3-2006
72
3-2006
73
Proti vrhovom – z 
znanjem!
Proti vrhovom, Jani Bele, 
Planinska zveza Slovenije, 2005
Za menoj je nov vzpon, tokrat lite-
rarni. Prebral sem knjigo, ponatis pri-
ro~nika o hoji in gibanju v gorah Proti 
vrhovom. Prva izdaja je po{la `e po treh 
letih. To lahko pomeni dvoje: ali pre-
majhno naklado ali veliko zanimanje. 
Menim, da gre za oboje. Knjiga obse-
ga 162 strani; ko jo bralec odlo`i, je ne-
koliko razo~aran, ker je ture `e konec. 
[koda, da ni razte`aj ali dva dalj{a. 
In se za~ne spra{evati, ali kaj po-
gre{a. 
U~na snov zajema skoraj vse. 
Hojo po »navadnih« markiranih 
poteh, brezpotju, feratah, plezanje v 
kopnih stenah, gibanje v gorah pozi-
mi, plezanje v zaledenelih slapovih, 
gibanje po ledenikih, turno smu~-
anje, bivakiranje, treking, nasvete 
in napotke za ravnanje pri nesre~ah. 
Pou~imo se lahko o hrani, pija~i, po~-
itku, na~inih gibanja, sestopu, streli, 
vremenskih preobratih, ustavljanju 
zdrsa, plazovih in drugem, kar nam 
utegne koristiti v gorskem svetu.
Kljub vsej vsebinski pestrosti pa 
v nekaterih poglavjih ne bi {kodilo 
malce ve~ podrobnosti. Recimo pri 
vremenu nekaj besed o znamenjih, ki 
napovedujejo spremembo. Sicer o tem 
lahko preberemo v kak{ni drugi knjigi 
(France Bernot: Vremenoslovje za pla-
nince, Günter D. Roth: Vremenoslovje 
za vsakogar), vendar je lepo imeti ~im 
ve~ zbranega na enem mestu. Morda 
ne v slogu: »Kdor gre avgusta na Tri-
glav brez bunde v ruzaku, je b’k,« kot 
se je glasil ni~ kaj ne`en nasvet sta-
rega ma~ka, ki sem si ga zapomnil za 
vedno. Verjeli ali ne, v dana{njim raz-
meram prilagojeni obliki ga {e vedno 
upo{tevam.
^eprav obstajajo priro~niki za prvo 
pomo~ in mobilni telefoni, nekaj napo-
tkov za dajanje takoj{nje pomo~i vsaj 
pri nekaterih po{kodbah ne bi bilo 
odve~. Naj jih omenim samo nekaj: 
vrste ran, ustavljanje krvavitve, zvini, 
zlomi, sne`na slepota, zmrzline, ope-
kline, son~arica in morda {e kaj. 
[e o plezanju v kopni steni. Nekaj 
malenkosti je, s katerimi se ne stri-
njam. Ena izmed njih je vrstni red 
opravil pod steno pred za~etkom pleza-
nja. Praksa ka`e, da si najprej nadene-
mo plezalni pas, nato plezalno opremo. 
Plezalnike pa obujemo {ele takrat, ko 
za~nemo plezati. Torej, drugi ali tretji 
literatura
v navezi se preobuje, ko pride na vrsto. 
Le zakaj bi po nepotrebnem trpel v 
pretesnih plezalnikih?
Vsekakor je nujno, da plezalec ob-
vlada polbi~ev vozel. Da zna z njim va-
rovati in, ~e ne gre druga~e, tudi »ab-
zajlati«. Vendar bi lahko avtor omenil 
tudi {tevilne zavorne plo{~ice, s ka-
terimi danes varujemo v hribih in jih 
uporabljamo tudi za spuste po vrvi. So 
celo bolj{e od osmice. Pre{ite zanke so 
danes bolj raz{irjene od zank, zaveza-
nih s kravatnim vozlom. Poleg tega pa 
je Pitu Schubertu uspelo dokazati, da 
se kravatni vozel v dolo~enih razmerah 
razve`e!
knjige so prispevale tudi fotografi je. 
Imenitno se mi zdi, da je kazalo vsebi-
ne na za~etku knjige. Za naslednji po-
natis predlagam tudi stvarno kazalo. 
Ko knjigo preberemo, se nam po-
rodi vpra{anje, komu je namenjena. 
Hja, odgovor je preprost – vsem, ki 
hodijo v hribe. Toda! Naj ne misli za~-
etnik, laik ali kdor koli, da je s tem, ko 
je knjigo prebral, `e zrel za podvige. 
»Ej, sem ̀ e na stodvajseti strani, gremo 
na Glockner!« Noben priro~nik ne 
more nadomestiti prakti~nega znanja, 
ki ga potrebujemo za zahtevnej{e ture 
in ga pod vodstvom in{truktorjev do-
bimo v te~ajih gorni{kih ve{~in, alpni-
sti~nih in planinskih {olah. Je pa knjiga 
dober opomnik za tiste, ki so nekatere 
spretnosti pozabili, da si osve`ijo zna-
nje, pogledajo, »kako se `e tisto nare-
di«. In ne pozabimo, kaj poudarja Bele: 
nekatere ve{~ine je treba osve`evati, 
trenirati, da jih lahko izvedemo pod-
zavestno, ~e je treba – npr. ustavljanje 
zdrsa s cepinom (za bo`jo voljo, pa ne 
na Grintov~evi strehi).
Priro~nik Proti vrhovom je prav 
gotovo nov mo~an argument za pri-
vr`ence teorije, da smo Slovenci pla-
ninski narod. In dokaz, da so tisti, ki 
uvr{~ajo alpinizem med adrenalinske 
{porte, navadni ignoranti, da ne re~em 
~esa huj{ega. Kajti toliko teoreti~nega 
in prakti~nega znanja, kot ga potrebu-
je ~lovek za kolikor toliko varno giba-
nje zunaj uhojenih, markiranih poti, ne 
more{ preprosto omejiti na adrenalin.
Torej, ~e komu {e ni jasno: knji-
ga Proti vrhovom naj postane obvezno 
branje. Predela naj jo vsak, ki zahaja v 
gore ali pa se namerava za~eti ukvarja-
ti s planinsko turistiko. Prepisovanje ni 
prepovedano, je pa {kodljivo. Bli`njice 
se ne obnesejo vedno!
P. S.: Bolj vzgojno bi bilo, ~e bi 
imel mo`akar na naslovnici ~elado na 
glavi. Rde~o, zaradi kontrasta.
Mire Steinbuch
Geotrip '02 
v Sloveniji
Geotrip '02 v Sloveniji. Avtorji 
besedila: Uro{ Herlec, Branka 
Hlad in Marko Simi~. Ministrstvo 
za okolje in prostor, Agencija RS 
za okolje, Ljubljana, 2005
Agencija Republike Slovenije za 
okolje in prostor je konec lanskega leta 
izdala li~no knji`ico z nekoliko skriv-
nostnim naslovom Geotrip '02 v Slo-
Kateri letni ~as je Janiju Bele-
tu najljub{i, postane jasno v poglavju V 
gorah pozimi. V njem se je avtor z u`it-
kom razpisal in nam razkril svoje boga-
to znanje. Morda se bo komu ob pestri 
izbiri derez zdelo {koda papirja za opis 
sekanja stopinj v led, ~e{, to je vendar 
pre`iveto. ^e pa bo ravnal tako kot dva 
obetavna »gumpca«, ki sta pridrvela 
pod Ojstrico, odlo`ila nahrbtnika z de-
rezami vred, ker se je sneg zelo pripra-
vno vdiral malo ~ez gle`nje, in nadalje-
vala v slogu »light is right«, se bo morda 
spomnil na sekanje stopinj na strani 83! 
Ko sta namre~ mladca pri{la na zgornjo 
tretjino pobo~ja, se je sneg strdil, tu in 
tam pa pre{el v led. In sta jih sekala, 
stopinje, kajti »fi ght is right«. In ob~-
udovala gorske vodnike iz zlate dobe 
alpinizma, ki so na eni sami turi izse-
kali tudi po ve~ tiso~ stopinj!
^eprav je izdelavo nekaterih voz-
lov po mojem mnenju zelo te`ko nari-
sati, je Danilu Cedilniku to zelo dobro 
uspelo. Celo jaz sem se lahko znova 
nau~il `e pozabljene variante neke-
ga vozla. Svoj dele` k estetski podobi 
3-2006
72
3-2006
73
veniji. Naslovnica s fotografi jo vr{nega 
dela Triglava in tremi zanimivimi fosi-
li, najdenimi v njegovih stenah, ka`e, 
za kaj pravzaprav gre: za geologijo, in 
to geologijo na{ih gora.
Geotrip je ime mednarodne ak-
cije, ki je potekala v Evropi od leta 
1995 na pobudo Evropske zveze za 
ohranjanje geolo{ke dedi{~ine. Njen 
poglavitni namen je bil ozave{~-
ati javnost o pomenu geologije kot 
vede in geolo{ke dedi{~ine za sodo-
bno dru`bo. Knji`ica Geotrip '02 v 
Sloveniji je sicer dedi{~ina pestre de-
javnosti ob mednarodnem letu gora 
2002, povezane z geolo{ko dedi{~ino 
na{ih gora – toda kar prav je, da smo 
jo dobili na knji`ne police prav zdaj, 
saj je leto 2006 razgla{eno za med-
narodno leto Zemlje. ^isto primeren 
povod torej, da se malo zamislimo; iz 
~esa so pravzaprav na{e gore, kako so 
nastale in kak{ne zgodbe se skrivajo v 
na videz nemem kamenju? »Znanost, 
ki prou~uje Zemljo, je geologija, njen 
laboratorij pa je ves na{ planet!« so za-
pisali avtorji knji`ice.
Avtorji besedila knji`ice – Uro{ 
Herlec, Branka Hlad in Marko Simi~ 
– niso ustvarili kak{nega suhoparne-
ga geolo{kega priro~nika, ampak raz-
gibano, zanimivo in celo zabavno bra-
nje o geolo{ki dedi{~ini na{ih gora, ki 
ga bodo zagotovo z veseljem jemali v 
roke predvsem tisti, ki se ukvarjajo z 
vzgojo mladih in morajo iskati odgo-
vore na radovedna vpra{anja. Koliko je 
stara Zemlja? Je zares trdna? Kaj po`e-
ne gore kvi{ku? Iz ~esa sploh so? Kako 
so nastali fosili? Na vse to in {e na mar-
sikatero podobno vpra{anje boste na{li 
odgovor. Tako na primer v knji`ici izve-
mo, zakaj je za geologe pogosto najzani-
mivej{e tisto, ~esar ne najdejo, ko pre-
iskujejo kamnine kak{nega pobo~ja. Pa 
skrivnosti se nam razkriva o gorah, ki 
sploh niso tako negibne in ve~ne, kot se 
morda zdi na prvi pogled.
Knji`ici sta dodana {e pregledno 
poglavje o zgodovini varovanja narav-
ne dedi{~ine v na{ih gorah in razlaga 
temeljnih strokovnih izrazov s podro~-
ja ohranjanja naravne dedi{~ine. Tudi 
o tem, kaj vse so geolo{ki navdu{en-
ci po~eli v Sloveniji v mednarodnem 
letu 2002, najdemo iz~rpno poro~ilo, 
ki je hkrati svojevrsten napotek, kam 
se moramo obrniti, ~e bi se radi ukvar-
jali z geologijo ali jamarstvom. ^isto 
na koncu pa tisti, ki so {e posebno ra-
dovedni in jih geologija gora zanima, 
lahko najdejo {e seznam priporo~ene 
literature in naslove spletnih strani, na 
katerih je mogo~e najti podatke in po-
jasnila o na{i geolo{ki dedi{~ini. 
Knji`ice ni v prosti prodaji, jo pa 
lahko mentorji planinskih skupin in 
tudi posamezniki dobijo na Agenciji za 
okolje Republike Slovenije.
 Marjeta Ker{i~ - Svetel
Enciklopedija 
gora
The Mountain Encyclopedia, F. 
V. Hartemann, R. Hauptman, 
Taylor Trade Publishing, 
Lanham, 2005
Težko je skoraj 300 strani zajetno 
knjigo formata A4 predstaviti na pros-
torsko omejenem mestu. Avtorja, Ame-
ri~ana F. V. Hartemann in R. Haupt-
man, sta namre~ v enciklopediji gora, 
Iz Mladinske 
knjige trgovine,
KNJIGARNE
KONZORCIJ,
Slovenska 29, 
Ljubljana
David McClung & Peter Schaerer
THE AVALANCHE HANDBOOK
The Mountaineers Books, 10. izdaja, 2005
(256 strani, mehka vezava, cena 4.779,00 SIT)
Vsestranski priro~nik – u~benik o snežnih plazovih, 
njihovih formacijah in u~inkih.
V pomo~ bo tako strokovnjakom kot tudi zimskim 
rekreativcem.
Peter Hill & Stuart Johnston
THE MOUNTAIN SKILLS 
TRAINING HANDBOOK
David & Charles, 2004
(160 strani, mehka vezava, cena 5.625,00 SIT)
Priro~nik za gibanje v gorah v zimskih in kopnih 
razmerah.
tudi to, kako so se ribje kosti zna{le vi-
soko v stenah nad Tomin{kovo potjo na 
Triglav, kako nastaja premog in zakaj 
pri nas kar pogosto ~utimo potrese; 
kaj imajo tektonske plo{~e skupnega 
z razjarjenimi krokodili in kako nasta-
nejo podzemske jame ... Gore in njiho-
ve kamnine nam lahko povedo veliko 
veliko ve~, kot si navadno mislimo! Ve~ 
vemo o geologiji, ve~ zanimivega lahko 
razberemo ob pazljivem ogledovanju 
kamnin, skalnih oblik, plasti in skla-
dov. In ~im bolj smo radovedni, tem ve~