^PlK4^Jp1(ib1' k' k> Hofbn)liothek' T ¦ \viea St. 43. V Gorici, 31. olttobra 1879 „So6a" izbaja vsak petok s in velja s poSto prejemana ali y Gorici na dom poiiljana: Vse teto.....f! 4.50 Pol leta.....„ U.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „%>o-Blanicah" se placnje za navadno tristop- T$8aj m. no vtsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 „ „ » „ 2 „ • „ » » » 3 ., Za vee§ crke po prostoru. SOČA Po«o.nie&iie Sievilke se dobfvajo po . 10 soldov v cQopici v tobakamici v $o-sp<>^ki nil.'jei blj/.n , lagoyoljjio poSiUajo urediiifityu .:SoCe" v (rnriti v tyailing-oT iialwrnvn'sirounina'pa bpravniStvu,fSo50* -na Kotenji .v Stiwa-vi htti «jfc. 2*3 U nadstr. Rokopisi se ne Tacajo; dopiai naj •e blagovoljno frpkujejo, — pM*\$w iin drugim nepromoinim te naroCnfna zniit, ako m oglaio pri urednifctvu, , Kako iiaj se posestnikom bremona zlajsajo? (Dalje.) Ostali snio zadnjic pri preosnovi ljudskih Sol gled6 notranjosti postave; (lanes hoCemo o tern so nekaj besed spregovoriti. Poglejmo, kako je bilo s to zadevo pred sedaiijimi Solskiini postavami. Imeli smo taeas v Oorici uormalne Stirirazredne Sole, izka-tenh so decki prestapali naravuost ua srednje — la-tinske in realne Sole, — in ceravno je bii v normal-mh Solah nemSki kot ulni jezik in so se uficnci le niiino grede poducevali tudi v iiiaterinsciui, vendar nioremo trditi, da so se decki bolje pripiavljali za sreduje Sole, kakor se to godi v danaSnji ljud&ki soli. Tern bolje bi nupredavali v tukih Solali na^i declri dandaues, ko se poducuji-jo v materiuem jcziku. Mi sino tedaj za to, da se zopet priblit'amo stari Solski sistemi glede poducnib strok in da le to iz njih iz-trebimo, kar je bilo napacuega, in to je bil nemSki kot ueni jezik, Ufieuci, ki so zapuScali staro nor-malko, znah so navadno dobio brati, pravilno in lepo pibati in rocno racunati, in nautili so se tudi glavnih slovuicnih pruvil. To je zadostovalo za pi estop na sreduje sole, kjer so se decki tudi hrabro borili z muogiini no«iini zaprekami. Postava sedaj odioCuje, da morajo ptroci v Ijudsko Sub hoditi po konCaneui Sesttni do konCanega Stirnajstega leta, turaj celih osem let. To uaredba po nasem piepncatiju ne ugaja iiasim potrebam; otroci dukouCavsi 0. Jeio starosti uitnajo tiiti iizicnih niti dusevinh moci toliko, da bi se niugli z uspehoin de-le^iti Solskega poduka. To velja posebno na kmetih, kjer se otroci kasneje zorijo in morajo navadno daleC in po slabih potih v Solo hoditi. Dolznost v solo hoditi do koueauega 14. leta pa, dela zapreke otrokom in starisem, ker se otroci predolgo po Solskih klopeh gulijo, se preveC nedelahiosti pnvadijo, in jamejo pre-pozuo ueiti se bodi poljedelstva, bodisi kakega roko-delstva. De<5ki pa, ki po Stiriletnem obiskavanju ijtid-ske Solo prestapajo na sreduje sole, so navadno iizic-no in dusevno preslabi, da bi zamogli z uspehom sreduje Sole obbkavat; nasledek tega je, da zaeenjajo taki uceuci ze zgodaj hirati, da morajo Sole ponav-ljati iu da zgube vse ve*elje do nauka. PrepriCani smo torej, da bi zadostovalo vsem raz-meram iu potrebam, ako se dol2uost otrok v Solo hoditi, skrei na Kime stiri leta, to je od izpolujenega osmega do koueauega dvauajstega leta starosti. Tako bi bill otroci dosta Jizidno iu dusevno izgodjeni, iu bi USTEK. Na grob^k (Ant. Lebaii.) n......zvonovi — tak' milo poj6.«—- Mrzel veter pise, listje od dreves pada, z njim veter se igra. — B..... zvouovi — tak' milo pojo" ~ in tja ua gomile naSih raujkih romajo stariSi, bratje, sestre, pnjaUi, znanci iu neznanci; nosijo vence in Sopke, poiagajo jih blagim svojim ranjeim ua gomilo. — Prizigajo jim luCice na grobovih; solza v oku jiin igra; spominjajo se preminulih, ki so nosili „2ivljenja gorje," dokler jih nij reSila nzadnjaljubica,belasmrt.u — Veruih duS dau je. — Vsak ima svojiee, ki v mrzlem grobu poCivajo; obiska jih ta dan „na grobth" — ua popokapiliSiciu — Tam plaka mati solznih ofii po zgubljeuem sinu, hfierka ihti po materi, sin po ocetu. Drugemu kljuje sree ueveuljivi spomm ua star^ga, zvestvga prijatelja: — „zdihljaji vro&" — dejal bi PreSiieu — ki no!>e-nega ve6 ne obude\ ?— Na zaduje vsak vidi, da cesar 2eli, nij najti na tem svetu veC. — Tudi uaSa mila majka Slava ima obilo Stevilo vrtih sinov, katere sou2e 0vpokoj'le, — groba glo- prav uspeSno obiskovali Ijudsko Solo in priSU tako v-krepljeni na sreduje Sole, da bi prenasali na ten vse tezave brez Skode za zdravlje iiizboljSim napredkom v duSevncm oziru, ker srednje Sole imajo toliko h tako te^kih piedmetov, da zahtevajo, da so de6ki 'Iq tizifino in duSevno dobro izgojeui, kar so pa le redko kdaj pred 12 letom. Gluvni prtMlmeti na ljudski Soli bi morali biti branje, lepopisje, pravopisje in temeljni nauki iz ra-Cuustva. Z branjem bi imel biti zdru^en poduk v I slovnici o poglavjtnih to«5kah, tako da bi se defiki v i ljudski Soli svojega jezika dobro naufiili; ob enem pa bi imela biti berila (fiitanke) tako osnovana in sestav-ljena, da bi bil v njih uveden poduk o zgodovini, o zeuiljepisju iu narodoalovju, se ve, da tudi le v glav nih potezah; ueitelj naj bi vse to nadrobneje razlagal, kakor se prilega deSkemu razuMu. Se ve, da bi imele biti Cltanke pogresivne oli uadaljevalue potecajih, kar izgotoviti pripuSCamo stro-kovnjakom. Zeleti je pa, da ii se s Cetertim letom zdruzil poduk o poljedelstvu, iwsebno glode* sftdjereje in trtoreje. Da bi se pa ponudila prilika otrokom, da bi Se nadalje pueali se s podukom, morula bi se vpeljati ali nedeljska ali pa vederna zimska Sola za otroke, kateri so koneali Ijudsko Solo, in doiziiost o-trok obiskavati ponavljavno nedeijsko ali zimsko ve-(ierno Solo bi se imela raategniti do izpolujenega 16. leta. Za veejo trge, kakor n. 4). za Bovec, Tolmin, AjdovScino in Su^ano bi bilo Se zoleti, da bi vla-da na svoje stroSke osnovala obrtnijske Sole, katere bi inieii otroci teh trgov obiskovati; vendar pa bi morale biti te tako osnovane, da bi se otroci po do-kqutiani ljudski Stirirazredni Soli lahko ueili kakega rokodelstva, pa da bi mogliob enem obiskovati obrtniSko Solo. — Ako bi bile ljudske Sole po tern kopitu preosno-vaue, vgajaie bi ob enem tistim, ki bi hotcli presto-piti na srednje Sole, in onim otrokom, ki bi iz nje stopili v praktiCno zivljenje, ker ti hi se lahko Se 0 pravem Casu — od 12 do 16 leta — naucili dobro vsakega rokodelstva ali pa poijedelstva, in bi se ob euem Se nadalje ufiili v ponavljavni Soli predmetov za Zivljenje prepotrebnih, mej katere vStevamo posebno zuaustva prakticnega radinastva in pravopisja. Omenjati moramo Se, da bi se imelo na to gle-dati, da bi v obcinah, katere nimajo nad 50 za Solo sposobuih, od 8 -12 let starih otrok, kjer nij toraj mogoCe vstauoviti popolnoma lormalue ljudske Sole s posebnim posvetnim uciteljem—poduk prevzeli duhov- niki, katerim naj bi se za to odloftla zatrdaa nagra-da 200 gold, na leto. Za tako nagrado bi duhovmki nidi poduk prevzeli, in preskrbljeno bi bilo po tern za to, da bi se sicer povsod vpeljale ljudske Solo, a stroski se vendar izdatno zmaujSali. Povsod, koderbi duhovniki podu^evali, prihranila bi se lepa syota ua u6itelj.ski placi in stanovnini in enako tudi potem pot-letni pOviSki k tej plaei in penzija. Tu smo podali strokovujakom Uxde'l in driJavnim poslancem pozitivne nasvete, in naznanlli unCela, po kateri h bi se imele preoBiiovati postave 0 ljudskih Man,tako, da bi postale priinerne naSim laztncnun, potrebam in pa i4iocem,ii) stem smo spolnili svojo publiciBti^no ali capnikarsko dol^tiost; Lu ve kedo Se kaj boljSega 0 tern, pa naj pove in pripravljeni smo dotiCna meiienja v najSem listu objaviti, ker se drzlmo nafiela: veC Ocl vet vidi, veHjudi veC ve! Toraj na dap 2 ujimi ot Mat luxl Dopisi. bofiine." — Idimo z njo Hna grobove" -r- in pohodi-mo tudi mi te slavue mOze; polagajmo tern modern, lii so nas probudili iz narodnega spanja in nam za-pustiii duSevne zaklade, pomagali nam do kake slo-venske kujige, do kacega narodnega druStva, Casopisa — vence ijubezni in Stovanja na gomilo. ;— In zares — koliko bontevljev za narodno stvar je zasula u$e lopatal — Koliko solz narodu uze „iz domovinske so ljubezui lile?" — Unkraj groba uie poiiva: Vod-nik, PreSiren, Cop, Jenko in kopica drugih veljakov. — „V«eh vernih duS dan* je, mi pohojamo grobove teh prvih naSih buditeljev naroda. — V duhu suo daues na Voduikovem grobu. •— nNe hfiere, ne sina Po meni ue bo — Dovolj je spomina: Me pesni pojo\*^— Tako je pel naS Voduik; in v i«tini njega npe-sni pojo;" tako on zaslu^i. — BPriznavati moramo* — tako pravi znani pisatelj g. prof. Levee — „da do denaSnjega due mati slovenska zemlja Se ui rodila sinu, kateri bi bil v takih casih in v takih lazmerah v I jezikoslovji in starinoslovji, v pesmih in ukovitih : knjigah toliko stoiil za naSo domovino, kakor on, ki je po pravici in resnici to, kar pravi njegovo pomen-ljivo lepo mie — vodnik slovenskemu narodu. — Za to slava njegovemu spominul A obiScimo v duhu dajje svoje drage, — Taw Iz Rifenberga, 27. okt. (izv. dop.) Nnavoti, katere je priobcila vSoLaH v (Jlaiiku AHo oi se po-lujSala bremena uaSim posestuikom" o coRtnih zado-vJi, so meni iz srea govqrjcni iu sliSal sem tudi dni-ge prav pohvalno o ujih govoriti. Skoro smem reCi, da se javno meuenje popolnoma strinja z uasvetova-nimi preuaredbami cestuih postav, ker bi se po'em stroSki za ceste izdatno zinaujsali in ceste bi bile go-tovo tudi bolje oslubovane, kakor so zijioj. Prept'ical sem se nature^ da nekateri cestni odbori, bodi da prav ne razumojo svoje naloge, bodi da so zaviraui po posebnih loluilnih razmerah, zelo zanetnarjajo svoje ceste. Tako sem se peljal predl letqui dni po slila-dovni cesti, katera drzi od Komua skozi Gorjansko ntiw $em»olaja do cesarske ceste pred Prosekom; v komenskem okraju je bila Se zadosta dobra, a pre-stopivSi mejo tega okraja, Cutila so kolesa koj golo, slabo oskrbovano cesto in ko semsete dni zopet po tej c«|sti vozii, menil sem, da si rebra pretresem — tako nag a in od deitevja razorana je zdaj. In vendar je ta cesta ena glavnih obcevanjskih 2il na uaSem Krasu, za katero bi moral slav. cestui odbor , enako skrbeti, kakor za vse druge. Mari pa je zato nema v tolikej skrbi, — ker ni v zvezi s6 Seianp, glavnim kraSkim mestom in sedelein cest. odbora ? SliSal sem u2e o katerem drugem cestoem odboru, da sredotofii vso svojo delavnost okoli svoje na „fletnem" Oprenjskcm v Kranju poem .-qajvedjl mo2 slovenskega naroda. — Zemlja kriya poStenega mo2a, ki je bil skqz in.skoz 8znafiaj.a -*- Xa.jje naS — PreSiren — oce slovenske poezije. -*» V Kranju le2i ta fldusevui velikan." -- Idjemu je bilo itvjjenje — kakor sam pravi— Jefia;" xeSUa «a je wpr,ija»pa smrt,a ,)ki pelje nas iz bole^iue siesta, Tje, kjer :trobljivost vse verige zgrudi; T^je, kamor mofi preganjavcev ae .sei6e. Xje, kamor njih krivic ,ne bo za nami; Tje, kjer znebise clpvekvS8kete2e.,,«r-Danes se zbirajo njegovi cestilci ua njegovem giobu, drugi eo v duhu pri njegovem spomiuku, na katerem stoje" besede: „Ena se Tebi je zelja spolnila, V zemlji domacl datruplo leii^— Da resnicno a'V zemlji slovenski, v predragi de^eli, Ki si jo ljubil presrfino ves CasK — lezIS—-ti duSevni velikan.— Na te se spominja vsak zaveden Slovan. —-N'aSa mladma naj se posebno-vsa-ko leto —vsaj na vseh vrrnih duS dan — spominja s poaosom in ljubezuijo tega ljubljenca slovenskega naroda. — VeCni mu spominl Poleg PreSirna leii S. Jenko. Ta iep .talent slovenskega naroda zakriva tudi u^e^mrzla aemlja.— Na-rod slovenski! bodirponoBemiategamoga/iiije umeri 55 Jtftpitale* — ter rabi v to *udi zujje drugih bolj oddaljenih pokrajin, kojih skladovne ceste bi se morale same delati, ako bi hotele delane blU; — a skoro mi ni verjeti, dabi spadal ezanskicest odbor ˇ to Tisto; manveS morajo biti tu droge zavire — katere se pa Se le tedaj odstranijo, kedar se od-strani cestui odbor sam. — O cestnifc od-borih gre sploh e*n glas po deieli — da so pre-drag i, kedar izpoloujejo svojo dolznost in Se dra3ji, kedar je ne izpolnujejo, — kajti, koliko staneobceva-nje po slabih cestah, to obtatita hudo kmef. in trgo-vec, ce nepozneskih doklad — pa po drugit Se vefijih stro&kih in zgubah in Skodah. .1 — L 12 Sempata 27. okt. (Izv. dop.) (Deri, cesta pri Sempasu; — volitcv staresiustva). Brali smo v .Soii* o maisikalerej cesti in poti: le deriavua cesta pri Sempasu, ceravno se vozijo po njej vetfaki, pride redko kedaj na dnevni red, Ne mi-alim na veljake a la grof Cfcambord, kateri se je prefila leU kaj rad k nam na lov vnzil, azalibog ne misli, te5 straiit nasih jerebic in kljunaCev in to vsled posebnega prizadevaoja tuk. lovca g. pi. M o n a r i-ja; ta je na. ^ed, kakor se je bralo v goriSkih ital. listih iz golj gosto-ljubnosti priponndil francoskimu princn dvome-secni lov za prav malo odSkoduino, znasajoco samo toliko, da bi ne imeli ostalilovci nic skrbeti, kako bi placali najemnino za obsirni lov !*)— Taki velikaSi mi ne roje po glavi, marivec mislim na ljudske zaatopnike, pa take, ki so mki dan na cesti ter je najvec po-trebojejo. Vi torej bi imeli v pervi versti dolznost, podati nezaupnico onim, ki so poklicani skerbeti za do-ber stan ceste, da bi ne zalila vefi inn na „ d er 2 a v n a." Cestnina se pobira enakoraerno! Pivslozimoin spom-lad je bil ta kos ceste pudoben vlaznej Uovcnej njivi, na nekaterih ruestih so se uditala kolesa do pest. Za veliko silo so napeljali potem nekaj tako debekga ka-menja, da se je moral vozuik „gr«beljtt ogibati, ce je hotel naprej priti. Poglejmo kraujbke ceste, ali se tako popravljajoV Kako se godivozniku tukaj o slabcm vremenu, povedali bi najboljSe oni trije kranjski voz-niki 1 lesom oblozeni, koji so v cetettek 16. t. m. pri „Novem Zidutt tils Sempasa proti Gorici v vsem velikem pisu mnogo muke preterpeli, ter se niso mo-gli cele tri ore z mesta premaknitl, dasiravno so 6 (reci Sest) parov pred voz vpregli in so tukajSnji vaicani, kolikor se je dalo, s koli pomagali. Kakor po vsakem veejem dezji, je ondaSnji hudournik cesto tudi omenjenega dne odnesel. Ali ni to muka za Iju-di in ziviuo? Vidiant consoles! Zanimivo je in ozua-cuje naSe cestno gospodarstvo prav dobro, kar je do-ticoi g. npolir" rekel, ko ga je prilrtno neki kanafeki rojak opozoril na ta slabo izpeljani kos ceste. „Wis-sen Sie bos,* ta so njr^o.e be de, 8es gibt do viel Geld nnd Lent!" Slab kroja(, ce obleko za to slabo Siva, da ima po tern zmerom zadosta dela. — Zdaj — ravno prav, ko so se nam priblizali vsi svetniki, da bi nam le tndi pomagali! — bodemo tukaj vendar edenkrat volili novo stareSinstvn. Da bi le pravega nioza za zupana udobili! Pri vsej revi je Vendar vsakega volilca dolznost, da meri na razum-nega in poStenega moza, katerega zelja je, videti svojo obclno krepko in na dobrero glasu. Zarad tega, obcmarji, pozorl Ste li pozabili na krivice, ki so se posameznim obcmarjem godile za ca- ^Kakor smo aligeli, je bil grof Chambord jako rado-brodelnik Sempaskim reveSem, kateri ga bodo zelo pogreSali — 6e je res, da ga je neuljudiia sebifinost odgnala od Lijaka, kamor je toko red zahajal na lor. Op. ured. ubog kakor pra?i5ni Aristid; Na Jenkovi gomili naj-demo njegove besede v spominek vdolbene: „Ko jaz v gomili &ni bom poCival In zelen mah poraste nad menoj, Veselih casov sreeo bo uzival, Imei bo jasne dneve narod mof." — Zalibog — te njegove besede se nijso §e do se-daj nresnidile; „zelen mah" sicer uze raste nad Jenko-vim grobom, a vendar: veselin, jasnih dnij Se nema narod naS — a miFSe zvezde mu vendar uie prizi-gajo nado doboljSe bodofinosti. — Zapnstimo Jenka !— Drngi narodsi velikan Matija Cop podtvatant v — Jbeli* Ljlibljani poleg Vodnika. — Bil je M. Cop pravi uCitelj slovenski mladini; svojim ucencem bil je mil vladar in ljabeznjiv oce. — Akopram nij bila Se tacas (I* XBSUl) — v Ljubljani na gimnaziji — slo-vensdina obligatni predmet, vendar je Cop v Soli ome-njal slovenskih korifej. Vodnika, PreSirna in drugih. — Kot pravi uciteij slovenskega naroda kazal je mladini — ljubav do materinega jezika; — navduSeval jo je za vse lepo in dobro, a mladinaga je tudi zna-la ljubit in clslat. — M. Cop je bil velik ueenjak in ima prav velike zasluge za slovenski narod. — Veliko veS bi bil pa Cop Se storil za narod, ce ne bi bil tako nenavadne nagle smrti umerl: „Ako bi daljSi Casi bli mu dani, Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil. Pero zastavi komaj stare Slave Buditi rod — odnese val ga Save !B Panes Bmo y dtthtt na pjegovem grobu in vidi- sa razdelitve obelnskega paSnika aBoljna gmajnaK ia drozega ofc6inskega prenozenja? Vsaki dan se kaie vecja potreba, da je znpan tudi naroden, da ana, toiaj cesti naS jezik. — Katerega kolidkaj zavedenega narodnjaka ne bo zalilo sli-Sati, da uraduje nas stdanji g. iupan skoro samo nemSki ali lalki? Ali js tega treba, da se doina s tujSeino Semimo, ko povzdigujejo naSi slovenski po-sianci svoj glas zarad eiakopravnosti slovenskega jezika? Uraduije naj bod» za nas in ne mi za urad-nije. — Klieem Vam toraj: Sempasci, volite za zu pana mo&, razuraneja, poStenega narodnjaka! ___________^_ IZ Tohnina, 28. oit. (Izv. dop.) Ko bi hotel o vremenu pisati, pov«^dal \l Vam, da je bil sneg gore pobeiil, da se je pa gortemu solncu ie vmaknil na vi'liko radost onim, ki inajo r.-po, zelje in kar je Se jesenskih pridelkov na nj»vi. Pa pustimo gor»t in po-gltjnio v ravau. Koinur je Tolmin znan, ?e, da pe-Ije «ez Tolminko mos* proti sv. Lueiji. Ta je bil do zdaj lesen in ze tako label, da so se ga ttv.ki vo-zovi ie od daltC bal«. Nov lesen most bt bil duber, pa les je le les. Vstrezal bi kakih 12 let prav dobro, po tern pa haju sopet v gore hiode kupavat, kar pri sedanji visoki eeai lesa ne ka2e. Vsled tega je skle-nil naS cestni odbor, naj *eze Toiminsko in Poljubinj-sko stran kamnen most. Sklep se je dejansko iz-vrSil in zdaj se spenjata iva velicastna oboka nad bistro Tolminko. Ker sem ze pri vodi, nnj povem, da je vzela Idrijca skoro ze doddani most na Stopni-ku. Bil je zidan iz tistega marmorja, ki je pred petimi leti toliko dobicka obttal. Kamen je res lep, pa tega ni, da bi ga obdelaval. Kako je prisio do te nesrece, ne vem. Pra^ bi bilo, ko bi Vam s Cer-kljanskega o tern pisali. To Vam povem med oklepaji. Moj namen je, govoriti le o raostu 6ez Tolminko. Ker bere to delo veliko denaia, misiil bi bil tluvck, da letos trga ne bodo nikjer ve5 iepSali. Toda zakon natore je tak, da eno delo klice diugo za seboj. Na unem koncu Tolmina pti cerkvici sv. Atitoiui obrobil. so cesto z lepim zidom. Na-nj postavljajo zdaj 12 lepo obdelanih kamnenih stebrov. Kedar nas pridete obiskat, zdelo se Vam bo, da stojite pred grof At-temsovo palaco na Korenji. Ta zid je pa delo nase-ga zupanstva in ne cestnega odbora, kakor nekteri mislijo. To je lepo. Lep je pa tudi to od naSega zupaustva, da je kremarjem povedalo in tudi pissalo, da po 10. uri zveCer ne smejo veL totiti. Dobro jestt in piti,pa malo debjti, to se zdi nekterim lt*po; praSam pa, kaj bo iz rodu, ki poseda cele uoct po pivnicah! Hvale je vredna ta prepuved, gbdati bo pa treba, da ne ostaue le pri goli — prepovedi. Letina pri nas ni ravno slaba, tudi neaiec ni imela naSa Tolminska stran, ce izvzauiea pozar v Modreji, ki je nekoliko hiS vpepelil. Deoaia je pa po malera tudi pri nas. Politidni pregled. Z DUNAJA. — Razprava ob adresi, ki se ima podati cesarju v odgovor na prestolni govor, je v gospodski zbornici uLe koncana, v poslanski zbornici pa bode menda danes. Kakor je bilo pridakovati, zmagal je v gospodski zbornici nafcrt nstavoverne ve6iney katerega je se- mo neki „okru§eni in pohabljeni kamen" — njegov nekdanji spominek. — Tam lezi nvelikan uCenosti" skoro pozabljen. — PolozJmo mu vsaj v dubu zelen venec na grob: blag mu spomin t Mnogo drugih naSih moif veleumov, buditeljev in voditeljev naroda krije Se sv. KriStofa grobje; naSi vrli bratje v beli Ljubljani jih danes dostojno slave z venci in lueicami in otoznim petjem in ves narod se jih hvale^ao sporai-nja. — Mi pa ostanemo Se malo casa na doma^em grobji v o^ji domovini. Saj nam pocivajo tudi tu m»z-je, vredni nase hvale^no3ti, naSega sponiina. Imena StaniCevo, LavriCevo in drugih neizginljiva bodo nam na veke vdolbena v hvaleznib naSih sreih, saj oni so vam bili pravi junaki v borenji za narodne pravice naSe, oni so bili naSej mladini svetilnica na potu v temno bododnost. A kraj teh boriteljev za narodne pravice, spominjajmo se danes tudi primorskih naSih skladateljevl. Kocijan^ifia in Avg. Lebana. Brit-ka 2alost me presune o pohodu grobateh dveh mojih rojakov; oba rojena v Kanalu, prijatelja v ftveuji, zunijalna v svojih skladbah (dasi samouka) poci-vata zdaj v hladnej gomili, zapustila sta solzno dolino v cvetju svoje dobe, prvi 29, drugi 31 let star! — Kaka velika izguba za probujajoco se narodno glasbo na Primorskem! Primorski Slovenci britko cutimo,da iijiju dveh nij ved. Kje je ono ubrano petje, ono nau-dulenje za naSo narodno pesen, kakor je bilo za Casa Kocijancica in Lfbana? Polozimo tema dvema vrlima sinoma boginje Evterpe venec na gomilo in vecen jima spomin! — stavil bivsi minister vitez Hasner in prav iskre-no zagovarjal stari centralist Schmerling. Minister Taaffe prizadeval si je sicer prego-voriti zbornico, da bi popravila tretji odstavek vecininega nacrta, v katerem ti6i ustavoversko zelo, a govoril je v veter. Ustavoverci niso hoteli za ni6 odnehati in tako je slednjid pri glascvanji z 78 glasi proti 59 obveljal Hasiier-jev nacrt, za katerega je pri tretjem branji gla-soval tndi grof Taaffe kot ud visoke zbor-njce. Navzocni udje cesarske hiSe so glaso-Yali z avtonomtsti. — Uradni organi se trudijo zdaj opravifiiti Taaffe-jevo glasovanje; pravijo namred, da, ker se vladni program nasi anj a na ustavo, moral je minister tudi v vecininem sklepu priznati ustavnost, in da je tedaj popolnoma konsekventno ravnal, ko je tudi se svojim gla-som podvrgei se vecini. A to je cudna logika; moz, o katerem se ve, da je kot voditeJj se-dauje vlade o6e prestolnega govora, potegne zoper svoje prepridanje, 6e ima katero, z nasprotno veCino ter potrdi se svojim glasom centraUsticnc namere — ki so obrnjene proti avtonomiji dezel, to je proti glavnim tezujarn velike vecine avstrijskih narodov, kojim sti krona in vlada obljubili pravicui biti. — Ne, ne! tako vladno „ausgieichmajeistvoa nam nic ne dopada, ker smo prepricani, da ne dovede do zazeljenega cilja. Zaradi nsijajneK zmage ustavovercev v gospodski zbornici je, seveda, neizmerno veselje tudi v vsem ustavovernem casnikarskem Izraelu in nekateri listi testrauke u^e prorokujejo, da so Steti dnevi Taaffe-jevi vladi. — Od druge strani pa smo slisali izrazati sum, da je Taaffe-ju in drugim mozem njegove barve celd prav, da se po gospodski zbornici kolikor toliko brzdajo namere se^lanje veciiie poslansko zbor-nicc spenjajocc sc po razSirjenji dezeiue avto-nomije. Zalibog, ncniaino do zdaj Se nobeuega poroStva za to, da je ta sum cisto neopravicen; kajti niti glede narodne enakopravnosti ni seda-nja vlada se z nobenim c i n o m pokazala, da jej je v resuici marvokom priti do danasujega dne obstojecim krivicam v solah in uradili. Za programe, naj obetajo kar koli, brigamo se pre-sneto malo. Facta loquuntur. Kakor v gospodski, tako ste tudi v poslanski zbornici obe stranki v razpravo podali vsaka svoj adresin nacrtj grof Hohenwart je se-stavil naert avtonomisticne vecine, dr. Sturm pa onega ustavoverne manjsine. Ustavoverci go-spodske in poslanske zbornice izrazujejo sicer v svojih adresah zadovoijstvo nad vstopom deskih poslancev v drzavni zbor, a nekako v tern zmi-siu, ce tudi ne z jasnimi besedami, kakor bi se morali Cehi podati na mi 1 ost in nemi 1 o s t* prezirajo popolnoma njih drzavno-pravne pri-dr^ke, kakor prezirajo teznje vseh drugih dezel in narodov po SirSi avtonomiji in populni enakopravnosti. Ustavoverci kazejo tu in tam da jim ni za spravo, ampak da jih je resna volja, se dalje gospodovati. In ni6 ne mara, da se jim pri ocitni popustljivosti sedanje vlade § e e n-krat posreci, priti na povrsje. Fiat I Naj se nji-hove brezozirnosti vsi narodi nasitijo do grla* 6em brze se to zgodi, tern prej dozivimo ko-neeni polom avstnjskega ustavoverstva. Hohenwartova adresa je dostojno in zmerno pisana; v njej je razlozeno vse, cesar je nasi driavi nujno potrebno, da se resi iz dusevnih in gmotnih nadlog, v katere jo je zakopalo usta-voverno 16 letno gospodarstvo. Ona zahteva, da stopi na mesto krivicnega in pogubnega c e n -tralizma, Sirsa avtonomija posameznih dezel, na mesto gospodarstva enega naroda— enakopravnost vseh narodov zi-vecih v drzavi. Sploh je Hohenwartova adresa prijeten odmev prestolnemu govorti: iz obeli ve-je dnh miru in sprave izvirajofi iz vsestranske pravicnosti, na katero edino se mora nasla-njati vlada, ako jej je res za to, da bode dr-zava niogocna; kajti, justitia regnorum funda-mentum.— 0 adresni razpravi v poslanski zbornici sporoclmo pri'iodnjid; za danes samo Seto, da so prvi dan za adreso govorjli Punajevski Clam-Martinic in Lickten stein, proti njej pa iz-med 25 oglasenik govornikov prof. Suss, Eo-walski, Scharschmied in Lustkandel. V seji 28. t. m. je predlozil vodja finand-nega ministerstva, Chertek, finan6no postavo in proracun za 1. 1880. Potrebovalo se bode 4127/io milijonov, pokritje znasa 400 milijonov manjka tedaj 127/ip milijonov goldinarjev, za katere pa vlada ne misli delati novih dolgov; marived hoce kolikor mogo6e prigospodariti v raznih oddelkih upraye in poprodati, kar se lah-ko da premakljivega drzavnega premozenja. Da-lje prediaga vlada ve6 sprememb pri koleku in pristojbiuah, in sicer se bode pristojbina pri do-bitkih v malej ioteriji in v privatnih loterijab zvekSala na 20 odstotkov, kolek pri kvartah se bode povekSal, uvedla se bode nepremicna kolc-kovna pristojbina pri denamem sprejetji in povze-tji, odpravijo se razne popustljivosti pri pristoj-binah, povekSa se kolekovna pristojbiaa pri sod-nijskih ulogab. S temi sredstvi se bode dobilo 58/io railijonov. Nadalje prediaga vlada pristoj-bino o porabi domacega rudninskega olja in zvek-sanje cola za petrolej od 3 gld. na 8 gld. kar bode prineslo drzavi 48/io milijonov vefi. Davek na Sganje bode znaSai 1 xk milijona. Kot zaeasno, samo za leto 1880 veljavno naredbo prediaga vlada pobiranje desetproeentne pristojbine osob-nega prometa na Meznicah in parobrodih, nadalje dopuinitni davek na dohodke nad 1400 gold. Znesek tell naredeb da bode znasal 4 mi-lijone. Znizanje troSkov pri upravi, terneljite davkovske reforme, uvedenje obfinega dohodnin-skega davka in s tern, da se bode davek nalo-&1 delniskim drustvom, zagotovilo se bode rav-notezje v dr^avnem gospodarstvu. OGBItSKI prora&m za 1. 1880 kaze 18 milijonov deh'eita. — Drzavno gospodarstvo je na Ogerskem ee mogoCe, Se slabse, kakor je bi-lo do zdaj v nasi drzavni poloviei. Judex-curiae pi. Jurij Majlat, je nedavno pri neki slavnosti svojim rojakon* posteno levite bral. Rekel je mej drugim: Ostalo nam ni druzega nego neizmerna zmeSnjava strank in napihncna osabnost puhlih glav. — Nifc se ue kaze, da bi se hoteli Ma-djari pravieno pobotati z Hrvati o finanCnih za-devah. — NA RTJSKEM zacno v kratkem zborovati zemski zbori, ki so blizo tako osnovani, kakor nasi de^elni zbori. Letos se bodo posebno peeali s solskimi in zdravstvenimi vprasanji. RUMUNSKI senat je dne 2G. t. m. spre-jel nacrt postave, po katerem dobejudje drzav-Ijansko pravo. — PRUSKl dezelni zbor je zadel zborovati dne 28. t. m. Stranke v njem so tako sestav-ljene: 106 je konservativcev, 99 narodno-libe-ralcev, 96 v centru, 52 svobodnih konservativcev, 34 naprednjakov, 18 Poljakov, 22 poslan-cev ne spada k nobeni frakciji, 6 stolov je pa se nezasedenih. Katoliska stranka ima v tem zboru jako ugoden polozaj; brez nje nema no-bena stranka vecme, torej se bodo konservativci in liberalci potezali za njeno prijateljstvo. Domace stvari. StraSaa nesreSa. Iz Bovca smo prejeli ravnokar brzojavno poroeilo, da je danes zjntraj popolnoma zgorela vas Koritniea; 40 drufcin je brez strehe, Skoda velika, reva nepopisljiva ia nagla pomoe silno potrcbna. — Koritniea je uze tako ena najsiromaSnejSih vasi naGoriskem, zdaj o nastopu zime Se ta strasna nesrecal — Vemo da je letos reva tudi diugod velika — a vemo tudi, da najde pravo kristjansko usmiJjeuje se vedno kaj, s eemur prihiti svejemu bliznjemu na pomoS v taki skrajni sili. Tu gre za to, da se resi vec sto Slo-veSkih bitij gotovega pogina v terdi zimi in ob po-manjkanji vsega, kar je 2a 2ivljenje potrebno. Pripo-roCamo torej uesrecne Kotituicane prav iskreno javni milodarnosti ter naznanjamo, da bode tudi naSe o-pravniStvo radovoljno sprejemalo vsak poslani dar, objavilo ga v listu in odpravilo na svoje mesto. Sre6 kanje obligacij Pri danaSnjem sreckanji obligacii z raljiscno obveznega zaloga goriSkega, ki so se za izplaCilo naznanile, so izlrebane uledece; Z odrezki po gl. 50 stare veljavd §tev. 245; po gl. 100 St. 10, 27, 195, 271, 469, 703, 833, 936; po gl. 500 St. 160, 179, 192, 195, 213;|po gl. 1000 St. 157, 305, 432, 437, 451, 513, 548 477 za znesek 650 gl. st. v.; po gl. 5000 St. 54 in f7. Te obligacije bode izplacevala denarnica zemljiScnoj-odveznega zaloga od dne 30. aprila 1880 naprej 4 zneskih prera-cunjenih v avstrijski veljavi. i O. k, kmet. dru§tvo v Gouici je imelo due 23. t. m. izredui obCni zbor, katerega se je dele?ilo 46 udov. Predsedoval je gosp. podp(-edsednik Viljem Ritter; kot vladni komisar jebilTiavijo^en e.k. dvorni svetovalec baron Rechbach. Predsednik preCita pismo, s kiterim se je grof Fr. Oorouini odpovedal predsedniStvu, ter opazuje, da si je siuer muogo prizadeval, pr^govoriti ga, naj bi svojo odpoved uazaj vzel — pa vse zastotij. Dr. Levi, glavno vreteno v na§em druStvu, po kojem se je do zdaj vse sukalo, pravi, da cenzura, katero je izjavilo dru^tvo de^elnemu odboru, iiikakor ni zade-vala zaslui&enega predsednika, do katerega ima dru-Stvo popolno zaupanje in zato predljiga, naj se uje-gova oilpoved ne sprejme. Predlog je soglasno spre-jet in grof Corouiui zopet potrjen it predsednika. To He je brzojavno naznanilo g. izvoljeucu, aestitav§i mu ob enem zaradi izvolitve za predsednika poslanske zboru ice. — Da so i i dj e zvite, premetene buie, to je uze stara rec; a dr l» e v i spada mej one najfi-nt'je vrste. „Grof Marie a«vo porofiilo je po tisku objavijeno; po njem je dezelni odbor dobil svojo „hi-bo", vodja slovenskega oddelka krnet. Sole Se hujo, grof Coronini je lahko mej vrstami bral, kar nm je slo, dr. M o n u pa nepozabljeni ljubljeuec vladajoCe svojati v krnet. drudtvu, je vs»j pred svetom rehabi-litovan; uauten je po vmn tem doseiUu, potegui-mo torej roge zopet v svojo polzevo hi§o mny" Tako inenijo dr, Levi in tovarSi, Bumo videli, kako bo pa sodilo ob6instvo, kedar priobCi dezelni odbor svoje porofiilo o dr. Moiui-ovem gospodarstvu. Kajti to mora priti na svitlo, da se po zaslugi oznaci.jo inozjo, koji nosijo zdaj zvonec v nadem krnet. drudtvq, pft bi radi imponirali se »vojo osabno brezobziniostjo tudi celt dezeli. Drustvcnik g, pi. Claricini je izroftil predsedni-htvn neki spis, v katerem so se tfivimi barvami na-hlikane nezgodo, ki uze ve6 let preganjajo in siroma-sijo nase kuietovalce, ter jih po sili tlacijo v dolgove. Bpis sklepa s predlogom, naj tie poda miQisteistvu, | oziroma dr^avnemu zboru peticija v namen, 1. da se za naSo dezelo popolnoma zbriSejo atari zastani davki in pa davki za 1. 1879 in celo za 1878 za tiste kraje, kateri so bili od nested uajhuje obiskovant; — 2. da se usiuuovi kmetijska banka in 3. da se razveljavi naredba, vsled katere treba placevati obresti od za* stauih davkov ter se potirjane obresti povrnejo. Zbor sprejnie predlog in naroCi posebnemu od-seku, da sestavi v tem zmislu peticijo. Za izredni obeni zbor, ki se ima v kratkem sklicati v Kormiuu, sklene se sledeCi dnevni red: 1. Razprava, kako naj se pospeSuje umno gosnodarstvo mej kmeti; 2. kako zavirati emigracijo kmetijskim delavcem. Slednjie bere dr. Levi ob§irno sporaenico, ki se ima predlozlti ministerstvu v odgovor na neko o-krozmeo zastran trtne u§i „flIoksere". V tem spisu se spodbuja vlada, naj izvisi, kar sta skienila o tej zadevi mejnarodtia kongreba genevski in beruski, ter uaglo preskrbi po aduiinistrativnem in postavodajnem potu, cesar treba, da se odvrne ta strasna pokonCe-valka od naslb Vinogradov. — Zbor sprejme ta pted-log zahvalivSi se porofievalcu za njegov trud. Dezelni Solski svet je imel v sredo (29. t. m.) spet etikrat sejo, katera je trajala 4 ure Casa. Razpravljati je bilo treba mnogo reci, ker ni s5e od junija meseca bilo nobeue seje. Bile so na dnevnem redu naslednje tofike: SporoSilo okrajnega §olsk. nad-zornika vseb treh slovenskih okrajev za Solsko leto 1879; sporocilo de^eln. Solsk. nadzornika o Solah v Lahih; konecletui sporocili o gimnaziji in vi§i realki in splo§no sporoCilo vit. Klodi^a o ljudskem Solstvu na GoriSketn v 1. 1878-79.—Klasifikaeija jljudskih Sol na podlagi de^elne postave od 4. marcija t. 1. je po-trjeua; potrjene tudi vse prestave uciteljev po predlo-gih doticnib okr. §. svetov; samo Tolminska klasifikaeija potrebuje se neke formalue dopolnitve. -¦ Razne prosnje uciteljev in zasebnikov so, bodisi ugodno ah neugodno, rcSene, n. pr. mestnih uciteljev goriSkth proSnja glede novih plac; nekega ucitelja na Krasu zastran slu2b. doklade in doklade za stanovanje; neke uciteljske vdove v Brdik zastran odpravSCine in mr-tvaScine po ranjeem mozu; druge vdove v Lahih zastran odgojilnega pripomofika za otroke; maogih ofie-tov rekurz za odpustek §olske kazni i. dr. — Eden slov. okrajuih §. svetov je podal ttasvet, da bi se 2 ucitfjjema podelilo kaj nagrade za vspe§ni poduk v petji. Ugodni predlog de2. §. sveta gre na minister-stvo.—Eaemu laskemu ucitelju brez maturitetne pre-sku§nje je dovoljeno, da sme priti k preskuSnji za dose^o postr* / le uciteljske spo obnosti. — Preudarek Solsk, okraja okolicno gori§kega za 1880 je potrjen (4%). Za ta okraj, kakov tudi za, graJiWanski gre podprta proSnja na ministerstvo za dovolitev pred pi a" 6ila ali podpore iz drzavne blagajnice. •—¦ Dvema go- . spodoma na gimnaziji je podeljena 5., oziroma, 1. pet-letnina; 1 zafiasen nCitelj, zensk. uC. i zobrazevaliSca postane zatrdno glavni ufiitelj.—Prof. Lavtar dob i 200 gl. nagrade za svojo aritmetiko za uaiteljiSfia.— Grofinja Latour-ka v Rusifiu je bila vlogila pro-§njo, da bi sraela napraviti evangeliLansko privatno Solo, v katero naj bi sraela sprejemati tudi neprote-stantovske deklice. Ker prosilka trdi, da hoce izpoi-niti vse dotidne postavne pogoje, in tudi skrbeti za katoHSki verski uk za kat. otroke, ni mo6—z ozirom na postave—prepovedati jej naprave omenjene Sole.— Starogorci (pri Gorici) so prosili (?), da bi se jim napravila Sola. Ce bo potrebnost Sole dokazana, bodo Solo imeli; toda ucni jezik je dez. S. svet 2e prej enkrat dolocil na podlagi postave, — Okrajni Solski svet (pomnoieni) okolifino-goriSki se je branll dovo-liti stroSke za uCiteljice zensMh roCuih del. Njegov sklep ni obveljal. 25gorel je preteklo nedeljo 6 letni deCek v Des-kli na Kanaiskem. Oce njegov zivi v Trstu in je izro-fiil otroka prve zeiie v varstvo staremu ofietu in itari materi v Deskli, katera sta bila v nedeljo v cerkvi, pustivSa doma unuka, Ta se je najbr/e na ognjifici neprevidno igial, in je priiel % ognjem v nevarao do-tika, koja je zakrivila revdeku prerano smrc. Spodnji gimnazij v Kranji ostane; to se razvida iz tega, da je vlada postavila v proraCun za 1. 1880 primeruo svoto. Goveja kuga se je na Kranjskem do 26. 'dne t. m. prikassala v 43 krajih litijskega, krSkoga, novo-meSkega in ctuomaljskega okraja; zbolelo je 122 go-ved, med temi ii'i je pogiuilo 48, boltiih pa pobitih bilo 74, zravt.„ * pa je zarad kuge sumljivlh pobitih bilo 261 go ved in 1 koza: -* v vsem je tedaj kuga dozdaj pobrala 383 goved in 1 kozo. Emigracija. Slavno c. kr. okrajno glav.,rntvo goriSko nam je ^>pet naznanilo tri gospodarje oziroma druzine, katere se ini.slijo prescliti v daljno Ame-riko. Imena gospodarjev so: Srebernid Matija htS. St. Ul iz Solkaua, vStauta Andrej his, it. 98 iz Mima, Cuk Mibael his. St. 169 iz Mima. Razne vesti. &dov v Avstriji je skupaj i milijon 533.000 in to v Cblajtaniji 923.000, na Ogerskem pa 610.000. Na posamezne de2ele se del6 tako-le: uesko jih Steje 106.000, Moravskc 51.500, Silezko 6700, Spodnja Av-strija 1400, Stajersko 1050, Avstrijsko Primorje 6830,, Tirolsko 1560, Bukovina 54.500, Galicija 628.000, Kranjsko 240, Solnogradsko 150, KoroSko 190, 0-gersko 572.000, Erdeljsko 26.500, Hrvatsko se Sla-vouijo 10.000. Najvefi 2idov je torej v Galiciji, Bu-kevini, na Ogerskem in na Ccskem, najmanj pa na Kranjskem, Solnogradskem in KoroSkem. Primorei jih imaam vec nego zadosti, pa tudi krSLenih nam 2a-libog ne manjka. kakor se tide. Nedavno je umerl v 1'esti eden izmed najbogatejSih ogerskih pie-menitaSev, grof Jurij Karoly. Kpliko je bilo njegovo premozenje, sodimo lahko po tem, da imajo njegovi dedici samo pristojbin ali taksov placati 1 milijon 110.000 gold. Pokojni je zapustil med drugim tudi prekrasno zbirko lul, cenjeno na 11.000 gld. Posojena iiena. Nek trgovski agent v Stol-nem Belgradu na Ogerskem se je pogodil z nekim ptujim trgovcem, da mu za 14.000 gld. posodi svojo zeno na trileta. Refieno storjeno. Agent prejme novce, a trgovec lepo mlado zeno. Toda mladej ienki se ni dolgo dopadalo pri bogatem tergovcu; zato je pobegnila k svojemu mo2u Se pred pogojenim obro-kom. Zdaj tozi trgovec agenta, da mu povrne svoto, ker niso spolnjeni pogoji; agent pa se izgovarja, da on ni tega kriv, da je zeua pobegnila pred ustanov-Jjenim obrokom. Zanimiva pravdai se zdaj razvija pred peStansko sodni'o. Postava od 15. julija 1879, zastran yarstya divjacitie, veijavna za pokuezeno grofijo GoriSko in GradiSko. S privolitvijo de^elnega zbora pokneiene Moje grofije GoriSke iu GradiSke ukazujem tako: §. 1. Tu omenjena d'vjaiina ne sme sevspodej navedenih varstvenih dobah ni streljati, ni loviti, ni ubijati: 1. Divji kozel od 1. decembra do 1. avgusta. 2. Divja koza od 1. decembra do 1. oktobra. 3. Divji kozlifii in kozice od 1. maja do 30. septembra. 4. Srnjak od 1. fe- narija do 1. avgusta. 5. Srna od 1. februarija do 1. itobra. 6. Srnjacki in srnice od 1. maja do 30. septembra. 7. Zajec od 20. jaouavija do 81. avgusta. 8. Divji peteliu in ruSevec (Skarjevec) od 1. januarija do 31. avgusta. 9. Divja kokoS in rr.fevka (Skarjevka) vse bio. 10. LeSCerka od i. januarija do m Mi 31. "aygasta. 11. Skalai jereb (kotorna) in jfcrebica od 1. januarjja do 31. avgasta. 12. Prepelke indivji go-lobi ed 1. februarija do 1. avgusta. 13. Dixie race, gosi, kljnna& in drugi povodnji lovni ti& od 31. mar-cija do 31. July*- Za divje koriifie, kozice, srojacke in srnice se ima divjad do 1. julija pmga prihod-njega leta po porodu. §. 2. Prepoveduje se loviti divja&ioo v zanjke, pasti ali skopee, kakor tndi pokoncavati jajca in je-mati mlado divja&no iz gnjezd. Strop za pokonteva-nje lisle ia volkov se sme rabiti samo s posebnim do-wljeajem okrajne politique gosposke. §. 3. T* postava nema veljave za lov divjafiine v zagrajwnib zverinjakia. Prepovedauo je pa po na-menu §. 6. prodajati divjacino, ulovljeno * zverinjakih, med dobo za wovanje posUvljeno. §. 4. PoUtiona okrajna gosposka sme zaukazati, da se tndi med dobo, ko je lov prepovedan, pritnoruo iztrebi dWjafiina, „oljujem obroke. — Cenike po§i!jam na zahtevo zastonj. N. 41 0Ts7 Tapecirska delavnica se zalogo hisne oprave, sercal, slik, okviror, postelj na zmeteh, zimnic ali zimnatih in volnenih stra- macov, stolov razne ba^e. Yse te stvari se daje- jo tndi v iiajem po prav spodobnUi cciiah. SIVALNl STR0J1 po raznih sistemih. Vse zgorej navMeno blago se prodaj a tako, da se koj pla&a, ali pa tudi v mesec-! nib in tedeuskib obrokib. Uciteljske sluzbe. U ovom skolskom kotaru su ixpraznjene sledece uiiteijske sluzbe: 1. UCitelja H. verste na jednorazrednici v Blateriji sa slovenskim ufinira jezikom; 2. U6itelja HI. verste na jednorazrednici u Tatrvh sa sloveuskim ucnim jezikom; 3. Ucitelja HI. verste na jednorazrednici u Itukavcu sa hrvatskim uCnim jezikom. Sa onimi sluibami su sakup'Ijeni dohodci utemeljeni /cmaljskim zakonom za Istriju od 3. novetnbra 1874 br. 30 odnosno 10. dec. 1878. 0»i, koji tra^e za podelenje jednc ill druge ovih sluzbah prositi, imadu redno dokumentirane molbenice, ako su jurve u slu^bi, tragom pred-postavijene oblasti, ako joste ne sluze, ravnirn putem najdalje do 20. novembra t. g. na ovo c. k. kotarsko Skolsko ujede odpremiti. C. K. KOTAESKO SKOLSKO UJECE, Voloska dne 15. oktobra 1879. [lilavni dobitekl 100.000 mark OZNANILO SUE(K. II o b i t k e garantuje d v / a > a. l'ovitbiio na vdclfzbo inogociU clol>i tkov t veliki 06 hiasmske imn guutami deawni lotettji, v kattTi im»ru hiti titnl B iiiilijon. 000.000 mai-k zuiursljivo (lobljcnih. Dobitki te jako u^urftu* dcuariic lotcrijc, katora ub-ic^a l>" nucrtu Hatno '.M.UilO sn.'ck flozo.), su nlctloOi: Najvedi «I»l>itck je ev. 400.000'murk l*remija 2a0,000 mark (i dobitkov p« 400U mark 1 dobitek i>o 1311,000 mark : (J5 dobiikov jm ;tOO0 mark 1 dobitckpi»10O,0U0niark: 1 dubirek po «0,000 murk ' 1 dobitck po 50,000 mark 2 dobirka po 40.0(H) mark 2 dobitku po U0.000 n«irk ; 5 dobitkov po25,000 mark ¦ 2 dobitka po 20,000 mark ; 12 dobitkov'po 15,000 mark I 213 dobitkov p<>2(H)0 mark li! dobitkev p., 1500 murk 2dobitka po 1200 mark tm dobitkov po 1000 mark 773 dobitkov po 500 mm k U50 dobitkov po 300 mark 65 dobitkov po 200 mark 100 dobitkov po 150 mark 1 dobitck po 12,000 tuurk |2f»150 dobitku* po 13H mark 2-k dobitkov po 10,000 mark : 3900 dobitkov po 124 mark 5 dobitkov po h,000 mark \ 70 dobitkov po 100 mark 2 dubitka po ti.000 mark 7800 dnlritk. po ill in «7 mark 54 dobitkov p» 5,000 mark ;7H50 dobitk. uo 40 in 20 mark Vsi ti dobitkt bodo v nekuhko invnocih v T ra;.dt lkib gotovo iz/.divbani. 1'rvo sre^kanje dobitkov j« iiradoma dolocono, vsaka srt'eka ::a njo stanc cela izvirna srecka samo 3 gl. 50 kr. a. v. pol izvirne srecke samo I gl. 75 kr. a. v. cetrtinka izvirne sre6ke samo 88 kr. a. v. Te nd drzave garantovane izvirne sivrke fne pre-povedane promuse) pn^ljejo se /a franko po poSti poslani znesek, tuai v najdaljnejse kraje. Vsaki dfb^nik dobi zraven svoje izvirne sreekc tudi z driavnim grboni zaznamovaui izvirni uacrt zastonj, koj po ^reckanji pa brez posebnega naro-oila uradni razkaz dobitkov. Vdobljeni denar se koj izplafca, jaz ga razposljem naravnost ia todno inti?rt*scntom in sem porok za tajnost. a^T* Ysika naroeba se lahko narcdi na po»tni v-placni list ali pa v r«*komandovaneiu pismu. H^* X naroHli za srei-kanje, katero bo prav | kmalo, obrniti se je do I 15. novembra t. 1. I! zaupno do Samuel Heckscher senr. Banquier und Wechsel - Comptoir Hamburg. E pilepsijo ^irozjast) zdravi pisineno specijalm zdrav-nik dr. Killiscli, Dresden (Neustadt.). Ima najveco skulnje, ker je zdravil u2e nad 11.000 takih bolnikov.