241. številka. Ljubljana, v petek 19. oktobra 1900. XXXIII. leto Izhaja vsak dan zvečer, istim81 nedelje tn praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ograke dežele aa vae leto 96 K, aa pol leta 13 K, aa Četrt leta 8 K 60 h, za jeden meeeo S K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta 5 K 60 h, za jeden meeeo 1 K 90 h. Za posipanje na dom računa ae aa vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor .znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Itiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Co se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" rrankovati. — Rokopisi aa ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. U p ravni št v u naj .se bli-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove ulice St. 2, vhod v upravniltvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod" telefon st. 34. — »Narodna TIskarna" telefon st. 85. Klerikalna maščevalnost. Naš kmet ima sicer surov, a jako pre-gnanten pregovor, s katerim označuje klerikalno hudobnost in maščevalnost. Naš kmet pravi: „F . . . . ubij — ali ga pa v miru pusti". Tega pregovora seveda ni jemati ad verbum, ž njim je samo na najbolj drastičen način povedano, da gorje tistemu, ki se klerikalcu zameri, ker klerikalec ue pozna prizanašanja, ker je klerikalec tako hudobno bitje, da mu je vsako sredstvo dobro, samo da se maščuje, a če zamore svojega nasprotnika moralno in materialno uničiti plava njegova duša v rajskem razkošju. Če je kdo še dvomil, da je klerikalcem res vsako, še tako nizko, še tako podlo sred stvo dobro, samo če dosežejo ž njim svoj namen, tistega sta morali o nasprotju prepričati kazenski obravnavi, ki sta se vršili te dni v Gorici, kazenski obravnavi proti de želnemu poslancu dr. Turni in proti uredniku Gabrščeku. Obe ti obravnavi sta se vršili na ovadbo voditeljev goriške klerikalne stranke, in obe sta pokazali vso ostudnost klerikalizma, vso divjo maščevalnost teh ljudij. Dr. Turno so ti poštenjakoviči obdolžili, da je falsificira! imenik členov goriške posojilnice. Klerikalci bi se bili radi polastili tega zavoda, in ker se jim to ni posrečilo poštenim potom, obdolžili so dr. Turno sleparije in ga posadili na zatožno klop, češ, če bo obsojen, je politično nemogoč, posojilnica pride v klerikalne roke, narodno-na-predna stranka pa razpade. Ta naklep se je izjalovil. Sodna obravnava je dokazala, da je dr. Turna korektno postopal, da ni storil nič nedopustnega, in da so ga klerikalci obdolžili goljufivega dejanja iz gole hudobnosti, da bi uničili svojega političnega nasprotnika. Sodišče je dr. Tumo oprostilo, in klerikalci so ostali osramočeni, ter naj hvalijo Boga, če kdo izmed njih ne pride na zatožno klop. Kmalu po tej obravnavi ae je vršila druga, proti tiskarju in uredniku Gabrščeku. V tem slučaju je vodja goriških klerikalcev, deželni poslanec, namestnik deželnega glavarja in bivši državni poslanec dr. Anton Gregorčič, duhovnik in profesor teologije, sam provzročil, oziroma izsilil obtožbo in pri obravnavi v družbi z dr. Pavlico, župnikom Grčo in katehetom Tabajem storil vse, kar je bilo mogoče, da bi bil Gabršček obsojen radi hudodelstva nevarnega pretenja. Pojasnili smo zadevo dosti obširno na dan, ko se je ta obravnava vršila. Iz tistega članka so čitatelji spoznali, da je Gabršček, vsled infamnih dolžitev „Gorice" pisal dr. Gregorčiču pismo, v katerem je apeloval na duhovniško čast in zahteval, naj dr. Gregorčič popravi storjeno mu krivico. Tega pa dr. Gregorčič ni storil, pač pa je pograbil v jezi pisano frazo v Gabrščekovem pismu in je izsilil, da je bil Gabršček vsled te fraze obtožen hudodelstva nevarnega pretenja. Gabršček je bil pisal Gregorčiču, da si brez ozira na svojo familijo dobi sam zadoščenje, ako mu ga Gregorčič ne da. Da je bila to le popolnoma brezpomembna fraza, je očitno. Nobenemu pametnemu človeku ne more na misel priti, da je Gabršček s to frazo Gregorčiču napovedal smrt. Ali Gregorčiču je ta fraza dobro došla. Trdil je, da ga je ta fraza spravila v grozovit strah, da se je bal — morda celo za življenje ? — in zahteval, naj se Gabršček kaznuje radi hudodelstva !! Jasno je kakor beli dan, da je ves ta strah dr. Gregorčiča izviral zgolj iz želje, iznebiti se političnega nasprotnika Gabrščeka na ta način, da ga radi hudodelstva spravi v ječo. Pozabil je na vse ozire, ki jih je človek dolžan tudi svojemu nasprotniku, pozabil je na ozire, ki jih je bil dolžan sam sebi, svojemu stanu in stranki, katero vodi. Z drznim čelom je stopil pred sodnika in zatrjeval, da je Gabrščekovo pismo obudilo v njem smrtni strah!! Postopanje goriških klerikalcev proti dr. Turni in posebno Še proti Gabrščeku mora v vsakem količkaj lojalnem človeku obuditi le stud in zaničevanje. Tako more postopati le klerikalec in nihče drugi, in s ponosom lahko rečemo: „Mi divjaki smo vendar boljši ljudje". Pri nas naprednjakih je kaj tace ga popolnoma nemogoče. Dasi nas na vse načine grde, sramote in obre-kujejo, jim vendar le prepogostokrat prizanašamo. Ko bi hoteli tako postopati, kakor nostopajo klerikalci, ko bi hoteli izkoristiti vaako malenkost, bi že marsikak klerikalec jokal v ječi. Toda mi nismo in ne bomo tako postopali; tako postopanje prepuščamo klerikalcem. Nam je obravnava proti Gabrščeku prinesla bridko razočaranje. Imeli smo boljše mnenje o dr. Gregorčiču! Vedeli smo sicer, da ni naš prijatelj, videli smo, kako se bori proti našim somišljenikom na Goriškem, a vzlic temu se njegove osebe nismo dotaknili, vzlic temu smo tudi v tistih redkih slučajih, kadar smo se sploh vtikali v goriški boj, pustili osebo dr. Gregorčiča na stran, prav ker smo v dr. Gregorčiču videli spoštovanja vrednega nasprotnika. To dobro mnenje nam je vzela obravnava proti Gabrščeku in s polnim prepričanjem rečemo, da bo ves svet smatral goriške Slovence za inferijorno ljudstvo, ako iz obravnav proti dr. Turni in Gabrščeku ne izvaja naravnih posledic. V IJ ubijani. 19. oktobra. Hohenlohe in BUIow. Nemčija je dobila četrtega državnega kancelarja. 82Ietni knez Hohenlohe se je prostovoljno umaknil grofu Bulowa. Že par let se je pojavljala v časopisih vest, da odloži Hohenlohe vsled svoje velike starosti in šibkega zdravja odgovornosti polno in sila težavno mesto kancelarja. Vendar pa sta znala cesar Viljem in BU1ow pregovoriti Hohenloheja, da je vstrajal doslej. Znano pa je, da je bil že več mesecev le še po imenu kancelar, ter da je vodil zunanjo politiko že Bu!ow. V času, ko je dala kitajska kriza diplomatom največ opravka, je bil Hohenlohe na počitnicah na svojem posestvu. Nemško časopisje piše o Hohen-loheju z velikim spoštovanjem, kakor o možu, ki je vzlic svojemu ogromnemu bogastvu služil do zadnjega svoji domovini. Šele težka peza let in bolehnost sta ga prisilili, da je odstopil. Bodoče državno-zborsko zasedanje bi mu bilo dalo preveč posla, zato se je umaknil že prej. Hohen-lohejeva politika je bila miroljubna, oprezna in dokaj konservativna. Bismarckovega duha je bilo malo v njem. Tudi napram klerikalnemu centrumu je postopal vedno v rokovicah ter je z dobroto skušal pridobiti ali pomiriti bojevite Rimljane. Novi kancelar Biilovs- je agilen in pameten, daleko viden mož, ki je pred vsem izboren, duhovit govornik. Bil je poslanik v Bukarešta, v Rimu in drugod, ter si znal s svojim finim nastopom pridobiti povsod simpatije. Nemško časopisje z radostjo pozdravlja njegovo imenovanje. Švedski kralj Oskar. Že dalje časa je švedski kralj Oskar nevarno bolan« in se je bati, da ne ozdravi več. Kralj je izročil regentstvo prestolonasledniku Oskarju Gustavu, ki ima že 43 let. Doslej je očeta le zastopal in izvrševal njegova naročila, poslej pa bo samostojen vodja državnih opravil Ko se snide parlament v Kristijaniji, bo imel otvoritveni nagovor, s katerim nastopi prvikrat aktivno v politiki. In politične razmere so v Skandinaviji za vladarja sila težavne. Kralj Oskar je znal s svojo ljubeznivostjo in s tem, da se je kazal vedno demokrata, poravnati in onemogočiti marsikak konflikt. Ko se je šlo za zastavo uniji, ko se je reformiralo topničarstvo, je znal pomiriti sovražne stranke ter ohranil Švediji in Norvegiji popolno enakopravnost. Včasih so bili seveda njegovi ministri moč-nejši. Kralj Oskar, pesnik na tronu, je bi I ljo ter posedli v krogu. Gospodje so delali različne načrte. Zakaj se ne bi sešli vsako nedeljo? In zakaj končno samo vsako nedeljo? Tudi v Parizu bi se človek lahko pokazal včasih svojemu prijatelju. Ta, daleč od mesta, na tej senčnati gozdni trati, kjer se je kazalo Človeku življenje tako solnčnato in svitlo, kakor jasna pokrajina tam spodaj, tu so izginile vse težkoče in ločeče oddaljenosti so se skrčile v nič. Toda dami sta bili druga proti drugi reservirani, da, skoraj hladni. V njenem rožnatejšem obrazu, pođ njenimi bolj rudečimi ustnicami so začeli zobje gospe Dumur čim dalje bolj blesteti. In gospej Piquet se je zazdelo, da se ta ženska smeje predrzno. Toda klobuk gospe Piquet s svojimi kričečimi barvami se je zdel tu v zelenju dvakrat lepši Gospa Dumur je čutila, da jo mora postaviti ta klobuk s časom docela v temo; hitro je torej dela svojega doli, z izgovorom, da jej hladni zrak dobro de\ In gospa Piquet je> videla, da ima gospa Dumur jako lepe lase. Zato se je urno prav malo okrenila, in pokazal se je rob njenega belega spodnjega krila ter prst široka progica njene nogavice nad ličnim čeveljčkom. Na to ni vedela gospa Dumur odgovoriti ničesar. In s skrivnim zadovoljstvom si je mogla reči gospa Piquet, da ima vsekakor njena tekmovalka prav s uho nogo, ker vleče svoja krilo tako krčevito prav do konca nog. (Dalje prih.) LISTBK. Izlet na deželo. Spisal Jean Reibrach (Pariz). I. „Joj, to je pa Dumur!" ,.Pri moji veri, Piquet !" „Ampak ta slučaj \u Z jednako nehlinjeno prisrčnostjo sta si stiskala moža roke, robate delavske roke, katere so tičale do polovice v predolgih rokavih njiju nedeljskih sukenj. Potem se je obrnil vsak do svoje žene ter ji predstavil prijatelja, kažoč s kretnjo glave nanj: „Saj veš, Dumur?" „Piquet! Ali se ne spominjaš?" Dami, kateri sta le stežka krotili svoja paa, ki bi se bila najrajša strgala na mestu, sta malce vzkliknili od dobro privzgojene radosti ter kimali polni ljubeznivosti z glavama. »Seveda! Gospod Piquet!'1 „Torej, vi ste gospod Dumur Toda takoj sta se merili s počasnim, tajnim pogledom, kateri se je skrival za ajiju smehljajem. Obe sta bili zali in mladi. Gospa Dumur je imela lepše zobe. Zato pa je nosila gospa Piquet finejši klobuk. Molče sta se pozdravili. Bila je lepa nedelja v spomladi, in obe dvojici sta šli z doma, da napravita izlet na deželo. Naval izletnikov, kateri se je valil s postaje mestne železnice, jih je gnal naprej. Piquet je predlagal, naj stopijo v bližnjo kavarno, da ga spijo* kozarec na svoje zdravje. Dami sta bili radi pripravljeni, nekoliko osvežiti se. Njiju uljudnost je spodbudila gospoda, da sta kazala v svojem vedenja neko okretno gotovost. Hvaležna pozornost, s katero sta poslušali dami njiju pogovor, je storila, da sta moža še višje cenila lastno osebo, bkratu pa ju je bodrila, da se potrudita, napraviti kolikor možno dober vtisk. Posluževala sta se prisiljeno finega izražanja ter trkala pri vsakem požirku, kakor delajo ljudje, kateri se znajo vesti v damski družbi; v spominu na samska leta, ko sta delala v isti tovarni, jima je ušla v pogovoru kaka prosta beseda ali zdaj pa zdaj kak malo nežen udarec na mizo, toda takoj sta oblažila to s tem, da sta dejala s plemenito dostojnostjo: „Oprostite!" ali „Z dovoljenjem!" ter se objednem odkrila. Ko se je družba na ta način nekoliko podprla, se je dvignila, da se odpravi na deželo. Dumurjeva sta vedela v smeri proti Meudonu za jako fino restavracijo, kjer se j e" poceni. Piquetova sta se jima pridružila z veseljem. Hiteti jim ni bilo treba. Počasi in radostni so stopali skozi šumo. Obe dami, hode" na vsaki strani, sta stegali vratova ter opazovali moža. Zdelo se je, da skrivno primerjata vzor moštva, o katerem sta sa njali v svojih dekliških letih, z resnico, ka-koršna se je kazala v podobi soprogovega prijatelja. In čudno, videti je bilo, da ju to primerjanje ni razočaralo: kajti na njiju ustnih se je zibal zadovoljen nasmeh. Ker sta bili sredi zelenja dreves in nekoliko razgreti, sta bili videti njiju lici bolj rožnati, kot sta bili sicer. Tudi mož se je polastilo neizrečeno prijetno čustvo, ko sta tako pohajkovala v senci pod mladim zelenjem, ki se je grelo v solncu, ter so ju obdajali vonji, katere je prinašala semkaj lahna sapica. Mahoma je bil pozabljen bridki teden, ki je bil za njima, in mej tem, ko so hiteli njiju zadivljeni pogledi po mirni čistoti pokrajine, se je zbudilo v njiju srcih romantično sentimentalno razpoloženje, katero spava v duši vseh priprostih ljudij. Dumur je odtrgal cvetko ter jo ponudil udvorljivo gospej Piquetovi. Piquet, ki ni hotel zaostati, si je vbil v glavo, da natrga gospej Dumur-jevi šopek vijolic. Red se je razdrl, in kmalu je korakal vsak par zase, vsak z ženo druzega. Psa so spustili z vrvi in ceptala sta, vsak na svoji strani, počasi pred družbo, gobca obrnjena v tla, v tihi sovražnosti drug proti druzemu U. Na nekem posečju so se zopet združili. Vtaknili so palice in solnčnike v zem- najboljSe jamstvo za institut personalne unije. Vojna v Južni Afriki. Angleže silno jezi, da se boji z Buri nadaljujejo z enako strastjo in tudi z enakimi neuspehi kakor ob začetku leta, dasi-ravno je bilo v listih že opetovano nagla-Sano, da je vojna končana. Da bi prikrili, ali vsaj zmanjšali svoj veliki fiasko, si izmišlja Roberts vedno nove vzroke, ki so krivi, da mu ni možno ugnati Barov docela in za vselej, še nedavno so poročali angleški listi, da bežo Buri trumoma preko meje na portugalsko stran, ter da se razhajajo tudi poslednje četice, katere so vodili Botha, Dewet, Delarev i. dr. Človek bi torej sodil, da je k večjemu še par tolp, ki pa Angležev ne morejo več ženirati. A glej čudo, te dni je došla iz Pretorije brzo javka, da stoji pod orožjem še 22000 Barov. Odkod so se vzeli nakrat, če je zbežalo vse preko meje, in če je res že vse razbito in razkropljeno? Brzojavka poroča dalje, da imajo Buri še milijon glav živine in nad 15 milijonov patron. Samo oddelek Bothe šteje Še 5000 mož, ter premore štiri težke topove in 22 majhnih poljskih. Buri so bae na raznih mestih v večjih ali manjših oddelkih. Dežela, ki leži nekaj dalje od železniških prog, je vsa še v bur-skih rokah. Čudno, čudno! Še nedavno je bilo vse v rokah Angležev in o Burih se je pisalo kakor, da ni z njimi niti računiti več, danes pa se slikajo še kot močni in kot gospodje dežele! Kaj je istina? Burski oddelki, ki švigajo po svoji navadi iz kraja v kraj, dajo Robertsu toliko posla, da se mora izgovarjati s pretirano velikim številom nasprotnikov, katerih je pač polovico manj. Saj jih ni bilo niti spočetka nad 60.000! In koliko jih je ujetih, ubitih, onkraj meje, zopet na svojih farmah in koliko zavezanih s prisego! Težko je verjeti, da bi bilo danes pod orožjem vsaj 10.000 Burov. „Times" je prinesla dopis Bura, ki pravi, da je vojna Burom le dokazala, kako silni so. Ako bi storila vsa mesta svojo dolžnost tako kakor Kolesberg, bi se Roberts ne bil mogel niti izkrcati. Res je, da so za sedaj poraženi, a svoji neodvisnosti se Buri ne odpovedo. Pripravljali se bodo, da ustvarijo Angležem v Južni Afriki isto usodo, kakor Mehikani Francozom. Število Burov se množi naglo in kmalu bodo Angleži izpodrinjeni. „Times" ni napravila k temu dopisu nobenega do-stavka! Dopisi. Iz Kozjega, 18. oktobra. „Roma lo-čuta est"; zdaj pa bo g Žičkar prav gotovo izvoljen. Odbor našega katoliškega (ta priimek je seveda potreben, da ne bi svet mislil, da smo sami Židi tu) političnega društva imel je odločilno sejo in „odo-bril" kandidaturo g. Žičkarja ter obsodil malo .peščico komaj sem prišlih ljudij", ki se potegujejo za Hribarja. Kaj bo ta „pe-ščica!" Samo mi, ki smo že več let tukaj, in smo se tako lepo navadili, da velja samo to, kar duhovščina odobrava, samo mi imamo pravico, v politiko posegati. Komaj sem prišli ljudje imajo pa molčati. To je smisel gori omenjene obsodbe. Počasi, gospoda! Nikar se ne osmesujte s takimi reakcionarnimi nazori; ali smo šele sem prišli ali ne, to je vsejedno. To Vam bo potrdil neki Vaš pristaš, ki je komaj šele topel postal pri nas, a je že šel na .Božjo pot" v Ljubljano, klanjat se Vašemu maliku Šu-steršiču! Nikdo izmed nas se ni spodtikal nad tem Vašim šele sem prišlim pristašem; vsakemu svoje, je naše svobodomiselno na* čelo. Vsakemu svoje, mi Hribarja, Vi Žičkarja, bodemo že videli, kdo bo zmagal. Ali ne slišite glasu ljudstva v Savinjski dolini in na Murskem polju? Tako bo tudi pri nas; ne mislite, da nas je samo „peščica*, ki smo za Hribarja. Županstva tudi nekaj veljajo, ne samo farovštva. Mi smo torej za Hribarja; s tem pa nikakor ne kratimo, kakor Vi trdite, gosp. Žičkarju njegovih zaslug. Naj si g. Žičkar, če ga že hočete na vsak način imeti, v prihodnje pridobiva zasluge v skupini kmetskih občin, n. pr. na mesto viteza Berksa, ki je za nič. Peto kurijo pa pustite tistim stanovom, katerim je namenjena. Tako misli ne samo naša „peščica", tako mislijo vsi razsodni volilci na Spodnjem Štajerskem, razun tistih, katerim prva skrb ni narodov blagor, nego stanovski interes, in ki tvorijo nasproti vsem drugim pravo »peščico". Iz Bohinja« 16. oktobra. (Svedrako geslo .Mica Kovačeva piva — nič p vačava . . .") Da se tudi v našem Bohinja ne pozabi to klerikalno geslo, zato je poskrbel gospod nadsvedrc. To je tisti mož, ki je bil, odkar obstoji konzul, že nad SOkrat v Radovljici zagovarjat se radi različnih prestopkov, a ubogi revež še ni bil zadnjikrat tam, zakaj .gospod z bertoham", kaplan Oblak, je slab voditelj konsuma ter se še ne razume tako dobro na trgovino kakor na zasledovanje hranilničnih knjižic pri starih umobolnih ženicah. Spoštovani nadsvedrc je šel oni dan s svojim svedrskim štabom k obravnavi v Radovljico in nazaj v Bohinj. Bili so vsi klicani na sodnijsko zaslišanje, zopet radi kupčije s teleti in radi njih gnjilega sira. Ker jim je stvar menda slabo iztekla, so izvrševali nazaj grede bohinjski pregovor: .Pili smo ga —, če prav fronta ni b'lo*. Slavna šestorica je prijadrala v gostilno k Markotovcu na No-menjn, in tam kakor navadno začela dobro zalivati. Ko so ga bili do grla siti, so se začeli počasi drug za drugim iz gostilne izgubljati. Na srečo prišle so ta besede svetega evangelija: tisti, ki so bili zadnji, bodo prvi, in tisti, ki so bili prvi, bodo zadnji. Zadnji je bil nadsvedrc, ko je hotel oditi, je hrabra gostilničarka stopila za duri, in odločno zahtevala celo plačilo od njega. Umljivo je, da se je močno upiral plačilu, in celo tako, da je še na mizi stoječi prazen Štefan stolkel, misleč, da je ta Štefan vsega kriv. A vendar se je zmotil, in moral še njega plačati, kar pa je bilo še bolj težavno s praznim mošnjičkom poravnati. Po dolgem uporu se je Mica Kovačeva udala in je plačala. Odšla je Mica do svojega, za plotom čakajočega ubeglega svedrskega štaba, ki je potem šepavo odkorakal z žalostnim srcem, do svoje žablje vasi. Tam je družba krenila v gostilno h Kramarju, kamor so nadsvedrca mogli z veliko silo spraviti, ker je menda vedel, da mu tudi tam ne bo sreča mila. Tam začeli so zopet svoja grla z vinom zalivati, in hladiti si jezo nad slabimi uspehi radovljiškimi in nomenjskimi tako dolgo, da so zopet pozabili oštirju plačati. Za večjo varnost pustili so častitljivega nadsvedrca v žabji postelji pod mizo, kjer ga je krčmar večkrat obrnil, da je bil na vseh straneh parfamiran. Bog ve, kako je dragi dan duhtel, ko je stopil pred g z bertahom. G. Oblaku je tak vonj dobro znan, saj ve, koga so njega go spodje kolegi imenovali in klicali za u...... Janeza. Evnuh. Iz Domžal, 17. oktobra. Dovolite, gospod urednik, tudi nam nekoliko prostora v vašem cenjenem listu. V naši občini pojavil se je neki Štefe, kateri je jako podoben vašemu ljubljanskemu Štafetu. Naš Štefe je tako skromen, da si še jermenov od črev-Ijev ne bi upal od vezati vašemu Štefetu. Ali glejte, kaj si izmisli, premeteno to člo-veče. Skrpa je neki dopis iz domžalske občine. V Ljubljano ga pa ni poslal. Gotovo ste se mu zamerili vsi uredniki ljubljanskih slovenskih časopisov, ali pa se mu je zdel omenjeni dopis preimeniten za kak ljubljanski list. Nesel je dotični dopis daleč v zeleno štajersko deželo, in ga dal tam natisniti. Kar se tiče vsebine tega dopisa, nima nobenega pomena, ker o tej zadevi, o kateri piše, še nihče nič ne ve in ne govori v naši občini. Vendar se razvidi iz dopisa, da hoče to človeče zanetiti prepir in sovraštvo v naši tako vzorni mirni občini. Prosim vas, gospod urednik, da nas ne zavidate na tako imenitni pridobitvi. Nekaj besed o priliki bodočega 8. mednarodnega kongresa zoper alkoholizem na Dunaju 1.1901. (Dalje.) Ta ne bode kazen in strah pred njo nič dosegla, le pouk in prepričanje zamo-reta dovesti do uspeha. Pouku odprta so zopet različna pota. Poučevati bi mogli in poučevali naj bi stariši svoje otroke, učitelji svoje učence, duhovniki svoje vernike, pisatelji svoje bralce. Kako malo pa se v resnici zgodi v t zrn oziru! V najboljšem slučaja svari se vedno le pred ono strastjo do pijače, katera dovede do popolne pijanosti, in njej sledečimi izgredi ter pohujšanju; zoper pivske običaje in navade pa se ne stori skorej nič, akopram ti napravijo radi svoje razširjenosti veliko več škode, kakor jo napravi alkohol pri vendar le posameznih pijancih. Ta brezbrižnost proti alkoholizmu, ki ravno ne dovede do popolne pijanosti, mora imeti vendar svoj vzrok, in ker imajo gotovo vsi, od katerih smemo pričakovati poučevanje v tem oziru, najboljši namen, iskati smemo pač ta vzrok v tem, da splošno niso znane nevarnosti za telesni in duševni blagor, katere privede vsakdanje redno uživanje večje množine, pri slovesnih ali veselih priložnostih prav velikih množin opojnih pijač. Te nevarnosti znane so vsaj do sedaj večinoma le zdravnikom, ker jih ti ali sami spoznavajo na svojih bolnikih, ali ker jih izkušenejši na iste opozarjajo. Že na kliniki uči se medicinec, da je alkohol provzroči-telj cele vrste najtežjih boleznij, in da so vse druge bolezni, ki nastopajo pri pivcu iz navade (pijancu) veliko nevarnejše; to mu je tem bolj očividno, ker mora pri izpraševanju vsacega bolnika tudi poizvedeti kakovost in množino opojnih pijač, katere je redno užival. V poznejši svoji praksi pa ima dostikrat priložnost videti, da možje, ki so bili navajeni zaj utr ko vat i, ki so bili znani veseljaki, kateri so bili na glasu, da jih nikdo s pijačo ne spravi pod mizo, da taki možje v najlepši svoji dobi nenadoma umru vsled kapi, da jih v malo dnevih vzame influenca, ali pa da vsled srčne slabosti ali sprijenja ledic na najžalostnejši način končajo Zavarovalnice zavračajo zavarovanje pivca (pijanca) kot preveliko negotovost, in povprečno živi trezni človek veliko let daljše kot tudi le zmerni pivec. Vse to in še mnogo več, kar jasno dokazuje nevarnosti trajnega uživanja alko-holičnih pijač, je znano vsakemu zdravniku in starejšemu medicincu, in pričakovati bi bilo, da bodejo vsaj zdravniki se potrudili in seznanili s tem važnim spoznavanjem svoje bolnike in vse, s katerimi imajo zveze. Pa to, lahko rečemo, zgodi se le redkokdaj, izjemoma; naprotno, ravno zdravniki brezdvomno dostikrat še utrjujejo napačne nazore o vrednosti in vplivu alkohola; vsaj ravno ti pogostoma priporočajo redno uživanje močnih alkoholičnih pijač, bodisi vina ali piva ali konjaka, ne le za posamezne ure ali dni, temveč calo za neomejen čas, in še vrhu tega dovoljujejo, da se sklicujejo tovarnarji in trgovci v svojih naznanilih na njih spričevala. — Torej na jedni strani neovrgljiva resnica, da je alkohol strup, da so prav velike množine istega v malo urah smrtonosne, in da redno uživanje niti prevelikih množin vsebuje največje zlo; na drugi strani pa priporočilo iste strupene tvarine kot krepčilnega in zdravje pospeševalnega sredstva, katerega velik del zdravnikovi ne bi za nikako ceno pogrešal med svojimi zdravili. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. oktobra. — Novi deželni šolski nadzornik. Od jako zanesljive strani se nam poroča, da bo na mestu gospoda Šumana imenovan deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem gospod Peter Končnik, ravnatelj celjske višje gimnazije. Za danes beležemo to vest brez komentarja, ker se nam zdi popolnoma nemogoče, da bi si vlada upala, kaj takega storiti. — Za sprejem celjskih gostov, ki dospo v nedeljo, 21. t. m. dopoludne ob 1,10. uri z lokalnim vlakom, se je določil vspored takole: na kolodvoru pozdravita goste slovensko umetniško društvo in dramatično društvo. Ker pa bodo Celjani preko dneva večinoma gostje .Narodnega doma", kjer se vrši lunch, obed in večerni sestanek, jih pozdravijo pred .Narodnim domom" razen gosp. župana Hribarja na čelu občinskega zastopa vsa tista narodna društva, ki prebivajo v .Narodnem domu". Po tem drugem pozdravu bodo celjski gostje v »Narodnem domu" zajnterkovali; stregle bodo narodne gospice. Nato pojdejo Celjani v skupinah na umetniško razstavo in v muzej. Obed bo v .Narodnem domu". Okoli 3. ure napravijo oni gostje, ki ne pojdejo k popoludanski gledališki predstavi, izlet v ljubljansko okolico. Zvečer ob 7. uri je gledališka predstava, opera .Zrinjski", ki traja do V, 10. ure. Nato je sestanek v .Narodnem domu" pri koncertu, katerega priredi restavrater g. Masarvk. Gostje se odpeljejo ob Vsi- uri ponoči. — Izlet itajerskih Slovenoev. Vspre-jema dragih gostov iz Celja in okolice se udeleži z raznimi v .Narodnem domu" nastanjenimi narodnimi društvi tudi „SokoI:. Ker zaradi neugodnega in nestalnega deževno mrzlega vremena odpade večji nastop in sprevod društev po mestu se vrši vspre-jemni vspored deloma na kolodvoru deloma pred .Narodnim domom", člene opozarjamo na odborov poziv, prijavljen na drugem mestu. — Pevsko društvo ,,Slavec" udeleži se vsprejema štajerskih Slovencev, kateri pridejo na umetniško razstavo v Ljubljano v nedeljo, dne 21. t. m. ob 1 ,10. uri, korporativno z zastavo pred .Narodnim domom". Členi se zbirajo ob 9. uri dopoludne v pol-nej društveni opravi v .Narodnem domu". — Odbor. — Odbor pevskega društva „Ljubljana" naznanja svojim članom, da se društvo udeleži vsprejema štajerskih gostov in sicer pred „Narodnim domom". Zbirališče ob 9. uri dopoldne. — Skandal se mora imenovati način kakor južna železnica pri nas postopa. Prijatelj našega lista peljal se je z vrhniško železnico ter nam poroča, da so v vagonih napisi kakor: ,Es \vird ersucht nicht aus-zuspucken — si prega di non sputare', dalje so napisi še v blaženi madjarščin', a slovenskega napisa se ne vidi. Če to ni izzivanje, potem sploh ne vemo, s čim nas Se hočejo dražiti in žaliti. V Logu hotel je naš prijatelj pogledati, ob kateri uri gre zadnji vlak v Ljubljano, a prepričal se je, da je vozni list še iz preteklih časov. Ko bi ne bil v vasi povpraševal, bi se bilo lahko zgodilo, da bi bil do večera čakal, potem pa jo moral peš mahniti domov. — Meščanska godba, ki je opetovano nastopila že v javnosti, zlasti v .Narodnem domu", je igrala sinoči prvikrat v .Narodni kavarni". Kako živo zanimanje vlada za to godbo med občinstvom, je bil dokaz velikanski obisk. Občinstva je prišlo toliko, da je primanjkovalo prostorov. Meščanska godba nastopa že danes perfektno, z bogatim vspo-redom in s smelo samozavestjo, ki izvira iz solidnega znanja in resnega vodstva. Na vsporedu je imela godba zopet drugo ouver-turo slovanskih pesmi, ponavljala pa tudi nekaj lepih točk zadnjega promenadnega koncerta, kakor „Ljubavno pesem" za flavto solo, in „Lastavicam", za kri lovko solo od Iv. pl Zajca, pesmi, ki so bile že prvikrat z največjim aplavzom pozdravljene. Vidimo, da imamo tudi slovenskih skladb za vspo-rede Občinstvo je izražalo opetovano in brez rezerve svoje popolno priznanje. Godba si je pridobila že danes najresničnejšo popularnost Tako pa tudi ostani! — Drugi nadaljevalni občni zbor društva „Marijine bratovščine", kateri se je vršil v nedeljo v „Katoliškem domu", bil je izredno dobro obiskan. Nad 100 članov broječi zbor je pozdravil predsednik g. Ivan BonaČ, ki je predstavil vladnega zastopnika g. svetnika Fr. Podgoršek a, ter omenil, da se je ta zbor le na željo več članov nadaljevati moral, in sicer vsied nezaupnosti, ki se je stavila v g. Lahaj-narja. Zapisnikar je poročal o še enkrat vršivši se reviziji, povdarjaje, da so nalašč zato voljeni revizorji vse v redu našli. Pri nadomestni volitvi bili so voljeni gospodje K. Hinterlechner, Štefan Klun, Fr. Maver in Fran Škof odbornikom, A d. Reich, Fran Jakopič in Fran Sluga pa za revizorje. Ker je odbor napovedovalko brez vsacega povoda odstranil, se jo sklenilo, da se ista zopet vsprejme, in ima takoj ta posel zopet pričeti. Sklenilo se je dalje iz sanitarnih ozirov, da osebe, ki se bavijo z mrliči, morajo imeti v prihodnje suknje. Revizije se imajo odslej vršiti vsako četrtletje. Maša za umrle člane mora biti vsako leto na svečnice dan ob 7. uri v Florijanski cerkvi. S tem zborom pomirili so se zopet člani tega društva, in želeti je le, da bo sedaj složneje delovanje, in da se preneha trdoglavost nekaternikov. „Slovenac" je omenil, da neki dosedanjih odbornikov ni bil več voljen, pozabil je pa povedati, da tudi g. Grilc ni bil več voljen, da si se je na vso moč trudil, da se tega ubrani. Morda je pa „Slovenec" nalašč pozabil povedati?! — Stavka na južni železnici v Trstu. Kakih 6C0 delavcev jažne železnice v Trstu — skoro sami Slovenci — je začelo štrajkati, ker ravnateljstvo na Dunaju ni ugodilo njihovim zahtevam, ki gredo v glavnem za tem, da se odpravi subakord, ter da se delavcem izviša plača. Iz krogov južne železnice se poroča, da hoče ravnateljstvo delavcem ugoditi v naslednjem: Delavci I. kategorije služijo sedaj po 2 K 80 vin. na dan, delajo in služijo tudi ob nedeljah. Raz-ven tega imajo tantijem do 72 vin. na dan. Tem je dovolilo ravnateljstvo, da so vsako nedeljo svobodni, a da o tem vendar dobi vajo gori navedeno plačo. Delavci II. kategorije dobivajo po 2 K 60 vin. na dan in 30 vin. tantijeme. Ta vrsta dosedaj ni imela zaslužka ob nedeljah; sedaj jim je železnica dala delo tudi ob nedeljah in vsako drugo nedeljo svobodno, a da o tem dobivajo plačo in tantijeme. Subakordantje, ki so bili do sedaj pač zelo na slabem, ako ni bilo mnogo blaga na postaji — zaslužili so povprečno približno 2 K do 2 K 40 vin. na dan — bodo postajali od sedaj zanaprej po petih letih službe delavci II. kategorije s plačo in tantijemami te vrste. Po nadaljnih 10 letih, torej po lbletni službi, postanejo delavci I. kategorije z dohodki iste. Po nadaljnih petih letih se jim zviša dnevnina za 20 vin. na dan. Razven tega pa se je subakordantom zagotovil dnevni zaslužek 1 K 60 vin. na dan. Prvi kategoriji delavcev se je sedaj garantiralo 16 K tantijema na mesec, s čemer pa ni rečeno, da bi ne mogli zaslužiti tudi več. Drugi kategoriji se je istotako zagotovilo tantijem najmanj 8 K na mesec. Glede penzij še sicer ni ničesar določenega, a že sedaj je v navadi, da daje južna železnica delavcem, ki so onemogli v njeni službi, ako so dosegli 65. leto starosti in služili do 20 let, penzijo, ki znaša 50% dnevne plače, ki so jo imeli; onim pa, ki so bili v službi južne železnice nad 20 let, daje 60% dnevnine kakor pokojnino. Delav cem, ki še niso dosegli 65 leta starosti, se določa penzijo od slučaja do slučaja. Isto, kar smo navedli tukaj o delavcih v skla diščih, velja tudi za delavce, ki premikajo vozove. Tudi ti postanejo čez pet let delavci II, a čez deset let delavci I kategorije z dotičnimi dohodki, imajo pa po 20 vin. doklade na dan, dokler so pri premikanju vozov. Štrajk kaže, da delavci s tem niso zadovoljni. — Akademično - tehnično društvo 3lTriglavM v Gradcu ima v soboto, dne 20. t. m. svoje prvo redno občno zborovanje v zimskem tečaju 1900./1901. v društvenih prostorih. Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo upravitelja. 4. Slučajnosti. — V Begunjah na Gorenjskem je dne 17. t. m. gorelo. Piše se nam o tem požaru. Ob 4. uri popoludne začelo je biti plat zvona in zagledali smo vzdigajoči se dim v bližnji vasi Zgoši. Tam je namreč gorel ob periferiji vasi kozolec, v katerem je bilo še nekaj poljskih pridelkov. Zažgal je štirileten otrok. Škode je okrog 450 K. Tukajšnje gasilno društvo je bilo takoj na svojem mestu in je ogenj hitro omejilo in pogasilo, za kar mu gre le hvala; saj so sosednja poslopja tako blizo, da se le ču dimo, da se niso vžgala. Sreča je bila tudi da ni bilo vetra. — Pri tej priliki je treba pač zopet opozoriti stariše in varuhe otrok da bolje pazijo na nje. K temu še dodam, da je včeraj po noči na gorah in še celo na nižjih (800 m), padel sneg, kateri je sicer v nižavah kmalu zginil. Imeli smo zato tudi precej občuten mraz. — Mestni vodovod. Kurjač in kovač v mestni elektrarni gosp. Oton Pavčič je imenovan monterjem mestnega vodovoda. — Nezgoda. Včeraj popoldne okoli 6. ure je šel g. profesor Vilibald Zupančič s svojim sinom se sprehajat po cesti proti strelišča pod Rožnikom. Vračaje se v mesto je zaslišal za seboj drdranje voza in se je ••• :nil s sinom na travnik, misleč, da ima "voznik dovolj prostora na cesti. Ko je bil voz že prav blizu, se je šele ozrl in je videl, da drve konji s praznim vozom in brez voznika proti njemu in sinu, Hotel je skočiti na stran, a bilo je že prepozno. Oje voza ga je sunilo, da je padel na tla, sin se je s skokom na stran rešil. Profe sorju Zupančiču sta bili zlomljeni dve rebri na levi strani in konj mu je stopil s poikvo na čelo in ga poškodoval. Sin je očeta spravil do jahalnice, od koder se je z vozom odpeljal na stanovanje. Konji so drvili naprej po travnikih proti železnici in so padli z vozom vred v graben. Las-nikovi delavci so jih rešili in odpeljali v Lasnikov hlev, kjer jih je pozneje dobil lastnik A. Mihove iz Kosez, kateremu so se bili splašili in ušli. Bržkone je bil padel z voza in je tudi poškodovan. Konja sta neki nad eno uro ležala v grabnu, predno so jih Lasnikovi delavoi dobili. Eden konj je Se zelo mlad in se rad plaSi. To so sedaj dve nesreči zaporedoma, včeraj zjutraj je bil povožen Maverjev poslovodja, g. Anton Verhunc, popoldne pa g. prof. Vilibald Zupančič, oba obče spoštovana in priljubljena narodnjaka. — V Selenburgovih ulicah padajo te dni, kar dežuje, konji tako pogostoma, da je potrebna hitra in temeljita odpomoč. Samo tekom včerajšnjega dne je padlo šest konj Popoldne je padel poštni konj in zlomil oje. Morali so na ulico položiti koce, da so konja zopet na noge spravili. Vozniki sicer vozijo dosti previdno in počasi, a cesta je tako gladka kakor steklo in teče voz kar sam naprej. Voznikom je priporočati, da konje v tej ulici krepko drže in ne vozijo tako po domače, kakor je sicer navada, magistrat pa ima dolžnost nemudoma ukreniti, kar je mogoče, da se bode laglje vozilo, bodisi da pusti ulico s peskom posipati ali kako drugače. — Pobegla prisiljenca. Benedikta Bauerja in Ferdinanda Bauerja, katera sta bila iz tukajšnje prisilne delavnice pobegnila, so prijeli v Celovcu. — Na cesti je obležal prodajalec klobas Ivan K . . Vrgel ga je Snops, katerega mu je nekdo, kakor je pripovedoval, po-žvečil. — Trgovec s prašiči. Marko, reete Ivan Popovič iz Drage na Hrvatskem je v Velikih Laščah dne 16. t m izvabil županu Matiji Hočevarju 60 kron in posestnici Ani Hočevarjevi 40 kron. Prijeli so ga še istega dne v Dobre polj ah, ko se je ravno hotel odpeljati z vlakom. Dobili so pri njem 169 kron denarja. — Tatvina v Šiški. Postopač Janko Skočir, kateri je v Gorici ukradel 600 kron in je policijsko zasledovan, je ukradel včeraj zjutraj Jožefu in Frančiški Kresal v Šiški zlato uro, vredno 140 kron, 7 zlatih prstanov in dve zapestnici. — Slepar. Neki tujec, ki je stanoval v nekem tukajšnjem hotelu, in se vpisal kot inženšr z Dunaja, je pobegnil, ne da bi bil plačal, kar je snedel in spil. Navedenec je okoli 30 let star, srednje velikosti in nosi čepico z zelenim okrajkom. Pobegnil je baje v Trst. — Dva osia je našel pred 8 dnevi na cesti pri Št. Petru na Krasu strojevodja Ferdinand Permoser iz Ljubljane. Osla se nahajata sedaj v hlevu pri Korošcu v Št. Petru. — Meščanska godba svira jutri v soboto v „Narodnem domu" ob 8. uri zvečer pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Beniška. ■ Naobrazba na Japonskem se širi vedno bolj. Danes se izdaja tamkaj že 745 časnikov; pri tem moramo omeniti, da so bili še pred par leti prvi izdajalci časnikov kaznovani s smrtjo. Tvrdka Oh asi je izdala v 13 letih čez 1CD.000 zvezkov knjig in utemeljila pet mesečnikov; „Faiyo" in „Bungečkurubu" se tiskata v 150.000 iz tiših. Naobrazba naroda ima velik vpliv na obrt in kupčijo. Jako skrbijo Japonci tudi za higijeno. Tako so podrli vse mesto Tekhan in ga postavili na drugem kralu, ker je stalo v nezdravi krajini. * Verska blaznost. Neverjeten slučaj se poroča iz pruske vasi Breitenbah (okrožje Veclar). V vasi je več pobožnih ljudij in mej temi tudi neka družina, katera je hotela direktno peljati se v nebesa. Družina, obstoječa iz matere, dveh hčera ter sina, darovala je vse svoje premično imetje sosedom, začela se postiti ter molila v eno-mer, da bi se čim prej spolnila njena želja. Ovčar dotične vasi je videl v svoji domišljivosti svetel sij nad hiSo versko-blazne družine. Ljudje so mu verjeli ter se niso upali vstopiti v hišo. Živina je neprestano mukala iz lakote, dnevi so prešli, ne da bi dobila krme. Konečno so se odločili neki možje, da preiščejo hišo. Preiskali so vse sobe, in stanice, a o družini ni bilo niti sledu. Šli so še pod streho, kjer so vsi štirji nagi bili v eni postelji že blizu konca svojega življenja. S težavo so jim zopet pomogli, a ti niso še obupali, da se popeljejo enkrat v nebesa. * Perzijski šah in pouk. Perzijski šah potuje po evropskih deželah. Šaha goni po svetu poleg radovednosti tudi želja, seznaniti se z evropskim načinom naobraženja. Prvi čin perzijskega Šaha je bil, da je ustanovil doma .Družbo za gojitev znanja", ki izdaja mesečno dvakrat svoj čaanik. V tem časnika se slika namen družbe takole: ,NaŠ mnogospoštovani gospod padišah dobro ve. da se mora prebivalstvo naobraziti in zato je naša skrb, ae brigati za vzgojo in naobrazbo mladeži. V ta namen se ustanavljajo v vseh mestih Sole po evropskem vzoru. Sedanji napredek na polju pouka javlja dovolj jasno, kako hrepeni perzijski narod po omiki in kako je zmožen se naobraževati". Ministru pouka je javil Sah svojo zadovoljnost takole: .Milosti božji, Tvojemu delu in delovanju .Družbe znanja" zahvaljam se za velike napredke na polju pouka, ki me napolnju jejo z veseljem in zaupanjem v daljni napredek. Moja najskrbnejSa briga je ljudstvo naobraziti in ga vzgojiti v svojo in vsega naroda korist. Zato ukazujem, skrbeti z vsemi silami za nadaljne popolnjevanje Sol, za ustanavljanje knjižic, kakor tudi za objavljenje poročil, ki se tičejo naobrazbe". * Tatinsko društvo. V Ostrovem pri Vinkovcih je 40 oseb kradlo po polju. Bili so v zvezi ter so si nakradeno blago delili. Ker sta pustila dva tata svoje zaznamovane vreče na polju, so dobili vso družbo. Književnost. — Popotnik pedagogiški in znanstven list ima v št. 10. tole vsebino: Drag Pribil: Nekoliko pedagogiških navodil za zemljepisni pouk; Jovan Zoter: Kako naj se učitelj pripravlja na pouk. O. Sittig „Prave sreče dom"; Dr. Jos. Tominšek: O telovadbi; Književno poročilo; Razgled. Listek 310 — Pedagogiški paberki 311 — Kronika. Telefonska in orzojavna poročila. Trst 19. oktobra. Laško politično društvo za Istro je sklenilo, kandidirati proti dru. Laginiji v V. kuriji odvetnika Bennatija iz Kopra, in v kmetskih občinah, ki jih je doslej zastopal dr. Laginja, puljskega župana Rizzija. Trst 19. oktobra. Štrajkujoči železničarji so imeli včeraj shod, na katerem sta govorila dva slovenska socialna demokrata in jeden nemški, ki je došel nalašč z Dunaja. Delavci niso zadovoljni s tem, kar jim obeta vodstvo južne železnice. Včeraj je iz Ljubljane, iz Divače, iz Nabrežine in od drugod došlo precej mnogo delavcev, ki izvršujejo pod policijskim varstvom opravila štrajkujočih. Dunaj 19. oktobra. Wolf je imel včeraj na Dunaju shod, na katerem je naznanil, da po njegovih računih pride 22 nemških radikalcev v državni zbor. Govoreč o zahtevah nemških radikalcev je rekel, da ni upanja na uveljav-ljenje nemškega državnega jezika, dokler bodo antisemitje člani nemške Gemeinbiirgschaft. Dunaj 19. oktobra. Dipauli izjavlja, da v slučaju, ako ne bo izvoljen v peti kuriji, tudi ne sprejme druzega mandata, ne v kmetskih občinah, in ne v veleposestvu. Dunaj 19. oktobra. Vodstvo južne železnice razglaša, da vsled štrajka v Trstu ne more sprejemati tovornih po-šiljatev v Trst in iz Trsta Že sprejete pošiljatve, kakor tudi tiste, ki so že na potu, se vrnejo odpošiljateljem. Praga 19. oktobra. Višje deželno sodišče je opozorilo vsa podrejena sodišča, da se v uradovanju ne smejo ravnati po jezikovnih naredbah, ki so bile izdane pred Clarvjem. Ta višja sodna naredba se pri raznih sodiščih različno tolmači. Ponekod se just. urad-ništvo ravna po njej. Drugod se sodišča ne ravnajo po njih, nego se sklicujejo na reskript cesarja Ferdinanda iz leta 1848., ter se po istem ravnajo. Končno se je pri raznih sodiščih višjesodna naredba samo naznanila uradnikom, njim pa se je prepustilo, da ravnajo po svoji vesti. Berolin 19. oktobra. Mej prvimi, ki so grofu Bulovvu čestitali na imenovanju za drž. kancelarja, bil je cesar Franc Jožef I. Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Zbornični svetnik Franc Omersa pravi, da ni za odpravo, ampak le za znižanje doklade, zbora. svet. Feliks Stare pa meni, čim ceneje bo žganje od strani dežele, tem ceneje da bo za odjemalce, in tem več ga bodo popili. Poročevalec Lenarčič: Tudi s stališča trgovine ni priporočati vloge. Dežela bi morala, kakor rečeno, drugje iskati nadomestka za ta odpadek. Iskala bi ga v drugih davkih. Kranjski kmet bi težko vzmogel nove davke, in skoro izključeno je, da bi dežela njemu naložila nadomestitev za odpadlo ali znižano doklado na davek od žganja. Preostajal bi torej le trgovec in obrtnik. In tako bi torej trgovcu prav ničesar ne koristila ta odprava ali pa znižanje. Nasprotno! Še večjo škodo bi imel. Zakaj cenejše žganje bi nezmerno razširilo pitje žganja, to smrt narodne delavne moči, in bi narodno - gospodarsko oškodilo celo deželo. Konsumcijska moč prebivalstva se bi zmanjšala, in to bi končno zadelo tudi trgovski stan. Trgovska in obrtniška zbornica, zastopnica trgovskih in obrtnih koristi, s trgovskega stališča torej ne more podpirati vloge gremija. Pri glasovanju sprejme zbornica poročevalčev predlog z vsemi proti enemu glasu. Glede ostalih točk dnevnega reda sklene zbornica: polovico še ne poravnanih stroškov za slamopletarske tečaje v kamniškem okraju prevzame zbornica, če drugo polovico poravna deželni odbor (poroča podpredsednik Anton Klein); vlogo opavske trgovske in obrtniške zbornice na trgovinskega ministra, naj ukrene, da se obstaj trgovskih in obrtniških zbornic v sedajnji sestavi podaljša vsaj do konca junija 1901, je podpirati pri trgovinskem ministru, ker je čas do državnozborske volitve prekratek, da bi se mogle izvršiti zbornične volitve, kar pa bi bilo treba, če naj bo državnozborska volitev zbornic veljavna, ker po novem letu zbornice ne bodo več polnoštevilne (poroča tajnikov namestnik dr. M u r n i k); tudi je podpirati vlogo graške zbornice na trgovsko ministrstvo, da kmalu premeni določbe ministrske odredbe z dne 13. oktobra 1896 drž. zak. št. 235 glede preiskave lončenih posod radi njihove nevarnosti za zdravje, ker te določbe stavijo v nevarnost sobtoj lončarskegi obrta (poroča proviz. preds. Ivan Baumgartner); — glede dveh obsodeb radi prestopkov razpredajnega zakona se izreče zbornica, da se je v zadevnih primerih kršil ta zakon (poroča zb. svet Andrej Gassner); —glede maksimalne tarife mesarjev v Črnomlju je poročati, da je zvišanje te tarife od 80 vin. na 84 vin. razmeram primerno, (poroča zber. svet. Franc Omersa); — o obrtnih pravicah lesnih trgovcev se izreka zbornica, da so lesni trgovci upravičeni prodajati čreslo (poroča zbor. svetnik Feliks Stare); — glede obrtnih pravic kolačni-kov in sladčičarjev je poročati c. kr. deželni vladi, da zbornica ne more spremeniti svojega mnenja, izraženega v poročilu z dne 20 marca 1.1. (poroča dr. Murni k); — končno sklene zbornica, poročati mestnemu magistratu v Ljubljani, da smejo sladčičarji, medičarji in svečarji ob birmi in enakih prilikah, prodajati robce, urice in druge igrače, ker temelji to prodajanje na stari navadi in ne dela nikomur konkurence, (poroča zbor. svetnik Josip Rebek). (Dalje prih.) — Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo po dobavni ponudbi oddalo za leto 1901 dobavo naslednjih potrebščin: stenjev (toht), bakelj, lojenih sveč, cunj za poliranje, volnje za čedenje, konoplje, azbesta, loja, trde masti, kolomaza, mila za mažo, različnih valjičnih izdelkov kakor: kovanega železa, komercnega železa, raznih vrst pločevin (pleha), raznovrstnega jekla; različnega železnega blaga kakor: tkanin in pletenin, verig, raznih žebljev, vijakov, žičnih c veko v; dalje kemičnih in naravnih izdelkov, povlakov (firnežev) in lakov, barvnega blaga, kemikalij (tudi bakrene galice za galvanske baterije), kleja, smirka (šmirgelja) itd.; pozamentirskega in krojnega blaga; vrvarskega blaga, usnjenega blaga, ščetar-ske robe itd. Ponudbe se morejo najkasneje do 25. oktobra t 1. 12 ure opoldne poslati na zgoraj imenovano ravnateljstvo, kjer se tudi lahko pogledajo natančneji pogoji, ponudbeni formulari in zaznamki, ki se pa tudi dopošljejo proti plačilu poštnine. Dobavni razpis se tudi lahko pogleda v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Bratje Sokoli! V nedeljo, 21. oktobra 1900 posetijo umetniško mitove In Hlovriiiho gledallMee štajerski Slovenci iz Celja in okolice. Člani „Sokola" se zbirajo ob 9. uri zjutraj v popolni društveni obleki s plaščem v »Narodnem domu" v telovadni dvorani ter ae pridružijo deputaciji občinskega zastopa z g. županom na Čelu in drugim v „Narodnem domu" nastanjenim društvom, da skupno pozdravijo doBle goste pred „Narodnim domom". K obilni udeležbi vas vabi z bratskim Ma Bdar! ODBOR. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. oktobra: Ivan Mramor, gostaC, 70 let, 08tarelost. Dne 17. oktobra: Doroteja Dovar, delavka, 41 let, Florijanske ulice 6t. 13, srčna hiba. V hiralnici: Dne 17. oktobra: Jakob Hribar, posestnik, 53 let, rak. V deželni bolnici: Dne 14. oktobra: Ivan Hafner, gostaC, 61 let, vnetje pljuC._ Meteorologićno poročilo. Vlitna nad morjem 306 3 m. Brvdojt mra&ni tlak 786-0 mm. i čas opazovanja Stanje barometra v mm. C s s Vetrovi Nebo 11 is 18 19 9. zvečer 7. zjutraj 2. popoL 7331 10*0 si. 8zahod dež 733-3 7333 9*3 |brezvetr. oblaCno © 130 sr. jug [del. jasno« Srednja včerajšnja temperatura 92°, nor-male: 101°._ JD-cLza-sujslca, "borza. dne 19. oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah .... 96 65 Skupni državni dolg v srebra .... 96 35 Avstrijska zlata renta....... 114-25 Avstrijska kronska renta 4% .... 97 20 Ogrska zlata renta 4°/........ 11380 Ogrska kronska renta 4°/0 ..... 90 05 AvBtro-ogrske bančne delnice .... 1702 - Kreditne delnica......... 647-— London vista . . . ,...... 241*— ffemfiki drž. bankovc za 100 mark . . 117 75 BO mark............ 2355 20 frankov........... 1922 Italijanski bankovci........ 9030 0. kr. cekini..... . . 1139 t Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je VsegamogoCni naSo edino ljubljeno hčerko Štefico po kratki muCni bolezni danes popoldne v prvem letu njene starosti k Sebi poklical. Postojna, 18. oktobra 1900. (2171) Emil in Elica p!. Garzarolli. Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja in odkritosrčnega sožalovanja, kateri so nam došli iz bližine in daljave, povodom velike nesreče, smrti našega ljubljenega in nepozabnega soproga, oziroma očeta, sina, brata, zeta in svaka, gospoda Frana Pečenko c. in kr. poročnika, raCunskega vodje kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo raznih društev pri pogrebu pokojnika, izrekamo, ker nam je nemogoče, vsakemu posebej se zahvaliti, tem potom vsem svojo najiskrenejšo in najprisrCnejšo zahvalo, j. Žalujoči ostali rodbine (21B6) Pečenko-Rollet. Jutri v soboto, 20. oktobra 1900 koncert 5alon-orl^«$tra iz Opatije. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi z velespoBtovanjem (2170) Fran Krape ž. V sredo, 24. oktobra 1900 koncert meščanske godbe. HavnoBii aaaaa* Kukhško krepkostno pivo pasterizovano v steklenicah se dobiva v prodajalni (2023—17) Edmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavne pošte. Proda se (2137-3) takoj zaradi smrti v nekem trga na Spodnjem Štajerskem bliza železnice dobro idoča z mnogobrojnimi odjemalci, in zraven spadajoča trgovina z mešanim blagom z vsem premičnim in nepremičnim blagom Naslov pove uprsvništvo „Slov. Nar.". Nikdar več v življenju!! 355 važnih komadov za samo 3 K 60 h. 1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajCnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone", 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in §e 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 H. tto h. Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpošiljalna tvrdka (2158) 1^. Windisch Krakov IW». 1B/!K. Za neugajajoče se vrne denar. Bdttger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domaČe živali, a 40 kr. in 60 kr. se dobiva samo (1393—15) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek-a v Ljubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt 11. februvarja 1899. ■i. HrrN. mlekarija. Gostilna „pri Cenkarjucc. ristni prosekar inbržanka liter po 52 kr. Istrijansko novo po 40 kr. — Dobra stara Vina po 36, 40, 48, 56 kr. liter. Čez ulico liter 4 kr. ceneje. Vsako soboto in nedeljo "Wm jetrne, krvave, rižove, mesene frišne in preka-jene iz najboljšega prešičevega mesa klobase domačega izdelka! FriporoCa se s spoštovanjem (2157—1) Franc Slatnav gostilničar. Umetniška razstava ^ u „)V(e5tnerD doma" w I i>5«»k dan cd 9. dopoludne de 4. popoludne. Restavrant Fantini Gradišče št. z. Danes v petek, 19. oktobra 1900 KONCERT Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. K obilnemu obisku vabi (2i64) Ludovik Fantini. Stenografa prejme takoj v svojo pisarno dr. Urban Lemež aew odvetnik v Slovenski Bistrici. Ces. kr. avstrijske jffig jržaint železnici. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; Cez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klem-Reiflng v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj — Ob 4. uri 3 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celov« c, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gentvo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Coriha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob ti. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 ra zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. P ■ -m h > d ti ti