. Ta oil-4>or je orožje v rokah srh&ke šovinistične klike, ki še vedno sanja o stari Jugoslaviji pod srbsko dinastijo. Te sanje sanjajo tudi slovenski in hrvaški reakccionarji, katerih po-vratek do oblasti hi bil zagotovljen le, če bi v Jugoslaviji po vojni vladala vojaška diktatura, ali pa če se jim posrečilo odci-piti Slovenijo in Hrvaško od Juiroslavije in ju priključiti kaki centralno - evropski državi, kjer bi jionovno predomini-rali Nemci. Vsled tega bi ne ImIo presenetljivo, če bi no\n kabinet ne okrasil Mihajlo\*iča < kakim naslovom in ga poslal na varno . . .
Vsekakor hočejo zavezniki na en a-li druer način preprečiti civilno vojno v Jugoslaviji in rldižati vse hortt>ene >ile v bo ju proti nar-istom.
^ITRKO O. KI HK1,.
izvršni tajnik.
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spisal D&mlr FeigeJ
Kreutzerjeva sonata
Spisal L. N. Tolstoj
Andrej Ternovc
Spisat Iran Albrahft
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip SpUlman
8
Pravljice
Zapisal H. Majar
12
Frank Baron Trenk
Po raznib rlrih napisal G juro PandnriC
15
Suneški invalid
8pisal SllT-ster KoAutnlk
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ogrlnflc
18
Mladim srcem
Drogi rrerek. Zbirka sa sloreosko mladino. Bplsal K«rer MeSko
i9
student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Isdals dražba sr. Mohorja) L«. Sknpoll
IGRE
28
Magda
(Igra) — Alojzij Bemee
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Golin
30
Potopljeni zvon
(Igra) — Gerbart Haaptmann
31
Bevizor
(Igra)
Nikolaj VasUJerltf
32
Spodobni ljudje
(Igra) — L. Liporee
33
črne maske
(Igra) — L. Andrejev
34
Antin^one
(Igra) Poslovenil a- Golar
26
Denar
Dr. Kart Engils — PoslovenU Dr. Albin Ogrts
13
Pariiki zlatar
Poslovenil Silvester K.
14
Pravljice in pripovedk« sa mladino
Butati Silvester Mrtnfr
Edini vojni bond, za katerega vam bo Žal, je oni. ki ga niste kupili 1
SB™	—
Praski Jndek
Spillmaaunova povest — Pre-vel Josip Vole
36
Sveti Just
(Igra) — Spisal dr. P.
Petronlc
38
Tončkove sanje na Miklav iev veča*
(Igra) — J. ErbefnlklB ¥. Boje
Kupite en "extra" bond ta teden f
teb knjig selo omejena, Je pri naroOln prlporofijtro da .»am bo aa ta nafli
Politični vetrovi
Dasiravno so ameriški listi objavili glavne tfn'-ke ^sporazuma" med zastopniki AVXU-Ja in kraljem Petrom, se je vseeno našlo med nami veliko skleptikov, ki niso samo dvomili o uspehu takega sporazuma, temveč so celo podvomili o iskrenosti voditeljev Antifašističnega sveta. Kdorkoli je dosledno zasledoval politiko A-merike, Anglije in Sovjetske unije, bi moral pričakovati nekaj podobnega. Zavezniki so hoteli povezati vso borbeno silo jugoslovanskih ljudstev za *»oj proti okupatorjem in odstraniti vse vzroke, 'ki, so delali razkol le radi vprašanja notranje ureditve "bodoče Jugoslavije. Načrt za sedanji sporazum tore j izvira izza Teherana. AVXOJ (Anitfašistično vetče narodne osv<yl)oditve Jugoslavije) je s tem sporazumom ol»-držal vse pi-\raice. ki si jih je vzel, vključivši vprašanje monarhije, ddbil pa je na svojo stran fonde jugosovanske vlade v inozemstvu, jugoslovansko trgovsko mornarico in vse di-plomatične urade, poslaništva in razne komisije, kjer je do-sedaj nadvladiovala osovražena vlada v (begstvu. Nobenega dvoma ni, da je bil "sporazum" zmaga za Tita in Eilbarja. To bi Ibil kratek resume o tem vprašanju, povzet iz ameriškega tiska.
Toda stvar gre fbol j globoko. Šufoašičeva vlada, kateri člani so se že preje uigodno izrazili in podprii jugoslovansko osvobodilno fronto, poleg dveh ministrov, katera prihajata iz AV-NOJa, je primerno, če ne izključno, umetna priprava, katere namen je likvidirati vlado v inozemstvu in nuditi Titovi vladi na razpolaigo vsa sredstva Jugoslavije, ki se nahajajo izven Jugoslavije. Tito je odobril novo vlado v inzomestvu le za ta namen. Ta vlada se ne bo povrnila v Jugoslavijo tot vlada. ki naj bi prevzela svojo oiblast. AYNOJ ostane "de facto" vlada Jugoslavije do po-
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam 1a priročnr da se poslužujejo — UNITED STATE8
osiroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
¥ Breezes of Spring
Time of BloMom (Cvetni črn«)
*	Po Jezero Kolo
*	sparaj Milka MoJa Orphan Wait*
*	Dekle na vrta
Oj, Marička. pegljaj
*	Barč-iea
Mladi kapeta^
*	Gremo na Štajersko Stajeri?
*	Happy Polka Če na tnjen>
9 Slovenian Dano« Vanda Polka
*	Židana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
¥ Zvedel sem nekaj Ko ptičica ta mala
*	Kadar boi ti vandrat Bet
*	Helena Polka Slovenska Polka
*	Pojdi z menoj Dol (j planine
E^ZVEZEK 10 SLO VENSKIH PESMI za piano-Jiarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
NaroČite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
21« W. 1Mb Street .. _ New Veefc 11. N. I.