PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorska
M.	dnevnik
P 559 (4 linije)
$5723
JffSSTK'JT"	Cena 600 lir - Leto XL št. 165 (11.888)
Trst, četrtek, 12. julija 1984
Tajnik PSDI Longo bo danes vrnil ministrski mandat predsedniku vlade
Craxijevi pogovori z De Mito uvod v preverjanje med strankami koalicije
KD zahteva predvsem strogost v gospodarstvu in vodilno vlogo v krajevnih upravah
RIM — Danes zjutraj bo Pietro L°ngo odšel v palačo Chigi sporočit svoj odstop predsedniku vlade in zdi se, da bo začasno prevzel proračunsko ministrstvo sam Craxi. Medtem io _ pet strank vladne koalicije že ^čelo dvostranske razgovore z ministrskim predsednikom. Nato bo Lraxi konec tedna zbral vse skupaj, on opravijo skupno oceno položaja. Pietro Longo bo vsekakor dal svoj Prispevek k preverjanju, saj danes ne bo izročil Craxiju le ostavke, ampak tudi dokument, ki vsebuje sta-ošča PSDI glede vladnega programa.
Medtem se je včeraj popoldne Craxi sestal z De Mito. Šlo je za enega najtežjih pogovorov za pred-^dnika vlade, čeprav je v intervjuju nekemu tedniku tajnik KD skušal Pomiriti vode. »Craxi bo padel, ko lSe bo pokazalo, da je sposobnost nje-gove vlade izčrpana,« je zatrdil De Muta. Poudaril je še, da jih je v 'CD malo, ki hočejo spoditi Craxi ja iz Palače Chigi, in da še ti ne pomenijo nič.
Kar dejansko zanima KD pa je uvoje: strogost v gospodarstvu in vprašanje krajevnih uprav. Glede pr-Vega vprašanja je zakladni minister
Goria predložil za preverjanje svoj dokument. V njem si Goria prizadeva določiti temeljna pravila za vodenje gospodarske politike, začenši z vsotami pri izdatkih in prihodkih, na katerih je treba preveriti sporazum med strankami vladne koalicije. »Tajniki strank lahko sklenejo, in jaz upam, da bodo sklenili, da postavijo te količke, v okviru katerih naj vsak lahko nato postavi svoje izbire. Vladni program si je postavljal enoletne roke, moj dokument pa upošteva daljši čas in bolj ambiciozne smotre za splošen ozdravitveni ma-*never.«
Kar zadeva drugi pogoj, ki ga postavlja za preverjanje, se KD zanima predvsem za sestavo nove deželne vlade na Sardiniji, kjer ji preti nevarnost izključitve, saj Sardinska akcijska stranka, ki predstavlja jeziček na tehtnici, se ogreva za levičarsko deželno upravo, otočni socialisti pa kolebajo. Danes se vsekakor sestaneta prej politični urad in nato vsedržavno vodstvo KD, ki bosta v polni pristojnosti ocenila včerajšnje pogovore med Craxi jem in De Mito.
Niti republikanci seveda ne stojijo
Pietro Longo
križem rok in postavljajo svoje zahteve: zavzemajo se zlasti za ustanovitev medministrskega odbora za nadzorovanje javnih izdatkov. Liberalci so s svoje strani sporočili, da ne_ marajo več klofut in so zahtevali večje pristojnosti za ministrstvo za ekologijo. V pričakovanju vladne pre-osnove se je razprava vnela tudi gle-
Bcttino Craxi
de drugih ministrstev. Po nekaterih glasovih naj bi Valdo Spini prevzel ministrstvo za prevoze namesto Signo-rileja, ki bi se vrnil na vodilno mesto v PSI, kjer naj bi bil Martelli edini namestnik tajnika. Govori se tudi o vstopu v vlado Riccarda Misa-sija, načelnika De Mitovega političnega tajništva.	R. G.
ZAHTEVE IN PREDLOGI VLADI
Confindustria in sindikati o preverjanju
RIM — Tudi tako imenovana »družbena zastopstva« se zavedajo važnosti preverjanja med vladnimi strankami in odločitev, ki jih bodo pri tem sprejele, zlasti v zvezi z nadaljnjo gospodarsko politiko, zaradi česar sprožajo pobude, ki naj bi vplivale na sklepe tajnikov petih koalicijskih strank. Sindikati so na srečo v tem važnem trenutku spet vzpostavili e-notnost in tako lahko nastopajo z večjo težo. Delodajalci so sicer precej složni glede obrambe skupnih interesov, manj pa glede usode Craxi-jeve vlade.
Včeraj so strokovni sindikat CGIL, CISL in UIL poslali predsedniku vlade in ministru za delo De Michelisu pismo, v katerem ju pozivala, naj posvetita med preverjanjem posebno pozornost vprašanju reforme pokojnin, za katero se je vlada februarja obvezala, da bo predložila ustrezni zakonski osnutek še marca, a obveze ni izpolnila.
Delodajalci so pa včeraj na seji vodstva Confindustrie proučili dokument »Pogoji za razvoj«, ki ga bo danes odobril izvršni odbor, nakar ga bodo poslali vladi in tajništvom strank. Dokument zahteva na splošno zajezitev državnega primanjkljaja in inflacije, ne spušča se pa v podrobnosti, ki jih bo obravnaval drugi dokument, ki ga bo Confindustria do konca meseca izročila sindikatom.
V Bejrutu atentat Proti libijski ambasadi
2a. KJRUT — Sedem oboroženih in vriVflr*an'*? m°ških je včeraj zjutraj v R- V Lbijsko diplomatsko misijo hnn5,riltu- *z Poslopja so pregnali H-norvske in libijske stražnike ter na-
celot dinamit- Kmalu zatem je bila Da if'ì'stovba v ruševinah, na srečo tj	mrtvih in niti ranjenih, kaj-
že nJ?,j k' in predstavniki misije so Drotlr drlevi zapustili Bejrut v znak pl°matovPr0ti ugrabitvam svojih di
Povzrnwi včerajšnjega atenbata, ki je , °6r°mno gmotno škodo ,je Lihan,, sv°j že najavljeni obisk v Abdn.1 ,tudi libijski zunanji minister atentat . nm Triki. Odgovornost za ki tnii s telefonskim pozivom ne-8ada\/r ovrd agenciji prevzela »bri-Vodi-, vlSL' Sadra«. Musa Sadr je bil je ^Imanonske šiitske skupnosti, ki k0 sTSlruV: avgusta 1978. leta, potem Je dalj časa mudil v Libiji.
n°n^en? Pa se je včeraj sestala liba-hstanov i ada državne enotnosti, ki je DsvoKfwj1, Preiskovalno komisijo za he mpa a oseb- ki so bile ugrablje-desetletno vojno.
V intervjuju znanemu beograjskemu tedniku Nin
Mitja Ribičič o vlogi ZKJ in SZDLJ
o funkcionarjih in sojenju disidentom
BEOGRAD — Mitja Ribičič, član predsedstva ZKJ je bil vedno precej iskan sogovornik za intervjuje, saj je eden tistih jugoslovanskih funkcionarjev, za katere ni težkih ali »neustreznih,:< vprašanj. To je potrdil tudi pred dnevi ob obisku na uredništvu beograjske revije Nin, kjer se je v triurnem pogovoru dotaknil nekaterih najbolj žgočih vprašanj in dogajanj v Jugoslaviji.
Med drugim so ga novinarji spraševali o odmevih na 13. sejo CK ZKJ, pa o. odnosih v federaciji, vlogi Socialistične zveze. Ko je odgovarjal na vprašanje, zakaj je danes SZDL v forumih kopija Zveze komunistov, je odgovoril takole: -»Menim, da se obnašamo kot partija na oblasti, ki ne čuti potrebe, da bi se borila in dokazovala, saj je vse v naših rokah. Partija določa ministre, predsednike, vodi kadrovsko politiko, investicije in
to formalno uresničuje prek forumov Socialistične zveze. Tako je formi zadoščeno — toda v teh forumih spet sedijo sami komunisti. To je torej to. Oblast je pokvarljivo blago, lahko zarjavi, lahko začne verjeti, da je moč vse uresničiti s silo države, čeprav je vse^bolj jasno, da je to nemogoče. Obstaja tudi dediščina, recimo, oktobrske revolucije in SZ, ki se je kot prva država socializma v prvem povojnem obdobju znašla obkoljena sredi vsega sveta. Toda zakaj tudi mi danes vidimo sovražnika na vseh straneh? Zakaj smo' nestrpni do vsakega mišljenja, zakaj se zaradi ene pesmi trese vsa Jugoslavija, zakaj o drobnarijah razpravljamo na državnem vrhu, zakaj vsak eksces in pojav pride v nekatere naše biltene ... in potem, ko to gledaš z neke kabinetske ravni, je videti, da smo obdani s samimi sovražniki.«
Mitjo Ribičiča so vprašali tudi o tem, kaj misli o jugoslovanskih di sidentih. Strinjal se je z novinarji, da je ta pojav velik absurd, je pa gotovo povezan spet s fenomenom partije na oblasti. »Če nekega pesnika, sociologa ali filozofa zvlečemo na sodišče, namesto da bi s knjigo usekali po knjigi, namesto da na nesprejemljiva stališča odgovorimo s strokovno in ideološko kritiko, potem počnemo prav tisto, kar si opozicijske sile želijo.«
Ribičič je omenil tudi vtise, ki jih je dobil na pogrebu Berlinguerja. Spraševal se je, odkod tolikšna priljubljenost in spoštovanje in prepričan je, da je to v veliki meri tudi posledica Berlinguerjevega boja za »čistost« partije. Dokazoval je, da v KP1 ni korupcije — to je vsekakor u-činkovit način obrambe idej in integritete partije. Pri jugoslovanskih
funkcionarjih sicer ne moremo govoriti o korupciji, je dejal, gre pa za svojevrstno pojmovanje privilegijev in različnih kriterijev za »zaslužne« ljudi. »Denimo,* je nadaljeval, »zgodbe, ki krožijo po Beogradu, o pokojnini Jovanke Broz in hiši, ki jo gradijo zanjo. Zavzemam se za to, da skupščina Jugoslavije javno določi pokojnino vdove predsednika republike in sprejme zakon o tem, kakšno stanovanje ali hiša ji pripada in iz katerih skladov je to treba zagotoviti. Na ta način se v samem začetku lahko prepreči vsaka možnost porajanja mitbv in polresnic.« Podobno je po njegovem mnenju tudi s stanovanji federacije, ki jih mnogi funkcionarji potem, ko so se vrnili v svoja okolja, niso vrnili. Tako je to postal stanovanjski sklad za stare
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Za prijateljsko sožitje
Ko govorimo o sožitju, sodelovanju in krepitvi odnosov med tu živečima narodoma ter o priznavanju in spoštovanju naših pravic večkrat naletimo na očitke, da smo na tem področju vse premalo storili.
V zadnjih mesecih pa smo vendarle naredili korak naprej; z množično manifestacijo v Gorici, dobro učinkovito propagando, kateri je sledila še cela vrsta pobud, smo dokaj uspešno opozorili širšo javnost na naš obstoj in stvarnost.
Jasno pa je, da je treba v tej smeri še nadaljevati; zato je Klavdij Palčič na pobudo slovenskih organizacij pripravil poseben letak. Jasnemu in preprostemu grafičnemu prikazu pa sledi napis: »Slovenci in Italijani, zgradimo most prijateljstva«. Poleg te pobude se bodo zvrstile v naslednjih mesecih še druge.
KGS in KZ o varstvu naravnega okolja
TRST —- Občine tržaške pokrajine bi morale v kratkem sprejeti nove variante, s katerimi naj bi prilagodile svoje regulacijske načrte Deželnemu urbanistične- • mu planu in torej tudi njegovim predpisom o ustanavljanju naravnih parkov oziroma kraških rezervatov. Ker gre za problematiko, ki utegne usodno vplivati na prihodnji razvoj kmetijstva, je Kmečka zveza v torek priredila ožji posvet, na katerem so njeni odborniki in strokovnjaki še- enkrat potrdili odklonilno stališče do pasivnega načina varstva narave, ki ga Dežela ne more uresničevati drugače, kot z izključno vinkulativno urbanistično politiko. Soglasno so poudarili nujnost izdelave širšega družbenogospodarskega načrta, na katerem naj bi temeljila usldajena strategija zaščite teritorija.
S torkove seje glavne skupščine Kraške gorske skupnosti pa je v zvezi s tem vprašanjem prišel poziv vsem okoliškim občinam, naj do jeseni odložijo odobritev normativ o naravnih parkih, ki jih predvideva Deželni urbanistični načrt. Takoj po poletnih počitnicah bo namreč KGS na to temo priredila delovni posvet s strokovnjaki, s predstavniki občin, strokovnih organizacij in ekoloških gibanj.
V Gorici končani zrelostni izpiti
GORICA — Z zadnjimi kolokviji na trgovskem zavodu »Ivan Cankar« so se za goriške maturante včeraj zaključili letošnji zrelostni izpiti. Na treh slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici se je s to preizkušnjo spoprijelo 42 dijakov, od teh polovica na trgovski šoli, 11 na liceju in 10 na učiteljišču. Izidi letošnjih — tokrat morda zares zadnjih matur po sedanjem sistemu — bodo znani verjetno že jutri in pojutrišnjem na trgovski šoli in na liceju, kak dan kasneje pa na učiteljišču.
NA 8. STRANI
Deželna CGIL-CISL-UIL pri sindikatu v SRS
LJUBLJANA — Na povabilo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na dvodnevni obisk dopotovala delegacija italijanske sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Delegacija se je včeraj v Ljubljani pogovarjala s predsednikom slovenskih sindikatov Marjanom Orožnom.

S Ribičič
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mame in vnuke in botre nekaterih funkcionarjev ...
Znano je, da je bilo zaradi epigra ma Mateja Bora, s katerim je v Delu »pičil« v Veselina Djuranoviča, precej razburjenja po državi. Toda zakaj moramo biti tako resni, se spra suje Mitja Ribičič in kar predlagal epigram, s katerim bi »odgovorili« Bom:
»Za vse težave, beri Bora, / je kriva majhna črna gora, / Slovenci imeli smo Popita, / razvili smo se brez kredita.«
»Pa je Slovenija res brez kreditov?« so brž vprašali Ribičiča.
»Seveda ne, to je samo šala,« jih je pomiril. »Dokaz za to, da je »primer« Djuranovič presežen, je tudi dejstvo, da je Slovenija delegirala v federacijo na zelo pomembne položaje prav tiste kadre, ki so tudi doslej nosili največje breme dela v republiki.«	♦
Ne moremo seveda mimo vprašanja oziroma odgovora, ki te dni zanesljivo najbolj odmeva po Jugoslaviji in svetu: »Vi torej ne bi zapirali pesnikov?«
»Če mene vprašate, osebno ne bi uprizarjal procesov zaradi tega. ker je nekdo imel drugačno stališče od mojega. Sem nasprotnik vsakega sodnega procesa, na katerem je nemogoče dokazati organizirano sovražno ali propagandno dejavnost, ampak zares nevarno in hudo, povezano z znanimi centri in obveščevalnimi službami v svetu. Menim, da gre za veliko politično škodo za ugled naše države, ko prek sodišča razrešujemo razlike v mnenjih,« je odgovoril Mitja Ribičič.
Nekaj strani naprej je v isti številki Nin članek o »primeru Šešelj«, za katerega pa seveda v času oddajanja rokopisov še ni bilo znano, da bo obsojen na 8 let zapora ... Z. š.
□ ŽENEVA — Jugoslavija meni, da je za rešitev problema več kot štirih milijonov beguncev v Afriki odgovorna celotna mednarodna skupnost in da mora vsaka država prevzeti del skupnega bremena. To je izjavil šef jugoslovanske delegacije na drugi mednarodni konferenci za pomoč a-friškim beguncem v Ženevi, ambasador Ignac Golob. Hkrati je obvestil konferenco, da je ZIS sklenil beguncem nameniti pomoč v blagu in o-prrerni v vrednosti 45 milijonov dinarjev. (dd)
Proti odločitvam IRI o preosnovi ladjedelništva
Štiriuma protestna stavka ohromila delo v vseh italijanskih ladjedelnicah
	■jjf	1 Viliji
1 *-■	■ ii	M > M 1 > ■
RIM — Včeraj so v vseh italijanskih ladjedelnicah stavkali za štiri ure, v Genovi pa je bila proglašena štiriuma splošna stavka. Stavko je razglasil ladjede'niski koordinacijski odbor sindikata kovinarskih delavcev FLM, da bi opozoril državo na težave, v katere je zašel ladjedelniški sektor in jo pozval, naj odobri zakone, ki naj bi finansirali to dejavnost. Sindikat zavrača načrt, s katerim nameravata IRI in Fincantieri znatno skrčiti lad-jedelniško dejavnost, z zaprtjem ladjedelnic in odslovitvijo delavcev.
Manifestacije so bile na sporedu v vseh važnejših italijanskih ladjedelnicah: v Tržiču je bilo prisotnih več kot 5000 delavcev, prav tako pa so stavkali v Margheri in v Anconi. Tu so delavci protestirali proti odločitvi, ki bo več sto delavcev spravila v dopolnilno blagajno: zato so za tri ure ustavili vsakršno pristaniško dejav-
nost, vključno potniški promet.
V Genovi pa je bila stavka splošnega značaja : celo mesto se je zgrnilo na ulice, da bi protestiralo proti odlo-čtvi IRI in Fincantierija, da se glavnemu ligurijskemu mestu odzvame avtonomija v ladjedelniškem sektorju in da se zapre ladjedelnica v kraju Sestri Ponente. Plan IRI - Fincantieri predvideva namreč, da se ustanovi e-na sama družba, ki naj bi se imenovala »Fincantieri-Cantieri Navali Italiani« in ki naj bi imela svoj sedež v Trstu: s tem bi seveda v precejšnji meri centralizirali vse odločitve in torej v veliki meri odvzeli predvsem Genovi, a tudi drugim ladjedelnicam, avtonomijo, ki so jo dos’ej uživale. Sindikalist Giacinto Militello je v imenu sindikatov CGIL - CISL - UH, dejal, da je takšno ravnanje državnih ustanov pravo dejanje »industrijskega kriminala«.
Prvič v Italiji se bodo delavci izrekli o sindikalnem sporazumu
Referendum v železarni v Bagnoli ju
NEAPELJ — Včeraj ob 7.30 so v železarni Italsider v Bagnoliju pri Neaplju odprli tri volišča, na katerih se bodo delavci lahko izrekli z »da« ali »ne« o sporazumu, ki sta ga vodstvo podjetja in sindikati podpisali 10. maja letos. Delavci se bodo lahko udeležili referenduma do 16. ure jutri, ko se bo začelo štetje glasov.
Italsider v Bagnoliju se kot druge železarne v Italiji in sploh v industrijskih državah nahaja že leta v hudi krizi. Povpraševanje po jeklu na svetovnih tržiščih je namreč v zadnjih letih močno padlo. Zato je Evropska gospodarska skupnost izdelala načrt za zmanjšanje proizvodnje jekla, ki je seveda predvideval zaprtje številnih železarn.
Dalj časa je kazalo, da bodo zaprli tudi železarno v Bagnoliju. Številni razlogi, med katerimi brezposelnost na Neapeljskem in sorazmerno modema proizvajalna tehnologija, pa so privedli do sporazuma med sindikati in vodstvom Italsiderja za delno obnovitev dejavnosti podjetja. Proti sporazumu pa se je izrekel tovarniški svet.
Slovenci in volitve na Koroškem
CELOVEC — Na deželnih volitvah, ki bodo na avstrijskem Koroškem 30. septembra, bosta skupaj kandidirali KEL (Koroška e-notna lista) in AL (Alternativna lista). To sta na tiskovni konferenci povedala oba predsednika Karl Smolle (KEL) in Sepp Brugger (AL). Čeprav voditelji obeh list ne pričakujejo, da bodo dobili mandat v deželnem parlamentu vendar menijo, da je potrebno kljub temu kandidirati, da bi lahko politično razpravljali o koroških Slovencih. Pri tem je Smolle poudaril, da večinskim strankam v deželi še ni uspelo vsrkati med svoje volivce vseh Slovencev na Koroškem.
Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Javier Perez de Cuellar je včeraj prispel na uradni obisk v Moskvo, kjer ga je na letališču pričakal zunanji minister Andrej Gromiko	(Telefoto AP)
Francija še naklonjena ideji o konferenci o Bližnjem vzhodu
PARIZ —- Francija ostaja še naprej naklonjena ideji o mednarodni konferenci o Bližnjem vzhodu — je izjavil francoski predsednik Francois Mitterrand ob koncu svojega obiska v Amami. Kralj Husein pa je menil, da je to dejansko edini možni izhod, da pa je seveda poleg vseh ostalih prizadetih držav treba pritegniti tudi predstavnike Palestincev.
Mitterrand je pri vsej tej pobudi v zvezi s palestinskim vprašanjem — čeprav sta se sicer Mitterrand in Husein pogovarjala pretežno o nevarnem položaju v Zalivu — vendar vztrajal pri svojem stališču, da se ne sestane osebno z Arafatom poprej, preden šef PLO Arafat tudi ne prizna obstoja Izraela. Mitterrand je še dodal, da Yasser Arafat ni šef države, da pa ga je povabil v Pariz, kjer se bo lahko sestal s pristojnimi dejavniki. Arafat je po svoji strani Mitterrandu posredno odgovoril v Ženevi, kjer je izjavil.
Stvari potekajo torej često v mrtvem krogu, kljub temu se pa očitno vendar premikajo. Francija se je
pri tem znova bolj aktivno lotila zadeve, čeprav ne v prvi liniji. Francoski zunanji minister Claude Cheysson je včeraj v Jeruzalemu izjavil (jutri bo pa obiskal Damask), da se odnosi med Parizom in Damaskom postopno izboljšujejo, na to pa kaže tudi posebno povabilo, ki so ga Francozi naslovili na brata sirskega predsednika Hafeza al Assada, podpredsednika Sirije Rifada al Assada, ki je trenutno v Ženevi, da obišče tudi Pariz. Nekdanji izraelski zunanji minister laburist Aba E-ban pa je danes pariškemu dnevniku Le Matin, ki je blizu francoski vladi, dal poseben intervju, v katerem je izrazil mnenje, da bi Izrael moral povabiti Jordanijo za pogajalsko mizo.
Francois Mitterrand se je včeraj na povratku iz Jordanije ustavil za kratek čas v Kairu, kjer se je francoski predsednik razgovarjal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom o vseh perečih vprašanjih in tako zaokrožil svojo panoramo Bližnjega in Srednjega vzhoda.	BOGDAN POGAČNIK
V Sloveniji znova obujene razprave o povojnih »dachauskih procesih«
LJUBLJANA — V zadnjem času so se v slovenski javnosti znova obudile razprave o tako imenovanih dachauskih procesih leta 1948 in 1949. Neposredni povod za povečano zanimanje za to malo znano poglavje zgodovine slovenskega naroda, so bili izid knjig Umiranje na obroke Igorja Torkarja, spori in spopadi Ivana Krefta ter številni intervjuji, razprave in polemike ob tem. Predsedstvo re publiške konference SZDL je zato na ponedeljkovi seji sprejelo skupno sporočilo predsedstev CK in SZDL ob izjavi obeh forumov iz leta 1977, v kateri so pojasnjeni nekateri vidiki oziroma ozadja dachauskih procesov in razprav o njih.
V letih 1948 in 1949 sta vojaško in kasneje okrožno sodišče v Ljubljani v tako imenovanih dachauskih in nekaterih drugih procesih obsodila zaradi sodelovanja z gestapom več bivših internirancev — članov taboriščnih komitejev v Dachauu in Bu-chenwaldu na hude zaporne kazni, nekatere med njimi pa sta obsodila na smrt. Nekaj let pozneje so svojci, potem pa tudi razne organizacije internirancev doma in po svetu, začeli zastavljati vprašanja, ali so bile sodbe dovolj utemeljene in o potrebi ponovne ocene omenjenih procesov. Pravosodni organi so na pobudo političnega vodstva ponovno presodili do-
kaze in pretehtali okoliščine življenja v koncentracijskih taboriščih. Izvršni komite CK ZKS je aprila leta 1968 imenoval posebno komisijo, ki je ugotovila, da je bil dokazni postopek pomanjkljiv, po 6. kongresu ZKS pa sta komisiji CK ZKS ter izvršnega sveta ugotovili, da sodbe niso izvirale iz individualne krivde posameznikov, marveč iz predpostavke, da že članstvo v taboriščnem komiteju terja odgovornost. Sodbe so izhajale iz ocene (ki je bila na procesih odločilna), da je bil agent ge stapa vsakdo, ki je imel kakršnokoli vlogo v jetniški notranji upravi ali taboriščnih institucijah. Na osnovi številnih ugotovitev omenjenih komisij je leta 1971 in 1976 prišlo do obnove postopka, nato pa je javno tožilstvo SR Slovenije kazenski postopek ustavilo ter razveljavilo sodbe. Večina obsojencev je bila m njihove prošnje ali na prošnje svojcev po nekaj letih prestajanja kazni pomilo-
ščena, odpravljene pa so bile pravne posledice kazni ter priznane pravice do pokojnine obsojenim oziroma svojcem.
Predsedstvi CK in SZDL ugotavljata, da so bile pri dachauskih procesih storjene hude napake. Nekatere, žal nepopravljive, ki jih ni mogoče opravičiti. Pri oceni vzrokov (med katerimi sporočilo omenja tudi zlorabe v delovanju organov za notranje zadeve, s katerimi so razčistili na 4. plenumu CK ZKJ na Brionih) pa je po mnenju slovenskega političnega vodstva treba upoštevati čas, v katerem je do dachauskih procesov prišlo.
To so bila leta obnove opustošene države ter obrambe neodvisnosti, stalnih vdorov diverzantskih skupin, vojaških groženj in naposled še gospodarske in politične blokade Jugoslavije ob sporu s Stalinom. Stiska, v kateri se je zjiašla družba, je narekovala neizprosen boj — zlasti proti
agenturam. Znano je bilo, da je imel gestapo v Sloveniji zelo razpredeno mrežo agentov, ki so po koncu vojne v mnogih primerih zamenjali gospodarja. Številne akcije, sabotaže, eksplozije v kemičnih tovarnah itd. so zbujale sum, da vse mreže ni uspelo razkriti.
V takšnjh okoliščinah so bili osum Ijeni sodelovanja z gestapom tudi ljudje, ki so v jetnišnicah in taboriščih uživali določene ugodnosti. Tako na primer so javnost vznemirjali primeri jetnikov, za katere so vedeli, da so prihajali iz taborišča na srečanja s svojci ter se nato, ne da bi poskusili pobegniti, spet vračali za žico. Skratka, prišlo je do posplošene in krivične ocene, da so bili protifašistični komiteji v taboriščih v bistvu gestapovske organizacije, sodelovanja z okupatorjem pa je bil osumljen tudi vsak, ki se je za takratne kriterije »neprimerno obnašal«. Vsak sum je zahteval preverjanje,
piše v izjavi iz leta 1977, očitno Pa je pri tem preverjanju prišlo do hudih napak, ki pa jih je nemogočo ocenjevati samo z današnjimi pravnimi normami ter iz današnjih raz-
Predsedstvi sta v sporočilu zavrnili poskuse, da bi dachauske procese prv kazali kot stalinistične, saj ob nji" ni šlo za spopad med posameznik1 in za pridobitev oblasti, kar je bilo tipično za stalinistične procese. R& pa je prišlo do uporabe nekaterih elementov nedovoljenih metod in sredstev, kakršna so uporabljali za časa Stalina in informbiroja ter do nekaterih zlorab, kar je ob hitrem, neizdelanem sodnem postopku pripeljalo do usodne zmote .. .
Posamezna obdobja povojne 5ra' ditte bo morala znanost temeljit0, celovito in kritično analizirati, menita predsedstvi, upreti pa se je treba tendencioznim zlorabam, ki skušajo razvrednotiti celotno revohtcio-nomo zgodovino.
Izjavo v zvezi z dachauskimi procesi je sprejel tudi slovenski center PEN, ki se je zavzel za to, da bi obsojenim priznali popolno družben0’ politično, moralno ter materialno rehabilitacijo in jih smatrali za državljane, ki jim gredo vse z ustavo zagotovljene pravice.
S posvetovanja študijskega središča Arengo v Spetru Slovenov
Z vsemi silami je treba podpreti vključevanje mladih v kmetijske zadružne oblike v Benečiji
ŠPETER SLOVENOV — Kakšen bi bil najboljši model gospodarskega razvoja v Beneški Sloveniji, to vprašanje so si zastavili voditelji Študijskega centra za gospodarske, kulturne in politične vede Arengo, ki ima svoj sedež v Čedadu. Nanj so njegovi voditelji in številni povabljenci, ki so sodelovali na posvetu, poskušali odgovoriti predvsem kar zadeva eno, in za Benečijo pomembno gospodarsko plat, se pravi kmetijstvo. In ne kmetijstvo v njegovi celoti, ampak na neke njegove dejavnosti, ki jih Benečani še poznajo in so jih opustili, ali pa na druge, ki so prikladne za te kraje in bi se jih bilo potrebno lotiti.
Preden bi osvetlili bistvo pretresenega vprašanja, bi najprej zapisali, da je posvet odprl predsednik Aringa Mario Ros in da so se ga udeležili še tajnik dr. Valentino Noacco, župani občin Špeter, Grmek in Srednje, podžupan Tavorjane, deželna odbornika Romano Speco-gna in Carlo Vespasiano, predsednik deželne komisije za kmetijstvo Ferruccio Saro, predsednik čedadske Coltivatori diretti Egidio Ce-don, predstavnik zavoda za vegetativni pridelek videmske univerze Enrico Peterlunger in Giuseppe Liani, poznavalec deželnega zakona o Pospeševanju agriturizma.
Istočnica za posvet je bil dokumentarni film 9 razvoju kmečkega turizma na Tridentinskem •n številni diapozitivi in drugo gradivo, ki so ga predstavniki Arenga zbrali med svojim
obiskom v Južni Tirolski, prirejenim z namenom, da bi si nabrali skušnje in jih po možnosti presadili v naše kraje.
Kakor je res, da se dežela Južna Tirolska, in zlasti pokrajina Trident, že dolgo let posveča razvoju kmečkega turizma, tako je tudi res, da je dežela Furlanija - Julijska krajina spoznala razvojne možnosti za to dejavnost razmeroma kasno in se je na podlagi deželnega zakona pri nas za agriturizem ogrelo samo pet oseb, ki so med drugim bile tudi edine sposobni izpolnjevati v zakonu opredeljene pogoje za tovrstno dejavnost.
Ker se ne želimo spuščati v poglede posameznih razpravljalcev, ampak nam je bolj do tega, da bi izluščili, kar so dobrega in perspektivnega povedali strokovnjaki (in tudi politiki), bi radi uvodoma zapisali, kako po splošni oceni Benečija ne bo mogla živeti od turizma, dasiravno so ji nekateri prav z njim prerokovali boljše čase. Že samo desetletno govorjenje in delo okoli turističnega razvoja Matajurja ni prineslo enega samega delovnega mesta.
Pač pa je potrebno pri načrtovanju razvojnih smeri nujno upoštevati dejstvo, da smo v Italiji v zadnjem letu izgubili še 5 odstotkov delovnih mest in da bo po stvarnih predvidevanjih do konca tega stoletja v industriji zaposlenih vsega skupaj samo še 15 odstotkov
delavcev. Kaj to pomeni? Zlasti to, da je potrebno že sedaj z vso resnostjo misliti na odpiranje novih delovnih mest, zlasti za mlade ljudi.
Po besedah razpravljalcev je prav, da se v bližini Špetra oblikuje industrijska cona, ki bo ustrezala določenim zaposlitvenim potrebam. Ni pa mogoče zapostavljati kmetijstva v vsej njegovi celoti in še zlasti ne tistih njegovih panog, ki so bile tradicionalno uveljavljene. Pri tem strokovnjaki najprej poudarjajo potrebo po pogozdovanju. Kot drugo pa navajajo potrebo po spodbujanju zaenkrat skromnih poskusov gojenja sadja in zlasti drobnih sadežev. Kar zadeva sadje so navajali možnosti pridelovanja češenj in sevke, tipičnega beneškega jabolka, po katerem ljudje povprašujejo in bd še več, če bi ga reklamizirali. Zelo lepo bi v teh krajih uspevale maline, robidnice in jagode, pa tudi lešniki. Te vrste kultur bi lahko gojili v zadružni obliki, prav tako bi jih na zadružni osnovi tudi odkupovali in vozili na trg. Odkar je kostanj postal odporen proti raku in je te bolezni vedno manj, je tudi pobiranje kostanja lahko donosen posel, in prav lanski praznik kostanja v Špetru je to trditev povsem opravičil. Za vse te kulture niso potrebna velika vlaganja in tudi nobena posebna skrb pri gojenju, saj gre za rastline, ki lepo uspevajo v predalpskem pasu in zanje ni potrebno veliko delovne sile.	j
Kadar bodo vidni rezultati s to dejavnostjo.
šele takrat bo mogoče govoriti tudi o kmečkem turizmu, kajti kmečki turizem je mogoč le tam, kjer bo gost postrežen z domačimi dobrinami in kjer bi lahko dal, kot se reče, eno roko gospodarju pri spravilu pridelka, v hlevu itd. Na takšen način bo imel »drugačne« počitnice in bodo zanj zanimive.
Društvo Arengo je na posvetu obljubilo, da bo resneje pristopilo k uresničevanju deželnega zakona o agriturizmu, da se bo »od besed prešlo k dejanjem«. Zlasti bo spodbujalo zadružne oblike med mladimi.
Na takšni osnovi se more razviti tudi domača obrt, dejavnost, ki je imela v Benečiji globoke korenine in ki je skoraj povsem zamrla z odhodom mladih na delo v tujino. Sedaj, ko se izseljenci vračajo, se obnavljajo možnosti za oživitev te dejavnosti. Vedeti moramo tudi to, da se obnova po potresu (svetemu potresu, pravijo v Benečiji), naglo zaključuje in da bo marsikdo sedaj zaposlen v gradbeništvu moral poiskati drugačno delo. Ni mogoče reči, če bo vedno v industriji. Najbolj verjetno se bo kdo zaradi dopolnilnih potreb iz industrije vračal na zemljo, ali pa v terciarno in druge takole oštevilčene dejavnosti. Vendar je to že razmišljanje, ki presega Arengov posvet — in tudi naše tolmačenje prispevkov zares množičnega sestanka v špetrski občinski sejni dvorani.
GORAZD VESEL
Odredba o »rdeči luči« začne veljali danes
Piransko središče zaprto za promet
PIRAN —- Danes zjutraj bo začela veljati odredba o ureditvi prometa v Piranu, ki jo ]e sprejel občinski izvršni svet. V mesto bodo smela voziti le intervencijska in dostavna vozila ter tisti osebni avtomobili, ki jim bodo mstniki lahko zagotovili garažo. V mesto bodo smeli tudi tisti, ki jim bo to dovolil eden od redarjev pred vstopom v mesto.
Izjeme bodo (seveda le za kratek čas) dovoljevali predvsem turističnim avtobusom in v primeru, ko bi morali z avtomobilom pripeljati kaj težjega (več prtljage, kose pohištva itd.). Vsi ostali bodo morali parkirati pred Pitanem na pravkar dograjenem parkirišču, ki se razteza vse do hotelskega naselja Bernardin in pri komunalnem podjetju (ki je načrtovalo parkirišče m vodilo hitro aograditev le-tega) trdijo, da je na njem še več kot prvotno Predvidenih 565 parkirišč.
Z« parkiranje bo moral domačin odšteti 20 dinarjev na dan, domači go-2 e..12 dinarjev in tuji gostje 45 dinarjev za vsaki dve uri. Lahko pa tudi apišemo, da letos po vsej verjetnosti ne bo tolikokrat obljubljenega vlakca, 1 "“j bi ga posodil umski Istraturist in naj bi povezoval središče mesta s Parkiriščem. Pač pa so v Piranu zagotovili dodaten lokalni avtobus, ki bo safcih 30 minut vozil od lucijske osnovne šole do Tartinijevega trga. Po esedah Atiha Vuka, predsednika komiteja za družbeno planiranje in druž-evoekonomski razvoj občine Piran pa bo zmeraj ustavil tudi pri velikem Parkirišču. (Ta avtobus bo stalno krožil in torej ne bo vozil po nekem ustavnem urniku).
Dodajmo pa še tole: prvi teden bodo novo odredbo preizkušali. In ta te-.en bodo imeli čas tudi vsi tisti, ki so kjerkoli v Piranu parkirali za dalj nsa. Nekateri so na primer svoja vozila kar prekrili s ponjavo in odšli (to e 3e sicer doslej poleti večkrat dogajalo). Taka vozila bodo po enem tednu pr<“niesti.i na parkirišče in to storitev lastniku tudi zaračunali.
BORIS ŠULIGOJ
Dežela bo razdelila 9 milijard lir za premostitev stanovanjske krize
TRST — Potem ko niso obnovili zakona Formica in so se torej skupni davki za kupca stanovanja zvišali z nekaj več kot 2 od sto na približno 10 odstotkov vrednosti nabavljene nepremičnine, se lahko vsaj nekateri, ki imajo namen kupiti, zgraditi ali pa na novo preurediti hišo oz. stanovanje, upravičeno razveselijo. CER (Comitato per 1’edilizia residenziale — Odbor za rezidenčna gradnje) je namreč dodelil deželi Furlaniji - Julijski krajini celih 9 milijard in 300 milijonov : vso-
to bodo razdelili osebam, ki v smislu zakona št. 94 iz leta 1982 nameravajo priti do lastne hiše oz. stanovanja.
Zakon predvideva dodelitev finansiranja »una tantum« na podlagi dohodka prosilcev : za dohodek devetih milijonov 704 tisoč lir je npr. podpora 17 milijonov 600 tisoč lir, za dohodek 11.664.000 lir je podpora 15.400.000 Ur, za dohodek 15.639.000 lir pa znaša podpora 13.200.000 lir.
Na podlagi razpoložljive vsote bo torej razdeljenih preko 600 podpor med
Prvo klasje že pada
KOPER - Te dni so v Škocjanu, Tribanu, Dekanih, Hrvatinih in Bertokih oziroma v Valvarinu v koprski občini zabrneli kombajni. Poželi so prvo žito in če bodo vremenske razmere ugodne, bo žetev na slovenski obali končana že v treh tednih.
Z enaindvajsetimi kombajni bodo zasebniki na približno' 280 hektarih površin poželi vsega okrog 700 ton pšenice, ki naj bi jo odkupili v družbenem sektorju, poleg tega pa za potrebe zasebnikov poželi še 200 ton pšenice. Razpored žetve iui obali je že pripravljen, težave pa lahko povzroči le pomanjkanje rezervnih delov za kombajne, ki so uvoženi in v zasebni lasti. Določene so tudi cene za storitve kombajnistov.
(DG)
vse tiste, ki so predstaviti prošnjo do 30. marca 1984. Prednost bodo pri tem imeti najprej mladi pari, ki so se poročiti do 30. maja 1984 ati ki se nameravajo poročiti do datuma nakupa stanovanja; za temi bodo imele prednost starejše osebe, in sicer posamezniki, ki so do 30. maja 1984 dopolnili 60 let, ali pa družine z največ dvema članoma, od kateijh je vsaj eden do že omenjenega datuma dopolnil 60 let.
Po pravilniku, ki vsebuje vse gornje podatke in ki ga je odbornik za javna dela predložil deželnemu odboru, bodo vsote lahko izplačati v enem samem obroku, takoj ko bo predložena faktura, ki priča o nakupu, gradnji ali preureditvi.
Deželni odbor je po preučitvi pravilnika izdal odlok, s katerim ga soglasno sprejema. Z istim odlokom je tudi porazdelil vsoto, ki je bila dodeljena deželi, med razne pokrajinske direkcije javnih del.
Odbornik Bomben je poudaril, da je ta odlok bistvenega pomena za reševanje stanovanjske krize v Furlaniji - Julijski krajini, upoštevajoč tudi, da bo rešil predvsem problem manj premožnih slojev.
Slovesen pričetek mladinske akcije Vipavska dolina 1984
Polemika SVP-KD zaradi ljudskih stanovanj
Preri^A GORICA — S slovesnostjo ed • Poslopjem Kulturnega doma in g?y°rom predsednika Občinske skup-liet*6 ^ara*a Bašina se je v ponede-Popoldne začela mladinska delov-cj. "teija Vipavska dolina 1984. Mla-‘ ,z,vse države bodo v dveh izme-Q • ki bosta trajati do 1. septembra, Pravljali predhodna dela za regula-J° reke Vipave v dolžini 17 kilomč rek Čistili bodo brežine in strugo dr*C na območju od Prvačine ter do 'avne meje pri Mirnu.
hp. , P^i izmeni sodelujejo fantje in višt 9 ’z Hrastnika in Žalca, Trgo-Dnh ^ Srbiji, Orašja v Bosni in iz , e Rese na Hrvaškem. Sodelujejo cev Sinovi m hčerke slovenskih zdom-y lz Dortmunda v Zahodni Nemčiji. 225° iru. šestih brigad dela skupaj zdo q	Med njimi je 45 otrok
t^Sade v sklopu sedanje izmene
jih hr^6^a^e 4' avSusta' zatem pa ra,,??10 na(iomestile nove brigade iz 200 f območij v Jugoslaviji s skupaj do T1*1'. n1 dekleti. Kot napisano, bo. Vina a<** zaPosleni pri urejanju reke Prvač^’ k' to reko na območju od lahu me *n do meje pri Mirnu potem Poni° re£uhrali in s tem preprečiti Potn Ve" Odprava poplav bo velikega iZv'®n.a za kmetijstvo, saj prav sedaj bjst(Jajo Program za ovrednotenje in ski rf?- napredek kmetijstva v Vipav-V» °nni- Z regulacijo bo reka Vipa-Prenehala poplavljati tudi bregove
in njive na italijanski strani meje, to je v so voden jski občini.
Dela potekajo pod strokovnim nadzorstvom Vodnogospodarskega podjetja Soča iz Nove Gorice, ki je dalo na voljo tudi okrog 20 izurjenih gozdarskih delavcev. Slednji odstranjujejo drevje iz rečne struge in izvajajo še druga dela, ki jih mladi bodisi ne bi znali ati pa zmogli opraviti.
Mladi brigadirji prebivajo v dijaškem domu v Novi Gorici in se vsak dan vozijo z avtobusi na delo. Stroški delovne akcije bodo znašali predvido-
Preplah zaradi kužnih klopov
BOČEN — V Gornjem Poadižju je nastal med prebivalstvom preplah za radi izjemnega števila klopov, med katerimi so mnogi okuženi in kot taki hudo nevarni človeku. Pokrajinski zdravnik je posredoval ministrstvu za zdravstvo že vrsto nadrobnih poročil o primerih, ko so klopi napadli človeka.
V oddelku za kužne bolezni bolnišnice v Boemi leži npr. že nekaj dni mlad turist iz Innsbrucka, ki so' ga podvrgli intenzivnemu zdravljenju, v drugih bolnišnicah Južne Tirolske pa je več otrok, ki se jih je lotil virusni meningitis, nevaren predvsem za hrbtenični mozeg.
ma pribljžno milijardo starih dinarjev, vrednost opravljenih del pa bi dosegla milijardo 650 milijonov. Dohodek oziroma učinek akcije bo torej znašal 650 milijonov starih dinarjev.
Za mlade brigadirje je zagotovljeno primemo počutje tudi v prostem času. Zanje bodo organizirati razna športna in druga tekmovanja, kulturne nastope in tečaje, tako tudi o računalništvu, ki je ta čas v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji posebno aktualno.
MARIJAN DROBEŽ
BOČEN — i\'a zadnji seji avtonomnega bocenskega pokrajinskega sveta je prišlo do dokaj ostre polemike med nemško Južnotirolsko ljudsko stranko SVP in Krščansko demokracijo, ki sestavljata pokrajinski odbor.
Kamen spotike predstavlja dodeljevanje ljudskih stanovanj. SVP zagovarja stališče, da spada to vprašanje v izključno pristojnost pokrajine in se pri tem sklicuje na njen posebni statut, ki predvideva izredne pristojnosti na gradbenem področju. Druge politične stranke, med katerimi je tudi K D, pa so mnenja, aa bi morale ljudska stanovanja dodeljevati občine v primeru, da so jih same dale zgraditi.
Resolucijo v tem smislu je v bocenskem pokrajinskem svetu predložila Alternativna lista za drugačno Južno Tirolsko v zvezi z dodelitvijo 69 sta-, novanj, ki jih je dala zgraditi bocenska občina. Ker ima SVP v svetu večino, je bila resolucija zavrnjena, stanovanj pa še niso dodelili.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
RAZPISUJE
NATEČAJ ZA SESTAVO DRUŽBENEGA GRBA
Interesenti lahko dobijo vsa potrebna pojasnila in pravilnik natečaja v tajništu Hranilnice in posojilnice.
Berteli o važnosti terciarnega sektorja
VIDEM — Deželni odbornik za trgovino in zadružništvo Renato Berloti se je včeraj tu udeležil sestanka s predstavniki stanovskih organizacij trgovcev in turističnih delavcev. Govor je bil o nuji po novih finančnih ukrepih v korist tako imenovanega terciarnega sektorja, o katerem je Berloti rekel, da se utegne v bodoče prav lepo razviti.
Naglašena je bila potreba po uskladitvi delovanja konzorcijev za jamstva nad krediti, kot tudi po smotrnem izvajanju deželnega zakona št. 25 glede posebnih prispevkov za modernizacijo podjetij in storitev.
Ožji posvet KZ o problematiki varstva k raškega okolja
Za dejavno zaščito teritorija in ljudi
Na Opčinah odprli razstavo 1. letnika tečaja za mizarje
Enega bistvenih nerešenih pr oble mov, ki že leta spremlja delovanje Kmečke zveze in zaskrb ja tako njene člane kot prebivalstvo Krasa nasploh, so natančneje opredelili in poglobili nekatere njegove ključne vidike na srečanju z naslovom »Perspektive družbenega in gospodarskega razvoja tržaškega teritorija v luči deželnih norm o parkih in Kraških rezervatih«. Stanovska organizacija slovenskih kmetov ga je priredila pred skorajšnjo odobritvijo novih variant za prilagoditev občinskih regulacijskih načrtov deželnemu urbanističnemu planu, katerega uresničevanje korenito posega na področje kmetijskih dejavnosti in zlasti v prihodnji razvoj te gospodarske panoge.
Ožji posvet je bil v torek v Cvetli čarskem centru na Proseku, udeležili pa so se ga člani glavnega sveta Kmečke zveze in strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja, arhitekti Igor Jogan, Manino Kokorovec in Mitja Race. Slednji so s svojimi posegi pripomogli osvetliti problematiko ohranjanja in zaščite teritorija s številnih različnih vidikov, v katerih osnovi je vprašanje namembnosti kraškega ozemlja in nasprotja, ki se ob njem poraja med mestom in podeželjem. Zahteve po zaščiti oko"ja, kot jih postavlja mesto, oziroma tisti, ki ga
V določenem javnem mnenju, ki je zelo razširjeno, vlada še danes prepričanje, da je učiteljišče v primerjavi z drugimi višjimi šolami v marsičem šola druge kategorije. Zato ker študij traja samo štiri leta, zato ker po opravljeni maturi ne moreš na u-niverzo (razen na pedagoško fakulteto) in nenazadnje tudi zato, ker je učiteljišče (ne vemo po kakšni zakonitosti) namenjeno skoraj izključno ženskam. Da tako mislijo v javnosti (tudi mladi) nosi krivdo v prvi vrsti šolski sistem, ki jcnotel vedno strogo ločevati humanistično usmeritev od tehnično - znanstvene in se vedno zelo malo zanimal za pedagoško smer, kot dokazuje naustrezna in že zdaleč preživeta ureditev te fakultete. Da je učiteljišče sprejeto kot neke vrste manjvredna šola, ki je namenjena v veliki večini puncam (na učiteljišču »A. M. Slomšek« so imeli v preteklem letu samo štiri fante), pa nosi odgovornost tudi družba, ki še danes ne zna ceniti in ovrednotiti vloge šolske in predšolske vzgoje.
»Negativno slavo«, ki jo hočeš nočeš nosi za sabo ta šola, pa mora kronist, ki je poslušal včerajšnji prvi dan ustnih izpitov na našem učiteljišču, odločno demantirati. Pogovori med kandidatkami in med komisijo, ki ji predseduje prof. Šah, so bili razen ene iz-
upravlja, izhajajo- iz stališča, da mora biti podeželje v funkciji mesta, da mora torej Kras postati nekakšen velik mestni park. Prebivalstvo Krasa pa vidi v takem pojmovanju le skrb za zaščito mesta, ne pa podeželja in ljudi, ki ga naseljujejo. Prav zato so pri njih naletele na odpor vse zakonske norme, ki težijo k taki ekolo-gistični rešitvi vprašanja zaščite teritorija. Prva med njimi je zakon Belci iz leta 1971, ki je predvidel ustanovitev kraških rezervatov leta 1978 pa je izšel Deželni urbanistični načrt PUR in še razširil ta pasivni koncept zaščite okolja. Ne da bi upošteval pričakovanja prebivalcev, je namreč poleg rezervatov uvedel še tako imenovana zaščitena območja in vse skupaj stlačil v okvir naravnega parka štev. 6 z imenom Kraški park. Kmečka zveza je zavzela odločno odklonilno stališče do obeh konceptov, ki vključujeta v svoj okvir dobro polovico pokrajine in kjer je podeželje pojmovano kot objekt pasivne ekološke zaščite, medtem ko je povsem zapostavljena njegova družbeno gospodarska plat in torej dejavna zaščita teritorija in njegovega prebivalstva. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je to prebivalstvo slovenskega porekla, je škoda, ki se mu obeta, še toliko večja.
Vsi trije strokovnjaki so potrdili dejstvo, da Dežela ni pristojna za za-
jeme (v tem primeru je nad sproščenostjo močno prevladala trema) na dobri kakovostni ravni, Jcar v velikih obrisih priča o dobri pripravljenosti maturantk. Z druge strani pa je treba tudi povedati, da so bili skoraj vsi včerajšnji ustni izpiti zelo »šolski« in da vsakič ko je predsednik ali drugi član komisije skušal tudi z navidez
ščito narave in da za to nima zakonskih in niti finančnih sredstev. Edini način njenega poseganja na teritorij je torej urbanistična politika, ki pa je izrazito pasivnega, vinkulativnega značaja. Arh. Kokorovec je celo opozoril, da so te vinkulacije v bistvu prave razlastitve brez vsake odškodnine, saj ljudje ne morejo izkoriščati ozemlja, katerega formalni lastniki so. Sedanje varstvo okolja torej ostaja pri urbanistični vinkulaciji, medtem ko za aktivno zaščito okolja manjka širše, družbeno-gospodarsko načrtovanje in finančna sredstva za njegovo uresničevanje. Arh. Race je poudaril, da je bi'a vsa povojna urbanistična politika Tržaške občine krojena v škodo slovenskega prebivalstva, v izključni funkciji mesta. Urbanistika pa mora po njegovem mnenju biti le poglavje širšega družbeno-gospodarskega načrtovanja, saj bo le tako upoštevala in ustrezala potrebam prebivalstva.
Posvet je sklenila soglasna ugotovitev o nujnosti izdelave ustreznega družbeno-gospodarskega načrta, okoli katerega bi se strnili čim širši interesi neposredno prizadetega prebivalstva in občinskih uprav in na osnovi katerega bi morala tudi Dežela korenito spremeniti odnos do teritorija, do ljudi, ki ga poseljujejo in do gospodarskih dejavnosti na njem.
lahkim vprašanjem speljati pogovor na aktualnejša dogajanja ali tematike, je to spravilo dijatinjo v težave ali pa najmanj v zadrego. Maturantka, ki je zelo dobro odgovarjala na vprašanja iz filozofije, je bila tako do včeraj prepričana, da je prva svetovna vojna izbruhnila leta 1913. Spet druga dijakinja, ki skoraj ni pustila komi-
V torek je bila v Prosvetnem domu na Opčinah otvoritev zaključne razstave prvega letnika tečaja za mizarje, ki ga je v lanskem šolskem letu prvič priredil Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v Trstu.
Otvoritvene besede ravnateljice Poklicnega zavoda za izobraževanje Tamare Blažina so pričale o izrazitem zadovoljstvu ob nepričakovanem u-spehu mizarskega tečaja ter o spodbudni zavesti, da bo tečaj nudil mladim fantom zanimiv poklic, obenem pa
siji do besede in dobro pozna Levstika in Cankarjeva dramska dela, pa je bila nedolžno prepričana, da komunisti v Italiji lahko dosežejo največ »čin« parlamentarca, nikoli pa ministra. Zato je tudi ostalo brez odgovora predsednikovo vprašanje za kakšen delovni umik se borijo nemški delavci.
Brez jasnega odgovora pa je skoraj vedno ostalo tudi vprašanje, kam po maturi. Skoraj vse dijakinje, ki smo jih vprašali o načrtih za bodočnost, so še vedno v velikem dvomu, kaj narediti potem. V marsikateri družini pritiskajo, da se je treba skušati takoj zaposliti ne glede na zanimanje in to kjerkoli, »saj itak na šoli ni več prostih mest in je treba za suplence čakati tudi po nekaj let«. »Moj oče noče, da bi šla na univerzo, čeprav si tega zelo želim in mislim, da bi na fakulteti tudi dobro uspela«, nam je povedala učiteljiščnica, ki se bo predstavila jutri pred komisijo. Mnoge dijakinje bodo vsekakor izbrale peti letnik, ki jim bo dal možnost za izbiro vseh fakultet in jim tako za eno leto odložil dilemo »kam naprej?«
Ustni izpiti na učiteljišču A. M. Slom šek se bodo zaključili v petek, medtem ko so že v teh dneh v polnem teku zaključni izpiti na šoli za vzgojiteljice. Učne uspehe le-teh bodo objavili že v ponedeljek, (st)
bo tečaj pripomogel k ohranjevanju skoraj opuščene mizarske obrti. Ravnateljica je izrecno podčrtala, da je treba ob opazovanju razstavljenih predmetov imeti vedno pred očmi dejstvo, da so izdelke pripravili petnajstletniki, ki pred letom dni niso znali pravilno držati mizarskega orodja v rokah. Poslušalce je opozorila, da pri oblikovanju razstavljenih predmetov dijaki niso uporabljali strojev, ki bodo prišli v poštev le v drugem letniku.
Ob spoznavanju mizarske obrti je dijake vodil mizarski mojster Boris Grilanc. Dvakrat tedensko šo dijaki zahajali v mizarsko delavnico, ki jo je pri Banih dal na razpolago mizar Andrej Renar. V delavnici so se praktično usposabljali za svoj bodoči mizarski poklic. V ostalih dneh so dijaki sledili pouku iz slovenščine, italijanščine, državljanske vzgoje, zeiplje-pisa, zgodovine s posebnim poudarkom na problemih slovenskega zamejstva. Ob koncu leta so morali na krajšem izpitu pokazati pridobljeno znanje. V drugem letniku bodo poglobili svoje znanje iz tehničnega risanja in načrtovanja.
Dijaki, ki so v komaj zaključenem šolskem letu obiskovali mizarski tečaj, so zadovoljni nad opravljenim delom-Večina si je izbrala mizarski poklic takoj po končani srednji šoli, ker jim je ustvarjalno mizarsko delo všeč. Nekateri imajo za seboj neuspelo višješolsko izkušnjo. Vsi skupaj pa se mislijo vpisati v drugi letnik in resno napredovati v spoznavanju svojega bodočega poklica.
V soboto in nedeljo sagra v Praprotu
V Praprotu bo v soboto in v nedeljo klubski praznik SK Devin s pokušnjo vin devinsko - nabrežinske občine. V soboto popoldne bo tekmovanje v briškoli, kateremu bosta sledila slikarski ex tempore in demonstrativni nastop ženske namiznoteniške e-kipe Krasa. V nedeljo zjutraj bo mednarodno tekmovanje v ski-rolkah, v večernih urah pa bo nastop folklorne skupine. Oba večera bo ples.
Med včerajšnjimi izpiti na učiteljišču
Včeraj prvi dan ustnih izpitov na učiteljišču
Dobra pripravljenost, a kam po maturi ?
i
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
Še o manjših krajih v miljski občini
Z današnjim dnem zaključujemo opis krajev miljske občine, z jutrišnjim dnem pa bomo prešli na dolinsko občino. Ponovno toplo vabimo vse, ki bi se hoteli oglasiti v zvezi z opisi krajev, da svoja dopolnila, kritične pripombe in popravke posredujejo uredništvu Primorskega dnevnika ali SLORI. S tem bo Krajevni leksikon Slovencev v Italiji lahko popolnejši. Naj še dodamo, da nosita pripravljalno delo za izdajo leksikona Slovenski raziskovalni inštitut ter Odsek za zgodovino pri NŠK v Trstu, vodi pa ga uredniški odbor, ki ga sestavljajo dr. Roman Savnik (glavni urednik), Milan Bufon (tajnik), Karlo Devetak, Živa Gruden, Branko Jazbec, dr. Marjan Klemenčič, dr. Pavle Merkù, Milan Pahor in Božo Zuanella ob sodelovanju večjega števila drugih strokovnjakov.
Sv. Rok-Cindis
V Sv. Roku-Cindisu, brez skupnega poimenovanja krajanov, it. San Rocco-Zindis, 1971: 1519 preb., 1981: 1392 preb., Milje - 2 km, Trst - 10 km. Nadmorska višina 1 do 40 m. Razloženo naselje se dviga od morske obale po pobočju navzgor in stoji kraj pokrajinske ceste, ki povezuje Milje z državno mejo pri Lazaretu. V njem se oddeli stranska cesta v Čampore. Kraj obsega dva dela: starejši obrežni Sv. Rok, ki je nastal po ustanovitvi tukajšnje ladjedelnice leta 1858, in novejši Cindis, kjer so večnadstropne in družinske hiše. Slednji se je namreč formiral šele po dokončni razmejitvi z Jugoslavijo, ko so se vanj priseljevali večinoma Italijani iz Istre.
Krajani Sv. Roka se niso nikdar
kaj več posvečali kmetovanju, ker so imeli mnoge njive veleposestniki, ki so najemali delavce. Pač pa so se precej posvečali ribolovu in so nekateri ribiči še danes. Pobočje, kolikor ga niso izkrčili zaradi zazidav, zarašča gozd (hrasti, akacije, jeseni, kostanji). Domačini so zaposleni večinoma v Miljah, Bol juncu in Trstu. Ladjedelnico so ukinili leta 1962 in kasneje še nekaj časa opravlja samo občasna vzdrževalna dela. Pred tem je tu delalo nad 600 ljudi. Vodovod od leta 1936.
Tri gostilne, nova povojna župnijska cerkev sv. Mateja v Cindisu in cerkev sv. Roka iz 17. st., na novo sezidana ob ustanovitvi ladjedelnice, na kar spominja tudi plošča. Brez značilnejših pogostejših priimkov, ki so v glavnem podobni priimkom iz Milj in Čampor.
Vinjan
V Vinjanu, brez pridevniške rabe in skupnega poimenovanja krajanov, it. Vignano, 1971: 69 prebivalcev, 1981: 139 preb., Milje — 3 km, Milje in Žavlje — 3 oz. 2 km, štramar — 1 km, Trst — 6 km. Nadmorska višina 25 m. Razpotegnjeno naselje na robu Osapske doline ob državni cesti Trst -Koper kraj brezimenega potoka, ki se izliva v Reko. Na severovzhodni strani dolina Šalvinovec, na jugozahodni Draga. Kraj, ki združuje dvoje naselbinskih enot: Pipanec in Volarijo, je v bistvu nastal šele po letu 1954, ko so se tu največ namestili priseljenci iz Istre in kasneje iz /tystralije. V zadnjem desetletju se je naselje še povečalo zaradi priselitev Tržačanov. Tretjina družin je slovenskih, večina hiš pa modernih in enodružinskih.
Od njivskih površin, kjer so pridelovali največ krompir in koruzo ter zadnji čas zlasti radič, je zdaj obdelana samo še desetina, ker so to zemljo razlastili ob ustanovitvi industrijske cone. Zato ni pravih kmetov. V preteklosti so tu Plavčani pasli v Malem rebru, Volariji in Vinjanu. Tu je zdaj večinoma hrastov gozd, kjer pa so se nekdaj oskrbovali le z drvmi. Precej je fazanov in srnjadi. Pred zadnjo vojno so bile v Reki še jegulje. Do napeljave vodovoda leta 1954 je bila na voljo talna voda v Pipancu ter nekateri izviri in vodnjaki, ki so sedaj zapuščeni. V letih 1950-65 so v
okolici Vinjana kopali ilovico za tamkajšnjo opekamo.
Prevoznik, slovenska gostilna. Močna zaposlitev izven doma, največ v Miljah in Žavljah. V kraju ni značilnejših priimkov, nekoliko pogostejši so le Vatovec, Bertok, Hrovatin in Ferluga.
POPRAVKI IN DOPOLNILA
V	zvezi z doslej objavljenimi opisi krajev je že prišlo nekaj popravkov in dopolnil s strani naših bralcev.
V	članku o Miljah je bilo napisano, da je 1. maja 1944 Branko Babič ustanovil na Socerbu bataljon Alma Vi-
voda, ki so ga sestavljali borci itdjZ janske narodnosti. Sam Branlfo Bab>c je to zanikal in povedal, da je bil b°' taljon ustanovljen 20. maja in da ? bil takrat prisoten. Z bataljonom 1 prišel v stik, ko so fašisti zažgali brovico.
Nekaj napak se je vrinilo tudi v znam italijanskih rodbinskih Pravilno se glasi Budigna in ne digra, Berzulla in ne Berneba, mo in ne Bonario, Marcuzzi in ne M" razzi, med imeni Rizzi in Ricci gre mišljaj, ker je bila to ena sama T° bina, nadalje je iz seznama izosta rodbina Fermapase.
	
	* . V
	WKl
	
Sv. Rok
Spet v središču pozornosti odškodnine za avtocesto
Jelka Gerbec o slovenski
KGS že začela postopek za razdelitev druge milijarde lir protivrednosti
Kraška gorska skupnost je prejšnji petek začela s prvimi posvetovanji za porazdelitev druge milijarde lir, ki jo je dala na razpolago deželna vlada kot odškodnino oziroma kot protivrednost za razlaščeno zemljo za gradnjo avtoceste Sesljan - pristanišče - mejni prehod pri Fernetičih. To je na torkovi seji glavne skupščine KGS povedal predsednik Miloš Budin, ki je obenem podčrtal, da je upravni odbor te u-stanove v bistvu že zaključil postopek za porazdelitev prve milijarde lir prizadetim občinam, dvema kraškima rajonskima svetoma tržaške občine in ostalim krajevnim skupnostim. Posvetovanja za porazdelitev druge milijarde lir se bodo po vsej verjetnosti zaključila že ta mesec. Glede znanega sporazuma o odškodninah za razlastitev pa velja omeniti tudi, da je na deželni ravni vendarle stekel postopek za organizacijo deželne konference o te-ritorju, za katero se je svojčas obvezal sam predsednik dežele Comelli. Za priredbo te konference, do katere bo baje prišlo pred koncem leta, skrbi odbornik za načrtovanje Zanfagnini, ki se je s tem v zvezi in še zaradi nekaterih drugih odprtih vprašanj v
odnosih KGS - dežela pred kratkim srečal z Budinom.
Na petkovi seji je glavna skupščina KGS odobrila tudi dve pomembni resoluciji, ki ju je naslovila na deželno vlado. Obe imata protestni značaj in ju je skupščina odobrila soglasno. Prva je žal že ena od tolikih resolucij, v kateri KGS spet zahteva statut, ki ga dežela zaradi svojega nejasnega odnosa do slovenske narodnostne skupnosti noče že nekaj let odobriti. Druga se nanaša na triletni načrt o razvoju kmetijstva ki ga je KGS že pred meseci poslala na deželo za odobritev, od pristojnih deženih odbomi-štev pa do sedaj ni prišlo še nobenega odgovora, kar je seveda nedopustno in obsodbe vredno. Zvedelo se je samo, da je prišlo do težav, ker je v omenjenem načrtu govor o kmetih »part-time«, to je tistih, ki imajo že svoj poklic in se ob prostem času ukvarjajo s kmetijstvom. Te posebne kategorije kmetov, ki jih je v tržaški pokrajini precej ,pa, kot kaže, italijanska zakonodaja ne priznava.
Na isti seji so demokristjani spet zaprosili za vstop v upravni odbor
KGS, ki ga sedaj rita osnovi političnega sporazuma vodita KPI in PSI, medtem ko so KD, LpT in SSk v opoziciji. To zahtevo je postavil svetovalec Vat-tovam (KD), ld ni pojasnil, če govori samo v imenu svoje stranke ali pa tudi v imenu ostalih komponent manjšine. Vsekakor je kot primer sodelovanja med večino in manjšino predstavnik KD skušal prikazati upravna odbora zdravstvene enote in krajevnega prevoznega podjetja, medtem ko ni pojasnil, da je sodelovanje manjšine pri vodenju teh dveh ustanov napisano v njunem statutu in da je torej po zakonu to obvezno. To pa ne vetja za KGS, ki sicer še nima svojega statuta in rti z razliko od KZE in ACT konzorcialna ustanova. Je upravno-politično telo, katerega delo mora sloneti na točnem političnem sporazumu med strankami. Predstavniki KPI in PSI so vsekakor vzeli na znanje Vattovanijev predlog in podčrtali, da bo tudi vnaprej upravni odbor, kot vedno doslej, napel vse moči, da bo tudi manjšina kolikor bo mogoče, soudeležena pri najvažnejših izbirah KGS.
tehnično - industrijski šoli
Komunistična senatorka Jelka Gerbec je predložila ministru za šolstvo Falcuccijevi vprašanje, v katerem sprašuje, ali ima ministrstvo za šolstvo namen odpreti v Trstu zavod s tehnično-industrijsko smerjo s slovenskim učnim jezikom v okviru industrijsko-tehničnega instituta »Alessandro Volta«, ki bi se osamosvojil v trenutku, ko bi bili za to zreli pogoji.
Senatorka Gerbčeva je v svojem vprašanju ministru predočila vse težave slovenskih dijakov, ki se morajo vpisati v italijansko višjo šolo, ker ni slovenske, če jih pač zanima bodoča zaposlitev na tehnično-industrijskem področju. To šolo so politični predstavniki Slovencev v Italiji zahtevali že pred mnogimi leti, krajevne javne uprave, med katerimi tudi Tržaška pokrajina, pa so ta predlog že odobrili, vendar pa je vse ostalo le pri besedi.
Devinsko-nabrežinska sekcija KPI po Berlinguerju
Jutri zvečer bodo komunisti devinsko - nabrežinske občine poimenovali svojo sekcijo po Enricu Berlinguerju. Slovesnost bo na glavnem sedežu, ob tej priložnosti bo spregovoril član vsedržavnega vodstva KPI posl. Antonino Cuffaro, svojo prisotnost pa so zagotovili tudi predstavniki občinskih konferenc Zveze komunistov bujske občine in Ilirske Bistrice, ki sta že dalj časa pobrateni z občino Devin - Nabrežina. To pobratenje je doprineslo konkretne rezultate, saj so stiki med družbeno-političnimi organizacijami omenjenih občin vedno bolj plodni. O petkovem poimenovanju sekcije KPI devinsko - nabrežinske občine nam je nabrežinski tajnik KPI Ivo Širca povedal naslednje:
»Med vsemi komunističnimi sekcijami v tržaški pokrajini naša še ni bila poimenovana. O tem se je v naši sekciji vedno precej razpravljalo, vendar se iz različnih razlogov nismo mogli dogovoriti o tem vprašanju. Takoj po smrti Enrica Berlinguer ja, pa je padel predlog, da bi sekcijo poimenovali prav po njem. Predlog je bil soglasno sprejet, javili smo to federaciji in bomo tako druga sekcija v Italiji, ki bo poimenovana po preminulem tajniku. Upamo, da bomo člani sekcije KPI devinsko - nabrežinske občine vredni takega plemenitega in slovesnega poimenovanja, saj je bil Berlinguer med drugim zelo dober poznavalec problemov slovenske manjšine in sožitja. Prav zaradi teh razlogov bomo skušali biti iskreni in vredni nosilci njegovega imena.« (bd)
Pri Sv. Jakobu vrsta prireditev
Da je Sv. Jakob živa mestna četrt, ki deluje s samostojnim utripom, opazimo prav na vsakem koraku, če se le P°damo na krajši sprehod skozi ta rajon. Oka i poldne ali pa proti večeru J6 Po ulicah tolikšna množica, da se večkrat s težavo prerineš skoznjo.
Da bi bilo še živahnejše je že pred leti društvo »Amici di San Giacomo«, ki združuje kakih petdeset rajonskih “govcev in obrtnikov priredilo vrsto cisto krajevnih manifestacij, ki so ** iz leta v leto tako razrasle, da so dobile vsestransko kulturno - športni
značaj.
. Letos je že petič zaporedoma, kot Je na tiskovni konferenci poudaril Predsednik združenja Fulvio Bronzi, da »Prijatelji Sv. Jakoba« priredijo kAijevno »šagro«, ki bo z vrsto raznih Manifestacij trajala ves teden, in si-Ppr od četrtka, 19. do srede, 25. t.m. Ker se je pobuda tako razras’a, bo le-r°s .Pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine, Združenja obrtnikov in Zdro-enJa trgovcev tržaške pokrajine, ter a Podporo Tržaške občine in Tržaške avtonomne letoviščarske ustanove. Pri tvarni izvedbi programov pa bodo Mod drugim sodelovala društva Gruppo sportivo od Sv. Jakoba, Movimento VJU°lìco dei Iva voratori, AGLI ter še ruge krajevne ustanove.
sdo	19., bo med drugimi na
v večernih urah netekmovalni JjjMod Po Sv. Jakobu za otroke, na-cdnjega dne pa za mladino. V sobo-nn Hode*.)0 bodo v večernih urah Šentjakobskem trgu igrale razne
glasbene skupine za starejše in mlajše, v ponedeljek pa bo spet pohod, žrebanje poletne loterije in pa nastop Umberta Lupa. V torek bo spet športna tekmah, zvečer pa petje in ples. Prireditve se zaključijo v sredo, 25. t.m., ko bo maša, tek po mestni četrti, kabaretni nastop Adriana Moma, podelitev izžrebanih nagrad na loteriji in končni koncert tržaškega kantavtor-ja Gina D’Elisa.
Omenili bi še, da je umetniško vodstvo nastopov prevzel Michele Parisano, napovedovalec pa bo Silvio Pe-tean. Torej dinamičen teden za dinamično mestno četrt, ki živi mestno, pa tudi čisto svoje, pristno življenje, vendar pa smo pri vsem tem zapazili veliko pomanjkljivost: odsotnost Slovencev. Slovenci so stvarni sestavni del šentjakobskega rajonskega življenja, zato je nedopustno, da niso na prireditvi prisotni. Spet izgubljena priložnost.
Tragičen konec 23-letnega fanta
V gozdu za gostilno »Ai pini«, med Križem in Prosekom, se je včeraj o-besil komaj 23-letni Tržačan Antony Luis Baxter. Fant se je rodil v Veliki Britaniji, živel pa je z materjo na Lo-njerski cesti 10. Pod usodno drevo se je pripeljal s hondo. Sodeč po dokumentih, ki jih je imeli v denarnici, se je mladenič zdravil pri nevrologu in psihologu.
Skrb za socializacijo handikapiranega otroka - tema študijskega posveta KPI
Že od leta 1977 je v veljavi zakon, ki predvideva vključitev fizično in duševno prizadetih otrok v javne šole, da bi se v družbi vrstnikov lažje socializirali in bolj spontano vzpostavljali stike, ki jim omogočajo vsestranski duševni in umski razvoj. Tudi kasnejša zaposlitev in vključitev v širšo družbeno stvarnost je eden izmed glavnih ciljev, ki ga zakon zasleduje. Do popolne uresničitve programa pa seveda ni prišlo, čeprav je minilo že precej let. Odprtih vprašanj je vejj-ko, saj je problematika prizadetih zelo obširna in zahteva širokopotezno akcijo na več območjih.
O perečih in še nerešenih vprašanjih so razpravljali na predvčerajšnjem sestanku, ki ga je priredila Ko-
misija za socialno varnost tržaške KPI. Srečanja so se udeležili operaterji in predstavniki služb, ki delujejo na tem področju. Sestavljene so bile štiri delovne skupine, ki so obravnavale sledeče teme: rehabilitacija, socializacija, vključitev v šolo in zaposlitev prizadetih.
Glede rehabilitacije je neobhodno potrebno tesnejše sodelovanje psihologov in socialnih delavcev z zdravstvenimi službami, kot so otroška bolnišnica in druge specializirane ustanove, ki delujejo na področju fizioterapije in logopedije itd.
Za pravo socializacijo handikapiranega otroka ne zadošča le vključitev v normalne šole ampak je treba poskrbeti tudi za čas, ki ga otrok pre-
življa izven nje. V ta namen bi morala spremljevalska služba delovati tudi v poletnem času. Predpogoj za uspešnost pri takem delu pa je nedvomno strokovna pripravljenost spremljevalk in pomožnih učiteljic. Z rednimi tečaji bi usposabljali in izpopolnjevali posebno osebje, ki je bilo do sedaj v veliki meri prepuščeno lastnim izkušnjam in pobudam.
Primerno bi bilo ustanoviti nekakšne zadružne skupnosti, ki bi se (pod okriljem KZE, občinske in pokrajinske uprave) avtonomno upravljale, kar bi omogočalo vsestranski razvoj osebnosti, sposobnosti in samostojnosti. Uresničitev teh programov pa zahteva zagotovljena finančna sredstva, koordinirano sodelovanje med u-stanovami in operaterji ter dosledno izvajanje sprejetih smernic.
Udeleženci srečanja se bodo spet srečali septembra in dokončno izdelali program, ter ga predložili javnim organom, enotam in ustanovam, ki delujejo na tem področju.
• Na Gradu sv. Justa bo drevi ob 21.15 operni večer, na katerem bo med drugim nastopil tudi tenorist, kriški rojak Karlo Cossutta.
Včeraj stavka uslužbencev Tržaškega Lloyda
Nameščenci Tržaškega Lloyda so včeraj 4 ure stavkali in simbolično zasedli sedež družbe, da bi tako izrazili svoj ogorčeni protest proti sklepu u-pravnega sveta podjetja, da odobri načrt Finmare in s tem drastično skrči dejavnost tržaške plovne družbe. Njihovo zastopništvo se je v tej zvezi srečalo z županom Richettijem, z deželnim odbornikom Rinaldi jem, s predsednikom pokrajine Marchiani, predsednikom Trgovinske zbornice Tombesijem, s predsednikom Zveze industri jcev Pacarmi jem in škofom Bellomijem.
Alpinista Pas l*0do pokopa v Holjuncu
van!^ ‘h6''1 smo pisali (
sta ■LhtXrtlnmladega tržaS
s°botoPastoreja. ki se p°nesrečil pri vsi Pa je	*Rochette Bai
te tra ?aSel 03 dan še »č ji	22-ìetni Livio
ljal ^dbčen alpinist in sc J. zahtevno plezarij Prešle, je bil z duše vsakorir,g°ram' RomaJ Je 1 niklfnevno delo, bil je r Več zaiA6 Poda' v Glinščic v doHni V.nih sten’ nato daj	° presPal. da I
nekaj pi^ga dne> Pr®
LSf» ir*
Ma jT7“ m morato sveifenJ* -Dok°P tudi sta bi n n Pogreb
skrbmif°nedeljek bo
te sr^o obiavilo le: 1984/85 • h v‘šjih : sprejem»- 1985/86‘ v lestvfce 10 “orebitne
Jutri ves dan stavka gradbincev
Jutri bo po vsej deželi napovedana splošna stavka delavcev gradbenega sektorja in proizvodnje gradbenega materiala. V tržaški pokrajini bodo stavkali ves dan delavci v gradbeništvu, cementni industriji, kamnoseštvu, opekarji, pleskarji in zaposleni pri betonskih napravah. K stavki so pristopila podjetja-, vključena v ANCE, v Federacijo srednje in male industrije, v zadruge in v obrtna združenja.
Ob 9. uri bo v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares skupščina vseh stavkajočih in brezposelnih delavcev, na kateri se bodo dogovorili za nadaljnje protestne akcije spričo hude krize, v katero je zabredel gradbeni gospodarski sektor v deželi.
Motorist v komi
Na nevrokirurškem oddelku se bon za življenje 27-letni uradnik Roberto Modollo iz Ul. Grandi 13, ki se je včeraj hudo poškodoval v prometni nesreči, do katere je prišlo v Istrski ulici, v bližini pokopališča. Modulo je s hondo vozil proti središču mesta, ko je iz še nepojasnejenih razlogov prišlo do trčenja med njegovim motorjem in pando, ki jo je v isti smeri u-pravljala 30-letna Rosa Santin. Zaradi udarca v glavo in kome so si zdravniki pridržali prognozo.
Skoraj usoden padec za priletno ženo
S pridržano prognozo so včeraj o-krog 13. ure sprejeli na oddelek za
oživljanje katinarske bolnišnice 83-letno Pierino Demattia vd. Teliini, ki je bivafa v domu za ostarele »Villa quiete« na Opčinah. Kaže, da se je priletna ženica usedla na zidek pred teraso in da je nato izgubila ravnotežje ter drsela nekaj metrov po škarpa-stem bregu, od tu pa je padla še čez trimetrski zid na cesti. Pri padcu si je verjetno prebila lobanjo.
Na občini težave pri socialni oskrbi
Kaže, da je socialno skrbstvo prava pepelka v delovanju tržaške občine. V razpravi za proračun so zmanjšali denarni sklad za pomoč ostarelim, pred kratkim pa so v Komisiji za socialno skrbstvo še skrčili že itak skromni denarni sklad za socialno podporo. Združenje javnih ustanov za socialno podporo in za dobrodelne namene (IIOOAB, bivša ECA) je namreč prevzelo nase finančno breme bivše ustanove ECA. Ta poseg je vsekakor politično dvomljiv, saj ni tako niti več denarja od proračuna, tako da sedaj grozi prekinitev vsake socialne oskrbe za ostarele, razen če se ne ta izdatek spet naknadno vključi v proračun. Proti temu sklepu je vložil priziv svetovalec Tržaškega gibanja Paolo Parovel, vendar pa se stvar trenutno še ni premaknila.
• Danes, 12. julija, ob 18.30 se bo sestal tržaški pokrajinski svet, ki i-ma na dnevnem redu samo tekoče u-pravne zadeve.
V zaporu tatinski par ki je kradel po hišah
l)ve osebi prijavljeni zaradi prekupčevanja
Petkrat je šlo dobro, pri šesti pa se je serija tatvin zataknila, tako da sta 29-letna Donatella Dazzara iz Ul. Slataper 2 in 23-letni Enrico Konjedic iz Ul. Castaldi 8, oba brez zaposlitve, sedaj v zaporu pod obtožbo ropa, večkratne tatvine in povzročitve o-sebnih poškodb. Svojo šesto žrtev, 58-letno Guerrino Magris por. Iuvari, ki stanuje v Ul. sv. Frančiška 66, sta med poskusom tatvine namreč pretepla in vrgla na tla, tako da se bo morala zdraviti 10 dni.
Vse se je zgodilo v ponedeljek, ko sta se Dazzarova in Konjedic odločila, da si bosta denar za nakup mamila priskrbela na račun tujega imetja. Obiskala sta stanovanje Giovanne Pavlovič vd. Premru v Ul. Gattoni 30, Gastoneja Cročija v Ul. Alfieri 12, Gianmaria Paolettija v Drevoredu XX. septembra 87, Fulvia Ma-riona v Ul. sv. Frančiška 40 in Renata Dora v Ul. Piccardi 20. Povsod jima je šlo dobro: plen sicer ni j)il posebno bogat, nabrala sta »le« okrog pol milijona v gotovini in dragocenosti za 6 milijonov.
Zataknilo se je v stanovanju Ma-grisove, ki ju je zasačila na delu. Začela je vpiti, kar je imelo za posledico, da sta jo pretepla in sunila na tla, preden sta vzela pot pod noge. Med begom pa je neki sosed, ki je slišal vpitje, uspel prijeti Dazza-rovo, medtem ko je njen pajdaš zbežal. Prijeli so ga v torek, ko se je
z avtom peljal mimo koronejskih zaporov.
Med zaslišanjem sta oba priznala serijo tatvin. Drugače tudi ne bi mogla, saj sta med begom izgubila torbo, v kateri je bil del ukradenih predmetov. Kar je manjkalo, je policija našla pri Ann amarti Fait por. Cossi in njenem bratu Alessandro. Oba so prijavili zaradi prekupčevanja. Preiskava se vsekakor še ni končala, kajti agenti iščejo še neko tretjo osebo, ki je sodelovala pri prekupčevanju.
T	Preminila je naša draga
* mama, babica in prababica
Frančiška Majcen vd. Strnad
Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 16. uri iz cerkve v Komnu.
Žalujoča sinova Edi in Sergij z družinama ter drugo sorodstvo
Komen, Trst, Melbourne, 12. 7.1984
Z »Viktorijo in njenim huzarjem«
uvod v letošnji
Operetni festival 1984 v gledališču Verdi se je začel v torek, 10. t.m. z Abrahamovo opereto »Viktorija in njen huzar«, prvo iz trilogije Viktorija (1930) — Havajska roža (1931) — Ples v Savoyu (1932). Gledališče za premiersko predstavo ni bilo polno kot v vseh preteklih letih. Gre morda za znamenje utrujenosti, za upadanje zanimanja za operetno zvrst, ali morda samo za posledico dejstva, da je bila ista opereta na sporedu že med lanskim festivalom in da jo ima tržaška publika še v živem spominu?
Sama uprizoritev je bila utečena in profesionalno neoporečna. Kolikor imam v spominu lansko bi si upal trditi, da je letošnja vsaj v pevskem in koreografskem oziru boljša, briljantnejša, z izjemo prvega de janja in zlasti prologa tudi bolj dinamična, kar je treba nedvomno pripisati režiserju Giorgiu Pressbur gerju, ki je sicer režiral tudi lansko postavitev. Nesporno pa ima svoj pomemben delež tudi Jugoslovan ski dirigent Oskar Danon, stari gosti tržaškega festivala, ki iz svojih bogatih izkušenj ve, kako se v glasbenem oziru streže opereti. Orkester, soliste in zbor je vodil z ustrezno prožnostjo in lahkotnostjo, pri tem pa je vendarle pazil tudi na razpoloženjsko doziranje glasbe od njene folklorne živahnosti do sentimentalne otožnosti v vseh različicah, ki jih je Abraham nanizal v tem delu od ruskih, japmnskih pa do modernih (za tisti čas) ameriških plesnih melodij, nad katerimi kraljuje ves čas kot bistveni element madžar
operetni festival
ska plesna in sentimentalna nostalgična ritmika in melodika čardaša.
Naslovno vlogo je z lepim in skoraj virtuozno obvladanim sopranom pela Gabriela Cegolea, vlogo angleškega veleposlanika Sira Roberta Macleoda Hodg-sona tenorist baritonist Armando Ariostini (ki je v letošnji postavi zamenjal Artura Testo), kapetana hu-zarjev Stefana Koltaya pa tenorist Gaetano Scano z zanj značilnim, nekoliko zamegljenim, toda ustrezno barvitim glasom.
Komični vlogi služkinje Riquette in kapietanovega adjutanta Janczija sta poustvarila imenitna subretka Daniela Mazzucato in Sandro Massimini, prva tako v ptevskem kot igralskem oziru in kot px>java prikupna in briljantna, drugi tokrat k sreči malo bolj zadržan v situacijski komiki, kar je bilo liku samo v korist. Tudi vsi ostali (Liana Rotter, Vincenzo Manno, Luigi Palechetti in drugi) so se ustrezno vključili v operetno mašinerijo, ki pa je vendarle imela svoj pogonski motor v baletu, ki je tokrat nadpoprrečno o-pravil svojo nalogo s skladnostjo nastopanja v okviru dobro zasnovane koreografije Franca Estilla, pa tudi s pestrostjo kostumov (Sebastiana Soldatija).
Skratka predstava, ki bi morala ugajati, s svojimi znanimi melodijami in igrivostjo in pri ponovitvah privabiti več občinstva.
j. k.
Zanimiva reportaža o Dolini v reviji »II nuovo comune« Združenja ANCI
Pred dnevi je izšla druga in tretja številka (skupna) revije »II nuovo comune«, ki jo izdaja Vsedržavno združenje italijanskih občin ANCI - sekcija za deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Že naslovna slika revije ima motiv iz Doline, velik del njene vsebine pa je tokrat posvečen problemom dolinske občine. Če se želimo ustaviti pri tej številki, ni toliko zato, da bi spregovorili o vsebini prispevkov, ki jih je pripravil novinar Lino Missio (vodstvo ANCI daje sicer svojo pripombo,
da gre za novinarjevo osebno gledanje in mnenje ter ne gre za stališče revije same, oziroma v njej včlanjenih političnih sil), temveč, ker ni ravno zelo pogosto, da naletimo v italijanskih revijah ali časopisih na članke, ki nas Slovence, kot tukajšnjo resnično stvarnost, kot del prebivalstva, pravilno obravnavajo, ki pokažejo določeno zanimanje za celotno našo problematiko, od občinske, gospodarske, kulturne, turistične, pa tudi do problema naše globalne zaščite. Svojo reportažo začenja na primer pisec z naslovom San Dorligo della Valle, zraven pa pristavi še večji naslov »Toda pravo ime je Dolina«. 0 samem županu dolinske občine ve povedati, da gre za »odločnega župana«, ki se zna potegniti za interese svoje občine in občanov, navaja njegovo kritično stališče do deželne uprave, ki ima za probleme občine veliko posluha, o-bjavlja članek o zaščiti teritorija, pa tudi stališče italijanske socialistične stranke, ki upravlja skupno s KPI občino, kot tudi stališča strank v opoziciji, citira pismo, ki so ga poslali predsedniku republike Pertiniju in odgovor predsednikovega tajnika, kar dve strani pa zavzema naštevanje vseh šol, kulturnih in športnih ter drugih društev, ki v tej občini delujejo.
Zanimiva reportaža, ki kaže, da je možno medsebojno sporazumevanje in spoznavanje, če samo obstaja ta želja
KZ'izpolnjuje prošnje za škodo zaradi suše
Poročali smo že o deželnem odloku, ki določa območja naše dežele, na katerih imajo obdelovalci (tudi part-time) pravico do odškodnine zaradi lanskoletne suše med 6. junijem in 11. oktobrom.
Rok za predložitev prošnje na deželno kmetijsko nadzomištvo zapade prve dni septembra; Kmečka zveza bo nudila informacije in izpolnjevala prošnje med 11.30 in 13.30 v naslednjih vaseh;
—	danes, 12. julija, v Repnu (Dom Albina Bubniča)
—	jutri, 13. julija, v Zgoniku (sedež ŠK Kras)
—	v soboto, 14. julija v Repniču (gostilna Batič).
Med 16. in 22. julijem pa bodo predstavniki Kmečke zveze izpolnjevali prošnje v devinsko - nabrežinski občini.
na obeh straneh. Prav je zato, da se z vsebino revije seznanjajo prebivalstvo te občine, širša javnost in seveda vse tiste odgovorne oblasti, ki prera-de pozabljajo, da smo Slovenci tu ter da predstavljamo sestavni del tukajšnje stvarnosti, pa če je to tistim, ki smo jim trn v peti, prav, ali ne.
čestitke
Včeraj je praznovala 70. rojstni dan DANILA MAVER od Kerlugov. Obilo zdravja in veselja ji želijo hči Irene z družino ter Gabrijel in Edi z družinama.
V ponedeljek je na tržaškem konservatoriju diplomiral violinist MARKO BITEŽNIK. Čestitata mu brata Jože in Jan.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Slavec priredi 14., 15. in 16. julija tradicionalno SAGRO V RICMA-NJIH. Vse tri večere ples z ansamblom PLATANA.
OBVESTILO
Vse naročnike, ki želijo, da jim pošiljamo Primorski dnevnik na kraj počitnic, prosimo, da nam novi naslov posredujejo vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
darovi in prispevki
Ob obletnici smrti Petra Petarosa daruje žena 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Milana Zobca daruje družina Peta ros - Ražem (Groča-na 22) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Adele Martellato daruje Milena 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO ROMA — VIA G. B. MARTINI 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OVREDNOTENO 0BVEZNIŠK0 POSOJILO 1977-1984 Zfl 600 MlUJflRD LIR (Kelvin)
V smislu čl. 6 pravilnika posojila bodo s 1. oktobrom 1984 vnovči j ive skupno s poviškom, ki bo znan v prvi polovici meseca septembra 1984, pri običajnih poverjenih bančnih zavodih obveznice, ki sestavljajo sledeče serije:
1 - 11 - 12 - 14 - 19 - 21 - 22 - 25 - 26 - 28 34 - 35 - 36 - 37 - 41 - 42 - 49 - 51 - 57 - 59
gledališča
razna obvestila
VERDI
Do 12. avgusta bo na .sporedu Festival operete 1984. V soboto, 14. julija, ob 20.30 tretja predstava operete »Vittoria e il suo ussaro« P. Abrahama. Dirigent Oskar Danon, režiser Giorgio Pressburger. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 60050 in 631948).
CANKARJEV DOM
Mala dvorana
še jutri, 13. 7. : Poletna violinska šola.
Sprejemna dvorana
Do 20. t.m.: Pregledana razstava oblikovalca in slikarja Tomaža Kržišnika.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 13. julija, ob 21. uri: M. Bul-gakov «Don Kihot» v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Predpremiera za red premiera in izven v Kanalu. Nastopa celoten igralski ansambel PDG ter gostje.
kino
Ariston 21.30 »Cristine la macchina infernale«. Režija John Carpenter.
Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani.
Eden Zaprto zaradi popravil.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.10 »No stop«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Pomo rapporti delle svedesi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »II tunnel dell'orrore«. Za vsakogar. Grattacielo 17.00 — 22.15 »I sopravvissuti della città morta«.
Mignon 16.30 — 22.15 »Bambi«. Risanka. Aurora 17.00 — 22.00 »Operazione sesso«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Capito! Zaprto zaradi počitnic.
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic. Lumiere 17.00 — 22.00 »L'ultima sfida di Bruce Lee«.
Alcione 17.00 — 22.00 »Bullitt«. Steve Me
Radio 15.30 — 21.30 »Sherasade«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava FINIUM FRONS - EXPRESS osmih slikarjev dežele Furlanije -Julijske krajine.
V	Prosvetnem domu na Opčinah je od
18. do 20. ure odprta razstava lesenih predmetov, ki so jih izdelali dijaki 1. letnika tečaja za mizarje pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje.
Do 20. julija je v galeriji Rossoni, Korzo Italia 9, odprta razstava slikarke Sabrine Mattiassi.
T P P Z
»P. TOMAŽIČ«
POZOR!
V soboto, 14. t.m. nastopamo v AREZZU ng veliki proslavi osvoboditve. Iz Bazovice odpotujemo z avtobusi ob 7. uri zjutraj.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 12. julija MOHOR
Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.25 — Luna vzide ob 20.56 in zatone ob 4.20.
Jutri, PETEK, 13. julija DRAGAN
Vreme včeraj: temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1020,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 75-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mimo, temperatura morja 21,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Tosolini, Alessia Perno vic, Adriano Dobrilovié, Giovanna Pecorari, Michele Bassa, Valentina Pitacco, Alessandro Epifanio, Nataša Capponi, Jasmina Gustinčič, Gabriele Ferluga, Emanuele Bordon, Valentina Ravalico, Debora Loi, Roberta Romanato, Elena Cozzutto, Mitja Ves-naver.
UMRLI SO: 89-letna Vilma Polakovics vd. Sablich, 95-letna Giovanna Zanier, 70-letto Silvano Visnovik, 74-letna Rosa Tomasin, 69-letni Carlo Pizzamus, 74-letto Giuseppe Canciato, 73-letna Santina Cok, 80-letto Cesare Fabris, 57-letto Licinio Doria, 62-letto Mario Rossi, 82-letto Umberto Rigamonti, 57-letto Egidio Emanuelu, 67-letni Sergio Brugiapaglia, 89-letna Lucia Viviato vd. Beton, 78-letna Ida Depicolzuane vd. Siili, 76-letna Rosa Lughi vd. Cocolo, 82-letni Mario Le-nassi, 56-letni Umberto RabbaioU, 79-letni Giuseppe Galeazzo, 85-letni Pietro Delpiano, 83-letna Giovanna Ianesich vd. Blasi, 8l-letto Giovanni Ursic, 76-letto Giordano Bruch, 54-letto Federico Gre-gori, 86-letna Giovanna Crevatin vd. Corsi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9,
Prnttpk ^qw lio
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska uUca 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska uUca 35, Prosek, Žavlje.
Združenje Italija-ZSSR, Ul. Torrebianca 13 (tel. 60158), prireja od ponedeljka, 16., do petka, 27. t.m., kratek tečaj ruskega jezika v večernih urah. Število tečajnikov bo omejeno. Informacije dobite vsak dan na sedežu združenja od 17. do 19.30, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Mladinski sekciji Slovenske skupnosti iz Trsta in Gorice ter sekcija SSk za Rojan, Greto in Barkovlje prirejajo v nedeljo, 15. julija, NAŠ PRAZNIK V BARKOVLJAH. Prireditev bo na sedežu Slovenskega kulturnega društva Barkovlje (Ul. Cerreto 12) z vhodom na UUci Bonafata. V primeru slabega vremena bo praznik v društveni dvorani. Kioske z barkovljanskimi specialitetami (»kara-maU«, »fanclji z dušo«, domače vino idr.) bodo odprU ob 17. uri. Ob 19. uri bo kulturni spored. Govorila bosta prof. Jurij Slokar in Ivo Jevtokar. Od 20. ure dalje bo igral za ples ansambel Zvezde z Opčin.
mali oglasi
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
PRIDITE na kozarec črnega kraškega vina. Osmica Oletoch - Padriče.
KOZMETIČNI SALON RUŽIČA - Bolju-nec 349, tel. 228-313 - obvešča cenjene stranke, da bo salon zaprt zaradi letnega dopusta od 5. 8. do 3. 9.
UREJENA uslužbenka privlačnega videza želi spoznati resnega gospoda dobro situiranega, starega od 45 do 52 let zaradi poroke, avanturisti in alkoholiki izključeni. Samo resne ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Skupno življenje«.
LEPO DEKLE išče izobraženega ter dobro situiranega zamejskega Slovenca, starega od 26 do 32 let zaradi poroke. Samo resne ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Poroka«.
PRODAM po izredno ugodni ceni ca 48 stolic rumene barve. Tel. 226-129.
NA OPČINAH »Pri Kvrtičevih« točijo odlično belo in črno vino.
ODDAM travo na velikem travniku. Tel. na št. 211-068.
PRODAM Renault 5 v dobrem stanju. Tel. 228-390.
HIŠO V DOLINI z dvoriščem in vrtom, potrebno popravil, prodam. Tel. na št. 228-390.
PRODAM nov še nerabljen nemško-slo-venski slovar. Tel. 567-248.
PRODAM FIAT 131/1300, letnik '75, s plačanim prometnim davkom, zmerna cena. Tel. 567-248.
TOMOS - motorno kolo z garancijo prt> dam po zelo ugodni ceni. Telefonirati na št. 763-965 do 9. ure ali od 17. do
PRODAM FIAT 131 Supermirafiori/1600 TC, letnik 1979, v dobrem stanju. Telefonirati v delovnem času na št. 820-912 ali od 18. ure dalje na št. 232-114.
»PRI COLJETEVIH POD JAVO« v Sa-
matorci je odprta osmica.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44. Opčine - Trst.
OSMICO je odprl Claudio Bambi v Pre-benegu. Toči belo in črno vino.
PRODAM brejo junico. Telefonirati na št. 229-192 ob urah kosila in večerje.
PRODAM najboljša dela slovenskih slikarjev. Tel. na 040/727-654 ob urah obedov.
PRODAM Ford Sierra popolnoma nov, letnik '84. Tel. 040/727-654 ob urah obedov.
OSMICO je odprl Boris Pangerc v Dolini št. 116. Toči domače belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18. Toči dobro belo in črno domačo kapljico. Poskrbljeno tudi z« prigrizek.
GOSTILNA AL PALOMBARO, Bazoviška cesta 56 - Trst, sporoča, da P?" novno deluje v prenovljenih prostorih in se priporoča za obisk.
OSMICO je odprl Just Hrvatič v Ric-manj ih št. 85. Toči belo in črno vino.
35-LETNI MLADENIČ, brez vsakršne obveznosti, želi spoznati gospe ali gospodične zaradi prijateljstva. Tel. na št. 040/566-249: Giorgio.
OSMICO v Mavhinjah št. 11 je odprla Norma Gabrovec. Toči belo in črno vino.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV - Opčine, Narodna ulica 28 (pri openske/n tramvaju), nadaljuje prodajo po izredno ugodnih cenah.
menjalnica
11. 7. 1984
Ameriški dolar . Kanadski dolar . Švicarski frank . Danska krona . . Norveška krona . Švedska krona . . Holandski fiorito . Francoski frank . Belgijski frank. . Funt šterling . . Irski šterling . . Nemška marka . Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . . španska pezeta . Avstralski dolar . Grška drahma . . Debeli dinar . . Drobni dinar . .
1.730.-1.390.-724.-166.-210.— 208.— 542.— 198.-27.50 2.255.-1.860.-611-—' 87,-11.-'
10.-
1.400.-
15.-
11.5°
Esom
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TAST - UI.ICA F ALZI 1Q -	S1-‘1<3CL«

Ženska in njena stvarnost
Tehnološki napredek ni naklonjen ženskemu zaposlovanju
Žensko zaposlovanje si še ni v Italiji, kot tudi ne v drugih državah s Podobno družbeno ureditvijo, niti dobro utrdilo tal, ko ga že začele o-frožati nove nevarnosti. Na eni strani je najprej huda gospodarska kriza, tako številčno kot kakovostno, začela napadati težko doseženo raven ženskega zaposlovanja ; po drugi strani Pa so se obrnile v žensko škodo tudi nove tehnološke iznajdbe.
Ha so ženske v »hudih časih« vselej na prepihu, je stara resnica : tokrat s? jo potrdili tudi italijanski sindikata ki so se izrekli za gospodarsko obrambo družinske celice, v kateri je navadno dohodek, ki ga prinaša ženska, nižji in je zato, s tega vidika se-v®jta. drugotnega pomena. Ker se v obdobjih krize tudi občutno manjšajo usluge, ki jih nudijo razne socialne službe, So ženske v velikih 'težavah, ne hočejo usklajevati zaposlitev in dru-2inske obveznosti. Istočasno pa ponovno postane njihova primarna naloga, z zornega kota gospodarske koristi za n^lotno skupnost, da nadomestijo vse uste storitve, ki odmankajo.
Morda zveni čudno, toda tehnološki napredek ženskemu zaposlovanju ni naklonjen, če tu mislimo na sedanji ot)seg in profil ženskega zaposlovanja v Italiji, ženske so še vedno pretežno zaposlene v poklicih, ki jih označuje-m° za tipično ženske (tajnice, tipkari-ce, prodajalke) ; prav te poklicne pro-Ue Pa naj bi že v kratkem izpodrinili
Zelo občutno se je tudi zvišalo število žensk, ki so v omenjenem obdobju iskale službo. Skupno je naraslo kar za 700%, medtem ko se je število moških, Id so iskali delo, zvečalo za 100%. Iz teh podatkov je razvidno, da je veliko žensk šele po letu 1970 začelo izjavljati, da so brezposelne, prej so se tudi same prištevale med gospodinje.
Poleg številčnih premikov pa je moč v obdobju 1971 - 1983 zabeležiti tudi vsebinske. Tako je bil v obravnavanem časovnem razmaku občuten padec ženske delovne sile tako v kmetijskem kot v industrijskem sektorju. Sicer se je skupno število zaposlenih v kmetijstvu zelo skrčilo: število moških kar za 52%, žensk pa za 30%. V industrijskih obratih pa je število zaposlenih moških padlo za dobro petino, število žensk pa za približno 3% ; pri tem je seveda treba upošteva ti dejstvo, da je bilo število žensk, ki so delale v industrijskem sektorju, precej nizko.
Na račun kmetijstva in industrije pa se je ojačil terciarni sektor: število moških je poraslo za 23%, število žensk pa kar za 41%.
Številčni podatki ne dajejo preveč razveseljive slike o ženskem zaposlovanju v Furlaniji - Julijski krajini, oziroma o zaposlenosti nasploh. Ker je tokratno analizo izvedla sindikalna organizacija, je tudi hkrati izdelala nekaj predlogov, s katerimi naj bi
sprememb^0 P°dVrfeni k°"
t°vitevt'snIi1,vrVtl *** dobro znanih ugo-sindikaW Izflaja*e tudi članice deželne Pred prihL!rg!inizaciic CGIL, ko so tiralo	dvema tednoma organi-
F^PodarsW.i,° Vf>livu 1° Posledicah }ucije na	’n tehnološke revo-
ltom nn b?slayanje s posebnim pou-80 pri tem i_2cn-sk° zaposlovanje. Ker vjh Podatkr,,aVe^e ,nekai zelo zanimi-ubravnavati ’ J1^ ^ vredno posebej
LF“tiafiUi'kÌtì’ M ,jih navaja CGIL, je ptibližno is« .Vojski krajini zaposlenih kar 108	^sk, od teh jih je
^ jih delZv J,aVnih službah- 33 u tisoč ji^ ip2 ‘ndustrijskih obratih in
ene v kmetijst^aV J<mih'413 50 ^aP0”
StevilčIiZJf^ 4333 (ko nava-
® nanašajo m Piatite brez letnice,
* ° zaposlenih ansko leto) se je šte-? ^1 tisoč ori (v, nn®! deželi zvečalo Zensk. Treba Pa je kar 64 tisoč J3- so v to Je Slcer takoj povedati, tisti, ki bi iwiZ0 številko všteti vsi ^ ki so S pravico do zaposlitve Pravilno to® pn*iili- Tako lahko
ženske kaf 54 % " ni po sezname so se nVnc si e: °a posebne ufr med nezao,ZmiZ vpisalG- in si-^ so jih p^iZh 'tudi tiste ženske, tim je.	obravnavali kot gospo-
Jcnem obdnh-^Zsk’ ki se je v ometlo ^ 42Jr^Jansko zaP°slilo, je števUo	tisoč, medtem ko se e
oskih znižalo za tri tisoč.
ubranili doseženo raven ženskega zaposlovanja, oziroma omogočili ženskam, da bi se lahko ustrezno zapo siile. Če jih na hitro preletimo, moramo najprej ugotoviti, da CGIL po stavlja na prvo mesto vprašanje »so lidarnostnih pogodb« in vlogo, ki jo mora imeti sindikat. CQIL namreč u-gotavlja, da se delodajalec ne bo oziral na številčno prisotnost žensk, razen seveda z vidika socialnih dajatev, zato se pač morajo sindikalne organizacije zavzemati tudi za »žensko vprašanje«.
Cela vrsta predlogov pa se nanaša na obveze, ki bi jih morale prevzeti razne ustanove: od dežele do krajevnih uprav in seveda delodajalcev: gre za strokovno izobraževanje žensk; za denarne podpore zadrugam, v katerih bi bile pretežno ženske; nato za tečaje, na katerih bi prekvalificirali delavke, ki so bile zaposlene v obratih, ki so šli v stečaj; nadalje za zahtevo po boljši ureditvi raznih socialnih služb ter končno za spremembo delovnih urnikov. Našteta vprašanja seveda ne zadevajo samo žensko delovno silo, temveč stremijo po preosnovi delovnega procesa, ki seveda zadeva vse. S tem so hotele članice sindikalne organizacije CGIL še enkrat poudariti, da je pač tako imenovano žensko vprašanje tako pomembno, da bi mu morali posvetiti veliko več pozornosti.
(bip)
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
13.00	Glasbena oddaja
13.30	Dnevnik 1
13.45	Fifa e arena - film
Igrajo: Totò, Isa Barizza, Mario Castellani
15.05	Hollywood
15.55 Trije nečaki in majordom
16.20	Risanke
16.30	Le avventure di Rin Tin Tin
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Kojak - TV film
18.20	Milva, Heather Parisi in Oreste Lionello in »Al Paradise«
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Colosseum - vojna gumbov
21.30	Due marines e un generale film (I. del)
Igrajo: Franco Franchi, Ciccio Ingrassia, Buster Keaton
22.20	Dnevnik
22.25	Drugi del filma
23.10	Hans Urs von Balthazar e la teologia della bellezza
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Due e simpatia
nadaljevanka dneva
ZASEBNE
CANALE 5
8.30 Alice - TV film
9.00 Una vita da vivere - nadalj.
10.00	Butterfly americana - filmska komedija
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Lou Grant - TV film
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	Festivalbar - Deejay star spektakel
23.00	TV film
23.30	Šport
RETEOUATTRO
9.00	Risanke
10.00	Magia - TV novela
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	Tre cuori in affitto - TV film
12.00	II magico mondo di Gigi risanke
12.30	Star blazers - risanke
13.00	Prontovidco
13.30	Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela
15.00	I predatori dell’idolo d’oro TV film
17.00	II magico mondo di Gigi risanke
17.30	Blue Noha - risanke
18.00	Truck driver - TV film
19.00	Tre cuori in affitto - TV film
19.30	Chips - TV film
20.30	Charlie’s Angels - TV film
21.30	II delitto perfetto - film Igra: Grace Kelly
23.30	Nonsolomoda - rubrika
24.00	Moses Wine detective - film
2.00	Šport
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Dollari che scottano - film
11.30	Maude - TV film
14.10	Questestate - kviz, glasba, filmi
17.00	Tutto per tutto - film
18.25	Iz parlamenta
18.30	Športna poročila
18.40	Bronk - TV film
19.45	Dnevnik
20.30	Philipe Marlowe investigatore privato - TV film
21.25	Mixer
22.45	Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.55 Dnevnik - Sport
Ob koncu Dnevnik 2 Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni program
20.00	Šola in vzgoja
20.30	II giardino delle streghe - film Igrajo:	Simone Simon, Kent
Smith, Ann Carter
21.35	Dnevnik 3
22.00	Kamera in spomin
22.10	Europarade
»Golden Rose pop festival«
23.10	La memoria e l’arte di Bruno Madema
23.40	Speciale Orecchi occhio glasbena oddaja
POSTAJE
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy show - TV film
13.00	Bim bum barn Risanke
14.0(1 Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim bum barn
17.40	Una famiglia americana TV film
18.40	Ralphsupermaxieroe - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Fango, sudore e polvere da
sparo - film
22.15	Bandiera gialla - musicale
23.15	Fratelli rivali - film 1.00 lronside - TV film
TELEPADOVA
14.00	Marna Linda - TV film
15.00	Gli emigranti - TV nadalj.
16.00	Peyton Place - TV film
17.00	Star Trek - TV film
18.00	Risanke
19.30	Mama Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono
TV film
22.00	L'ombrellone d’oro
23.00	Lancer - TV film
24.00	L’uomo che capiva le donne film
TRIVENETA
15.00	I cavalieri del diavolo - film
16.30	TV film
17.30	Risanke
18.30	Kronos - TV film
19.30	The Outsiders - TV film
20.30	La lunga pista dei lupi - film
22.00	Dr. Wedmann - TV film
22.30	Rassegna di tappeti orientali
TELEFRIULI
15.45 La primula rossa del sud - film
17.15	Risanke
18.15	Cara a cara - TV film
20.00	L'ora di Hitchcock - TV film
21.30	C’è un posto per tutti filmska komedija
23.00	I diavoli della guerra - film
RADIO
RADIO TRST A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacija, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Turizem; 8.45 Konjiček za vsakogar; 9.10 Zdravniški nasveti; 9.40 Črtica; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 0-poldanski zbornik: Zapiski na robu;
12.00	Roman v nadaljevanjih: Ivan Tavčar: »Izza kongresa« - vmes: Glasbeni potpuri ; 13.20 Glasba po-željah;
14.10	- 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih : (9) »Ko-lonkovec: od mladinskih do povojnih društev«; 16.00 Natečaji slovenskih popevk v začetku stoletja - vmes: Glasbeni listi; 17.10 Klasični album: Wolfgang Amadeus Mozart: Impresarij, KV 486; Serenada št. 10 v b duru za trinajst pihal, KV 361; 18.25 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, ObjAm, EP;
6.45	Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu Radia Koper; med glasbo:
14.40	Zanimivosti, Pesem tedna Radia Koper; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Radijska porota ; 17.33 Glasbeni umetniki: Aldo Kumar; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italllonskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 7.50 Gran premio; 8.45 Su e zo per le contrade;
9.15	Casadei sonora; 9.32 Luciano vi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vitiljak; 11.30 Na prvi strani ; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 16.00 Jugoslavija - vse o počitnicah; 18.00 Bazar jugoslovanske glasbe; 18.45 Grisigna-na ’84 - mesto mladih.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 - Jutranja oddaja;
9.00	Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Jacques il fatalista; 11.20 Fantastična 50. leta; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.15 Master - glasbena oddaja; 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 II Paginone; 18.05 Radijska priredba;
19.15	Verska oddaja; 19.22 Audiobox;
20.00	L’ippocampo - komedija v treh dejanjih; 22.45 Glasbeni interval ; 22.50 Iz parlamenta; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30,	8.30, 11.30, 12.30, 15.30, 16.30,
17.30,	18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja ; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska priredba; 9.10 Vacanze premio; 10.30 Che vuoi?;
12.10	Deželni program; 15.00 Radio-kronike; 15.42 Estate attenti; 19.50 Fiaba e folklore; 20.10 Radijski spektakel ; 21.10 Canta uomo cantal; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.40 Nočni program - jazz.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00	Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija ; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, o-troci; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.35	Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.00	Na današnji dan; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Od vasi do vasi; 13.00 Danes do
13.00	- Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.25 Minute za EP; 15.55 Obvestila in zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Radioteka; 18.30 Pianist Svjatoslav Richter igra Variacije Ludwiga van Beethovna; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč o-troci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Poročila; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica;
23.05	Literarni nokturno, Iz Ši-kinga;
23.15	Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program;
1.30	Informativna oddaja v nemščini in angleščini;
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
L|ubl|ana
18.00	Poročila
18.05	Zugo in njegova senca
II. del predstave mladinskega gledališča
18.50	Želeli ste, poglejte zabavnopoučna serija
19.30	Dnevnik I
20.00	Lov za zakladom - kviz
21.00	R. Castellani:
Življenje Verdija - nadalj.
22.15	Dnevnik II
22.30	Retrospektiva domače TV drame S. Jenko: Jeperški učitelj
Za Simona Jenka, pesnika Sorškega polja (1835-1869), velja, da je prvi za Prešernom in Levstikom izrazil z svojih pesmih čustva in misli o domovini, življenju in ljubezni. Njegova pot je bila podobna usodi skoraj vseh slovenskih izobražencev preteklega stoletja: z vasi v Ljubljano, od tam na Dunaj, z Dunaja domov — v revščino, bolezen, smrt. Simon Jenko namreč ni dočakal niti 35 let. Poleg pesmi je Jenko ustvarjal tudi pripovedna dela: leta 1858 so bile v Slovenskem glasniku objavljene tri njegove povesti: Spomini, Tilka in Jeprski učitelj, za katere slovenska literarna zgodovina meni, da je v njih pisatelj pokazal nadvse zanimiv pripovedniški dar in da bi (zlasti pri Jeprškem učitelju)
ob večji razgledanosti po književnosti utegnil, kakor je dokazal prav s temi tremi spisi, postati utemeljitelj slovenskega realizma.
Zagreb
17.50	Videostrani
18.15	Junaški rod
18.45	Mali, veliki svet
20.00	Politični magazin
21.05	Erogena zona
humoristična serija
Koper
14.00	in 17.00 Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednje vesti:
REPENTABOR — Razstava Guštin in poletne prireditve TRST — Problem handikapiranih OPČINE — Razstava mizarskih izdelkov
GORICA — Rešeno vprašanje SAFOG DOBERDOB — Odbojkarski turnir
17.30	Poročila
17.35	YU made music
18.00	Ugrabitev - serijski film
19.30	TV D - Stičišče
19.50	Vtisi z Japonske
dokumentarna oddaja
20.20	Lovec - serijski film
21.20	Turistični vodič
21.30	TV D - Vse danes
21.40	Besede in glasba - oddaja v živo
Parada bo 26. avgusta
Folkloristi iz mnogih držav v avgustu na goriškem festivalu
Folklorne skupine iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Grčije, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Portugalske, Romunije, Turčije in Velike Britanije bodo sodelovale na letošnjem folklornem festivalu, ki bo v Gorici od 24. do 26. avgusta. Folklorna parada po mestnih ulicah bo že devetnajstič, natečaj folklornih skupin štirinajstič, mednarodni posvet o folklori pa trinajstič. Pobud-
Nekaj tisoč delavcev tržaške ladjedelnice in tudi nekaterih drugih tovarn v Tržiču, na Goriškem in v deželi, je včeraj zjutraj manifestiralo v Tržiču za ohranitev delovnih mest v ladjedelnici. Govoril je sindikalni funkcionar Monselio. Prisotna so bila tudi z^topstva občin tržiškega okoliša. Poudarjeno je bilo, da nočejo biti zahteve tržiškega in tržaškega delavstva uperjene proti delavcem drugih dežel, še zlasti Ligurije in Kampanije, kjer se ubadajo s podobnimi problemi. Delavski shodi so bili včeraj tudi v Genovi in v Neaplju.
Shod socialistov o gospodarstvu
V mali dvorani Mestnega gledališča v Krminu bo drevi ob 18. uri pokrajinsko srečanje upraviteljev sociali-
nik festivala je društvo »Pro loco«, katerega predsednik dr. Sergio Piemonti, je včeraj na tiskovni konferenci obrazložil, kako bo potekal letošnji festival. Časnikarjem so govorili še goriški župan Scorano, prof. Paguro, ki bo vodil srečanje strokovnjakov ter prof. Boileau, ki sodeluje v pripravah tega srečanja.
Letošnji nastopi v petek, v soboto in v nedeljo zvečer bodo na graj-
stične stranke. Govor bo o gospodarski problematiki na Goriškem. Govorili bodo podpredsednik družbe Friulia, prof. Vladimir Nanut, deželna odbornika Piero Zanfagnini in Gioachino Francescuto ter pokrajinski tajnik PSI Luigi Blasig.
Rajonski sveti
Rajonski sveti v goriški občini bodo imeli v teh dneh precej sestankov. Prejšnji teden sta sveta v Pod-gori in Stražicah razpravljala o novem jezu čez Sočo. Jutri, v petek, bosta sestanka svetov za Podgoro in svetogorsko četrt. Na obeh bodo razpravljali o obračunu in načrtu sredstev za kulturne prireditve. V ponedeljek bodo o istem vprašanju in tudi o zdravstvu govorili na seji rajonskega sveta za mestno središče, v torek pa bodo v Lečniku govorili o javnih delih.
skem dvorišču, kjer so v teh dneh pričeli postavljati platneno streho. Denar zanjo so dobili iz goriškega sklada. Pod streho bo prostora za 760 ljudi, krst pod njo bo prav v dneh folklornega festivala.
V	dvorani deželnih stanov bo v petek in soboto srečanje strokovnjakov iz raznih dežel. Letos se bodo posvetili proučevanju odnosov med folkloro in literaturo. Zato bodo tudi predstavili nek nov italijanski časopis in nove knjige ter gramofonske plošče. V našem primeru bosta zanimivi gramofonski plošči s knjigo o italijanski folklori v Istri, ki jo bodo predstavili za to priložnost.
V	nedeljo, 26. avgusta pa bo po glavnih goriških ulicah, od spominskega parka do Travnika, folklorna parada. Na Travniku bo zaključni nastop folklornih skupin in godb. O-pustili so torej Dolino Koma.
Goriški folklorni festival uživa v inozemstvu precej ugleda, saj tu o-cenjujejo pristnost narodnih noš in plesov ter pesmi, zato ne dajo skupine iz ene dežele pred skupino druge, kajti primerjave v tem oziru niso možne.
S tem da bodo predstave na grajskem dvorišču bodo prispevale k valorizaciji gradu in grajskega griča. Za to se še zlasti zavzema goriška občinska uprava. Finančno bodo folklorno prireditev podprle občina (ta bo tudi tiskala v svoji tiskarni ves dokumentarni material), dežela, pokrajina in banke. Začeli so nabirko tudi med trgovci in baje so že imeli precej uspeha.
Za ladjedelnico v Tržiču
»Burkaški misterij« v Gorici
Vprašanje kulturnih prireditev v poletnih mesecih je eno med tistimi, okoli katerih se mnogo razpravlja, manj pa se rešujejo. Večkrat se je namreč govorilo, kako obogatiti s kulturno vsebino poletne »šagre« naših društev, malokrat pa je spored kakega poletnega praznika imel primeren kulturni prizvok.
Da bi vsaj delno odpravila to praznino je Zveza slovenskih kulturnih društev poskrbela za letošnje poletje nekaj novega: gledališče na odprtem, gledališče primerno za vsak kraj, tudi za domače dvorišče. Tako je nastala skupina pri ZSKD, ki je v nekaj mesecih naštudirala delo priznanega italijanskega avtorja in gledališčnika Daria F o ja »Burkaški misterij« (Mistero Ruffo), ki ga je v kraškem narečju z velikim uspehom prvič predstavila prejšnji teden v Barkovljah.
Profesionalni in amaterski gledališčniki so v režiji Sergija Verča pričarali občinstvu nadvse uspešno delo, ki je zaradi svoje tematike in načina podajanja vzbudilo veliko zanimanja med občinstvom, predvsem pa smeha.
Burkaški misterij bo ZSKD ponudila tudi goriškemu občinstvu. Predstava bo namreč na sporedu v torek, 17. julija, ob 21. uri na dvorišču Dijaškega doma. Obeta se vam torej prijeten večer ob smehu in v hladu.
R. P.
Kulturno poletje v Ronkah
Ronška občina je pripravila tudi letos, v sodelovanju z Javnim večnamenskim kulturnim središčem, spored poletnih prireditev v znamenju glasbe in filma, ki bo potekal cel julij.
Glasbeni del se je začel že v soboto zvečer s koncertom ronškega pevskega zbora Voz Julia. Isti večer bi moral nastopiti tudi mandolinistični ansambel iz Tržiča G. Verdi, ki pa ni izvedel svojega programa zaradi premočnega vetra. Vsi koncerti in filmi se pač predvajajo na prostem, v poletnem vrtu Ezcelsior, od 21.00 dalje.
Tudi filmski spored je že stekel in sicer v torek, 10. julija s filmom »Ratataplan«, italijanskega mladega komika Maurizia Nichettija. Danes, 12. julija, pa bo na vrsti najnovejši Morettijev film »Bianca« (1984), kjy igrata v glavnih vlogah sam režiser in Laura Morante. Ne bi dalje predstavljali tega ekscentričnega in narcisoidnega predstavnika italijanskega filma »post ’68«, saj ga predvsem mlada publika dobro pozna. Povejmo le to, da je to njegovo do sedaj najbolj zrelo in privlačno delo, izvirna in čudaška zmes komedije, metafizičnega in »detektivskega« razmišljanja o sebi in drugih.
Naslednji teden so najavljeni, v torek, 17. julija Raffertijev Atomic Cafč, »Jedrska kava«, ki je dobro znana goriški publiki; v četrtek, 19. julija Fellinijev film za TV Prova d’orchestra (Vaja orkestra). In še naprej, v ponedeljek, 23. julija, Bozzettov risani film Allegro non troppo in v sredo, 25. julija absolutna noviteta s Canneskega festivala, Bellocchiov Enrico IV (Henrik IV) s Claudio Cardinale in Marcellom Mastroiannijem. Kulturno poletje se bo zaključilo v petek, 27. julija, z nastopom zbora in godbe na pihala G. Verdi iz Ronk.
DAVORIN DEVETAK
Mature so
se zaključile tudi za
dijake Trgovske šole
Mature so za dijake, ki letos zapuščajo slovenske višje srednje šole v Gorici, že zaključeno poglavje. Včeraj so se z zrelostno preizkušnjo spoprijeli še zadnji maturanti Trgovskega zavoda »Ivan Cankar«, medtem ko so njihovi vrstniki z liceja in učiteljišča že dan prej dokončno pospravili srednješolske učbenike.
Ko smo včeraj zjutraj stopili v zapuščeno poslopje Trgovske šole, se nam je zazdelo, da smo prišli v napačen kraj. Nikjer žive duše, razen zaskrbljenega maturanta, ki je očitno čakal, kdaj bo prišla njegova ura. Ta nam je pokazal razred, v katerem je njegov sošolec že opravil večji del te zaključne nadloge. Šele kasneje se je šola nekoliko razživela, ko so prišli še ostali včerajšnji kandidati, nekateri sošolci iz solidarnosti ali iz gole radovednosti. Poleg seveda pisca pričujoče kronike, ki je med zaskrbljenimi maturanti stikal kot šakal med ruševinami po potresu. Sicer pa njegov namen ni bil dodajati soli na rane, ki so jih odprle naloge in izpraševanja.
Zato bo zamolčal ime dijaka, ki se je izkazal kot velik mojster v plezanju po stekleni steni, kot se temu pravi, ko ga je profesorica dobre pol ure zaman silila, da bi od njega kaj izvedela o tem ali onem slovenskem avtorju. Literatura gotovo ni njegovo
največje veselje, zato pa mu je šlo precej bolje, ko je pri upravni znanosti z zadostno mero gotovosti in jasnosti povedal vse, kar je vedel o vknjiževanju v podjetjih. Ta del izpita je bil dober, malo manj pa naloge, kjer je pri pravu imel nekaj težav z izrazoslovjem.
Bolje so se v literaturi izkazali nekateri drugi dijaki. To velja tako za slovenščino kot italijanščino. Eden od kandidatov je namreč obravnaval italijanski neorealizem in pri tem po-
udaril pomen tega povojnega toka, ne samo v literaturi, ampak tudi in predvsem v kinematografiji. Pogovor je tako stekel od De Sice in Rosselli-nija do Vittorinija in Siloneja.
Pri slovenščini je pozornost padla na obdobje modeme, pa tudi na sodobno literaturo, od pesnikov, ki so izdali znano zbirko »Pesmi štirih«, do Zajca in Šalamunove avantgarde. Nekateri dijaki, ki so sledili izpitu, so se sicer spogledovali, češ, da zahtevajo toliko podrobnosti o tem in onem pe-
sniku. Povedati pa je treba, da se je njihov sošolec kar dobro izmazal.
Tudi pri zemljepisu je bil ta dijak dovolj zbran, morda še preveč. Ko je zatopljeno strmel v atlas, je pod točo vprašanj o monsunih, rastlinskih pasovih, ribolovu na japonskem in tropskem podnebju, skoraj podzavestno dejal: »Malo počakaj«. Tikanje je nekoliko užalilo prizadeto profesorico, spravilo v smeh polovico komisije, dijaka pa prisililo, da se je takoj popravil: »Oprostite, mislil sem reči počakajte«.
Taki in podobni dogodki, kot na primer očitek profesorju, da kar telovadi, ko je z mahanjem rok skušal prepričati negotovega dijaka, da je pojem planota nekoliko drugačen od pojma ravnina, so po svoje malce razživeli in psihološko razbremenili vzdušje v razredu in tudi na hodniku. Tu so dijaki, ki so komaj zaključili izpit, sami pri sebi sestavljali inventar u-spešnih in manj uspešnih odgovorov, kake manjše zadrege, pa tudi gladko premoščenih ovir. Drugi kandidati, ki so še čakali, da jih pokličejo pred komisijo, so na prve gledali malce nevoščljivo in morda na tihem želeli, da bi ta izkušnja bila že za njimi.
No, sedaj je matura že delček preteklosti, čeprav do objave izidov ne bo še prav konca vseh skrbi.
Za okrepitev splošne bolnišnice
Na sedežu Rdečega križa v Gorici je bila v torek ustanovna seja mestnega odbora za ohranitev in ojačen je goriške splošne bolnišnice. Za kaj gre? Kot je povedal eden od glavnih pobudnikov tega odbora, je vsem na dlani, da goriška bolnišnica ne deluje, kot bi morala. Gre za pomanjkanje sredstev in določenih specialističnih aparatur, manjkajo nekateri oddelki, ki bi bili potrebni, manjkajo celo primariji v nekaterih obstoječih oddelkih. Poleg tega je še dosti drugih manjših problemov, ki že leta in leta čakajo na rešitev.
V splošnem načrtu o reorganizaciji zdravstvene oskrbe naj bi prišlo do zaprtja bolnišnic v Gradežu in Krminu, oziroma do njihove drugačne vloge. Nima smisla imeti dvojnikov v majhni pokrajini, kot je naša: dolo-
OBVESTILO
Vse naročnike, ki želijo, da jim pošiljamo Primorski dnevnik na kraj počitnic, prosimo, da nam novi naslov posredujejo vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
čene službe in oddelki morajo —- ne samo zaradi ekonomičnosti, ampak tudi za njihovo boljše delovanje — biti osredotočeni v Gorici, druge bolnišnice pa lahko imajo nekatere specialistične oddelke. Zato pa mora goriška splošna bolnišnica postati res pokrajinska, tako kot na primer ona v Vidmu ali Trstu. Opremiti se mora s sodobnimi tehničnimi pripomočki, ki bodo omogočali odprtje novih oddelkov in tako zaustavili beg goriških bolnikov v druge kraje.
To je načrt odbora, ki ga doslej sestavljajo posamezniki in predstavniki organizacij kot Zeleni in Rdeči križ, pionirji prve pomoči, krvodajalci ter druge humanitarne organizacije. Na seji so bili prisotni tudi goriški župan, predsedniki številnih rajonskih svetov, zdravniki splošne bolnišnice. Pobudniki odbora želijo pozvati prebivalstvo, naj se strne okrog svoje bolnišnice in naj na primer z nabiralno akcijo dokaže, da se nekaj lahko takoj naredi, kljub proračunskim in drugim stiskam krajevne zdravstvene enote.
Nekateri so sicer ugotavljali, da tudi če bi vsak Goričan prispeval po 10 tisoč lir (kar bi znašalo 400 milijonov), bi to bila le kapljica spričo morja potreb. Drugi pa so menili, da
bi to le bil konkretni korak, ki bi skupaj z drugimi finančnimi sredstvi o-mogočil nabavo, vzemimo aparatur za tac preglede. Med drugim vnovči bolnišnica s takšnimi pregledi kar precej denarja in bi se aparatura v zelo kratkem času amortizirala. Nekateri so s tem v zvezi ugotovili, da si nova bolnišnica »Usmiljenih bratov« nabavlja sodobne aparature, vendar samo za najbolj rentabilne oddelke. Visoko pasivni posegi pa bi ostali v breme splošni bolnišnici in seveda družbi.
Praznik Unità in Delo
V Katarinijevi ulici se prične drevi festival komunističnih listov Unità in Delo. Trajal bo do ponedeljka. Vsak večer imajo na sporedu ples, v nedeljo ob 21.30 pa tudi politični pozdrav.
čestitke
Danes praznuje 18. rojstni dan VLASTA JARC iz Doberdoba. Starši in brat Marko ji voščijo vse najboljše.
V Sovodnjah merjasec na ražnju
Sovodenjski lovci so se spet izkazali. Tokrat so v goščavi nad Rubijami ubili merjasca. Tega bodo pekli na ražnju v soboto zvečer na igrišču pri Kulturnem domu. Vabijo Sovodenj-ce, tako lovce kot njihove prijatelje, da pridejo v soboto zvečer na prireditveni prostor na pokušnjo pečenega merjasca.
Otroška kolonija v Comegliansu
Slovenska Vincenci jeva konferenca je priredila počitniško kolonijo za o-troke v Comegliansu v Kami ji. Prva izmena je odšla 6. julija, otroci se bodo vrnili konec meseca. 30. julija bo šla na pot druga izmena, ki bo tam ostala do 23. avgusta. Prostih je še nekaj mest. V Gorici vpisujejo v upravi Katoliškega glasa na Piacuti v dopoldanskem času, v podeželskih občinah pa na županstvih. Vodstvo konference priporoča čimhitrejši vpis.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto, Korzo Italia 242, tel. 83538.
razna obvestila
Državni tehnični zavod »žiga Zois«, sekcija za zunanjo trgovino, obvešča, da je tajništvo odprto ob sredah in sobotah od 9. do 12. ure.
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje drevi, 12. t.m., sejo odbora v gostilni pri Lovcu s pričetkom ob 20.30.
Goriški šolski skrbnik obvešča, da bodo danes v Tržiču in v Gorici izobesili nove začasne lestvice za poučevanje na višjih srednjih šolah v šolskih letih 1984 85 in 1985-86. Morebitne pritožbe je treba vložiti v petih dneh od objave lestvic.
izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 21. in 22. t.m. izlet v Kami jo z vzponom na Monte Zermula in Reisskofel (na Koroškem). Prevoz z lastnimi sredstvi, izlet vodi Ivo Berdon. Oba vrhova sta vključena v Pot prijateljstva.
Slovensko planinsko društvo priredi 27., 28. in 29. julija tradicionalni večdnevni izlet v pogorje Ortler. Predvidena sta vzpona na Monte Cavia in Como dei Tre Signori. Vzpona nista zahtevna. Izlet vodi Vlado Klemše. Zaradi boljše organizacije, je priporočljivo, da udeleženci pravočasno sporočijo svojo namero.
kino
1
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Le sexy infermiere del 407. battaglione«. Prepo' vedem mladini pod 18. letom.
CORSO Zaprto.
VERDI 20.00—22.00 »Amore tossico*-Prepovedan mladini pod 14. letom-
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE 18.00—22.00 »Pomo. copP>e n. 2«. Prepovedan mladini pod Izletom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Skrivnost grobnice Hi n0-hara«. Japonski avanturistični fih®-20.30 »Skrivnost indijanskega zlata*-
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Ali je pilot v letalu ‘ Ameriška komedija.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute, Ulica C. Cosulich, t®*’
72480.
POGREBI	.
10.30 Giuliana Lakovič por. BolčU* iz splošne bolnišnice v cerkev Sri ' Jezusovega in na glavno pokopališč.’ 12.00 Bruno Bressan iz splošne bok11* niče v cerkev in na pokopališče Ločnik.
Primer zagovora9 ki so ga odkrili v neki skrinji pri Banih
Pri ljudski medicini sta imeli včasih glavno besedo vraževerje in magija
KRISTINA KOVAČIČ
Zdravljenje in negovanje bolnikov je tako staro kot samo človeštvo, saj so se že primitivni narodi posluževali zdravilnih rastlin in zelišč v boju proti boleznim. Pridobljena spoznanja so se prenašala iz roda v rod in v mnogih primerih zasledimo v njih magične elemente. Tako zdravljenje, v katerem se stvarno poznavanje telesa in bolezni Prepleta s čarobnim verovanjem, imenujemo ljudsko zdravljenje.
Ljudsko medicino je spremljala vera in magija, zato je bilo zdravilo samo po sebi učinkovito bolj v tem, da je bilo zoprno zlem duhovom, ki so človeka »obsedli« in povzročali bolečine, trpljenje in bolezni, kakor v svojem dobrodejnem "učinku na telo.
V večini starodavnih načinov zdravljenja sta igrali glavno vlogo daritev in molitev. Zdravniška umetnost je temeljila torej na čarovnikovih »ustnih« in »ročnih obredih«. Vse kaže, da se je način zdravljenja z mističnimi in iracionalnimi osnovami ohranili do danes.
Najstarejša tehnika je po vsej verjetnosti zdravljenje z besedo ali zagovorom. Verovanje v čarobno in zdravilno moč besede je značilno tudi za našo kulturo in je v njej tudi zelo zakoreninjeno. Primer zagovora je zapisal leta 1890 v Gorjah pri Bledu Ivan Kunšič in sodi med najstarejša tovrstna besedila v slovenščini, saj Po mnenju poznavalcev izvira še iz Predkrščanske dobe in je soroden z izročilom stare Indije. Zanimivo je, da so zdravili z zagovori le posamezniki obeh spolov, v glavnem starejši, ki so za taka opravila imeli posebno nagnjenje. Navedemo vam že omenjen zagovor, ki je služil za zdravljenje oteklin:
Zagovor zoper otok Wotok, pojdi
raz mozg na kost,// raz kost na meso, raz meso na dlako,// raz dlako na zelzno trato.
Tam pojdi// devet komolcov (wbok) na (Ja. >	i
Zagovorov je bilo več vrst in za različne bolezni. Nekateri so v teku stoletij šli v pozabo, drugi pa so se ohranili vse do današnjih dni. Poznamo zagovore proti izvinu, strupu živali, opeklinam, zobobolu in še mnogim drugim.
'Ì
è
mm

Hudič ugrablja otroka pred očmi staršev (iz 15. stol.)
Krščanstvo zagovorov ni pregnalo, pač pa jih samo preobleklo in jim dalo svoj pečat, oblika in predmet pa sta ostala nespremenjena, kot lahko opazimo v naslednjem primeru, ki je sličen prejšnjemu, vendar daljši.
Za vred
Ti hudi vred, jez tebe zagovorim moraš iti iz tega človeka. Iz te kosti v to meso, iz mesa v to kožo in v dlako,
iz te dlake v travo, iz trave v gozd na to
drevo, iz tega dreva v listje iz listja v tisti kraj kamor nobeden krst ne zajde. Tam je tvoj vred in tvoje prebivališče za počitek na večne čase. Nato se moli en očenaš in češčeno mari jo na čast 5 ran Jezusovih.
Opomin: Kadar se izgovarja treba srčno moliti in v Boga zaupati. Vse zagovore se mora trikrat opraviti in sicer kadar sonce vzhaja in zahaja. Ta zagovor je bil shranjen v stari
skrinji pri Banih. Prepisan je bil na list, na katerem je bila označena letnica 1950. To nam dokazuje, da so se ljudje sami zdravili in verovali v čarobno moč besede še do nedavnega.
Besede, ki sestavljajo zagovore niso slučajne ali improvizirane, ampak so oblikovane za magične namene.
Zagovori so bili sestavljeni v verzih in včasih so imeli tudi kako asonanco, kar nam dokazuje, da so jih nekdaj tudi peli. Po vsej verjetnosti so bili naši poganski zagovori združeni s kakimi drugimi dejanji in posebnimi ceremonijami. Tako so vrači ali ljudski zdravniki uporabili celo vrsto magičnih sredstev in obredov kot so dotik in prenos, sežiganje, umivanje in preti kan je skozi naravno ali umetno odprtino.
V tem krajšem sestavku smo vam želeli prikazati le del sveta, ki smo ga do sedaj vse preveč podcenjevali in zanemarjali in s katerim je prepojena vsa naša kultura.
Poletni tečaji na beneški grafični šoli
Mednarodna grafična šola v Benetkah, ki letos z: štirinajstič odpira svoja vrata, je za dva poletna meseca pripravila nekaj kakovostnih in zanimivih grafičnih tečajev.
Konec julija se bosta zaključila tečaja serigrafije, ki gz vodi Daniel Burgin z umetnostne akademije v Mulhousu, in tehnike globokega tiska, pod vodstvom Nicola Sene jo.
Od 1. do 18. avgusta bo potekal tečaj litografije pod vodstvom Roberta Simona, prav tako z akademije v Mulhousu, medtem ko bo Riccardo Licata a pariške akademije umetnosti v istem času vodil tečaj o eksperimentalnih tehnikah globokega tiska.
Za morebitne informacije e vpisu na tečaje se lahko obrnete na naslov: Scuola internazionale di Grafica, Benetke, S. Croce 2213, tel. 041/21950.
Prispevajte za
Dijaško matico
Naslovna stran knjige iz leta 1659
Kako si trije mladi arhitekti zamišljajo obnovo in ureditev Tabra na Repentabru
NEVA LUKES
Ko smo v naši torkovi številki poročali o začetku »Poletnih prireditev 84« v Repnu v repenta-brski občini, katerih organizator sta domače KD »Kraški dom« in Društvo zamejskih likovnikov, in ki potekajo pod pokroviteljstvom domače občinske uprave ter Kraške gorske skupnosti smo bežno omenili tudi tri mlade arhitekte, ki so ob otvoritvi dveh lepih in zanimivih razstav — razstave slik, keramik, tapiserij in kipov 13 članov DZL in pa razstave fotografij Saška Ote, spregovorili tudi o svojih predlogih za obnovitev Tabra, to je tistega dela Repen tabra, kjer stoje cerkev in stavbe v njeni bližini. Trije arhitekti, Rosana Petaros, Pa trizia Magnani in Miloš Jugovič, ki so tudi člani DZL, so vsak s svojega zornega kota, obravnavali ta problem, ki ni važen in pomemben samo za re-pentabrsko občino in njeno prebivalstvo, temveč za vso slovensko skupnost, saj pomeni že sam obstoj Tabra potrdilo o prisotnosti slovenskega življa na tem področju še v časih, ko so Turki vdirali tudi na to področje, pa še o časih kmečkih puntov itd.
Težko je bilo v kroniko sobotnega večera vključiti tudi vsebino njihovih posegov. Tako smo se dogovorili, da jih bomo v našem dnevniku posebej objavili.
Po odprtju razstave in končani prireditvi pa smo se z mladimi arhitekti (Rosano in Patrizio že dobro poznamo, saj sta izdelali načrt za spomenik pad lim borcem od Sv. Ane, s Kolonkovca in iz Skednja, ki ga je posebna komisija izbrala kot najboljšega in najbolj odgovarjajočega temu, kar bi moral spomenik pred tržaškim pokopališčem izpovedovati in pomeniti) zapletli v razgovor, v katerem nas je
seveda najbolj zanimalo to, kaj bi moral obnovljeni Tabor pomeniti sedanjim, pa tudi bodočim rodovom.
»Prav ste povedati, ko ste rekli, da gre za spomenik. Celoten repentabrski kompleks, skupno s cerkvijo in stavbami v njeni bližini, mora pričati o naši prisotnosti na tem področju« nam je dejala Rosana. »Sama ga gledam kot del te prekrasne pokrajine in kot del naše zgodovine. Ne bi pa hotela, da nam ostaja le kot nekakšna iluzija, kot sanje preteklosti, temveč ga želim videti vključenega v današnjo stvarnost, živega — prostor torej, kjer bi se lahko odvijale tudi naše kulturne prireditve in druga takšna srečanja. Le na ta način lahko, po mojem, vrnemo celotnemu kompleksu njegov pomen in življenje.«
Načrti so lepi, želje še lepše. Pa se bo lahko kaj od tega tudi uresničilo, smo vprašati Patrizio.
»Mi upamo, da se bodo lahko načrti o takšni obnovitvi Tabra uresničiti. Repentabor ima možnosti, da postane v bližnji prihodnosti pomembna kulturna točka. Kmečka ohcet in vse prireditve ob tem prazniku, so že marsikaj v tej smeri naredile, sedaj bi bilo treba s primerno obnovo Tabra tudi ta kompleks vključiti v celotno stvarnost občine, ker bo le tako lahko pravilno zaživel in postal tisto, kar si vsi želimo. Mi delamo na tem, da bi se tak načrt uresničil. V bistvu gre pravzaprav za obnovo neke že opravljene, oziroma vsaj začete obnove, pri kateri je bilo storjenih tudi več napak. Morda pa bi lahko tudi naša beseda kaj pomagala, da bi vprašanje pravilno postaviti in rešili.«
Miloš Jugovič je svoj poseg opremil z raznimi zgodovinskimi podatki, od tistih daljnih časov, ko so vdirati Turki v naše kraje in ko so labri pomenili za prebivalstvo pribežališče.
»Seveda danes tega pomena ti kompleksi nima-
Od leve Patrizia Magnani, Rosana Petaros in Miloš Jugovič
jo več, dobiti pa morajo drug pomen, nič manj važen in pomemben za nas in našo zgodovino ter naš obstoj.«
Pa boste imeti lahko kaj besed pri uresničevanju teh načrtov. So bili napravljeni morda kakšni natečaji za razne načrte?
»Na žalost ni bilo takega natečaja, kar pa bi bilo zelo koristno, saj bi se tako izmenjala različna stališča različna mnenja, kar bi bilo za pravilno rešitev obnove brez dvoma zelo koristno.«
Pa ste optimist, da bo obnovitev Tabra, kljub vsemu stekla tako, da bo v skladu z željami in potrebami vsega prebivalstva in tudi vas mladih arhitektov?
»Seveda sem optimist, drugače bi bilo težko delati, ati sploh kaj načrtovati.«
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
______191_______
»Kaj hočete reči? Me pripravljate na najhujše?«
" »Moram vas pripravljati tudi na to, da vas ne bi Preveč prizadelo. Že v začetku je bilo upanja malo.« ‘Pa vendar ste mi ga dali.«
“Moja dolžnost je bila, da vam ga dam in vzamem.«
, .‘Ste morda zvedeli kaj določenega ali me samo P asite. Pomislite, da človek najtežje živi v negotovosti...«
j. “Seveda, rad vam verjamem. Saj je vse moje živ-enie ena sama negotovost.« hi ste močan človek, ki zlahka prenese tudi naj-isa presenečenja.«
Sv ‘Ne vedno, draga moja, vsi smo ranljivi, vsak po t ,e- A tudi vi morate biti močni. Spijte konjak, po-vam bom povedal nekaj bolj določnega.«
Nalil je dve čaši. On je spil v dušku, ona pa je ° nekajkrat odložila, dokler ni bila prazna. p0 ‘Zdaj vam bom zastavil vprašanje teoretičnega bj ena- zato se ne vznemirite. Kaj bi napravili, če as vaš Fulvio pustil in odšel z drugo?«
U0 je nemogoče, gospod Losanna! «
2aP “ • 6 je mogoče, tudi to se vsak dan dogaja, moški te n-Cai° ženske in ženske zapuščajo može, v bistvu ' nič tragičnega ob preobilju na svetu.«
‘lo me ne bi ubilo, čeprav ga neskončno ljubim »M svoi° usodo navezala nanj.«
N°> to se sliši bolje. Zgodilo se je prav tisto, kar
to ni in
ste
oajmanj pričakovali.« ‘^aj se je zgodilo? Ne
zainoikr ,e zgouuo? in e mučite me!« je dejala z so Se .. m glasom in po licih so ji zdrsele solze, roke nesrečo Zače^e tresti, iz njegovih sivih oči je brala
^rijel jo je za roke in rekel:
»Fulvio se ne bo nikoli več vrnil.«
»Ne razumem vas, so ga kam odpeljali?«
»Fulvio je mrtev, vsi trije ujetniki so mrtvi, sinoči sem dobil poročilo od očividca. Umrli so hrabro kot vojaki.«
Dekle ga je pogledalo z begotnimi očmi. Svet, ki se je bil v njej že razkopal, se je sesul. Nemočna je zajokala in se začela tresti.
Losanna je stopil k njej. Dvignil jo je v naročje in jo nesel v kot na divan. Sedel je k njej in jo skušal umiriti. Položil ji je roko na čelo; z robcem ji je otrl solze, jo pobožal po životu in rekel:
»To sva vedela midva oba — danes je samo potrjeno. S tem trenutkom se vaše življenje začenja znova.«
V	žalosti in trpljenju se mu je zazdela neskončno lepa. Začel jo je nežno ljubkovati po vsem telesu, z nenavadno strastjo, kot bi od dne, ko jo je prvič videl, čakal samo na ta trenutek.
V	nenadni praznoti, osamljenosti in tesnobi se je oprijela njegovih rok kot brodolomka, ki se potaplja. Raznežil se je, ji s poljubi popil solze in jo prižel k sebi. Spomin na doživljaj z učiteljico Evelino mu je dal poguma. Pri čustvovanju ženske odpove vsaka logika, tu je vse mogoče in nič mogoče. Začutil je njene roke na tilniku, z vso močjo ga je prižela k sebi, kot bi ga od nekdaj ljubila. Poljubovala ga je nežno in strastno. Ženske so nerazumljiva bitjav.
Počasi jo je razgalil, pripravljen, da odneha, brž ko bi začutil upiranje. Upiranja ni bilo, vlekla ga je nase, kot bi ga vlekla v vse bolj globoko in toplo vodo. Njene oči so dobivale izraz, ki mu ni bil poznan — to je bilo morje pred nevihto, velik spokojen gozd, neskončnost neba. Ko se je spojil z njo, je tiho kriknila. Izgubljal se je v spirali sunkovitega gibanja. »Moj bog, kakšna ženska,« je rekel sam pri sebi. Ženska, kakršne ni imel nikoli. V primerjavi z njo se je njegova Lora obnašala kot slabo plačana cipa. Njen vročinski val ga je odnašal kot veter kosmiče regratovih cvetov. Prepustil se je njenemu ritmu. Brez pomisleka je izbrizgal vanjo tisto, kar Fulviu ni uspelo zaradi časa, ki mu je bil prekratko odmerjen.
»Kaj sva napravila?« je dejala prestrašeno, ko ji
je pamet začela delovati znova. Vendar se ga je še vedno oklepala z rokami.
»Kaj? Jaz sem napravil samo to, kar ste si vi sami želeli. Pravijo, da je hipna čutna ljubezen najmočnejše zdravilo, ki prežene vsako žalost.«
»Oprostite mi, izgubila sem se, povsem me je odneslo, mislila sem, da se ljubiva s Fulviom.«
»Vsakdo misli, kar hoče, važen je samo učinek. Ta je bil dober. V življenju so stvari, ki minejo za vedno, nato je treba začeti znova.
»Imate prav. Vedno znova me presenečate s svojo logiko.«
»Vi pa mene s svojo.«
Potem je vstala in izrazila željo, da bi se osvežila s hladno vodo.
Najprej je obema natočil konjaka. Popila sta ga na veselje prihodnjih dni. Skupaj sta gola odšla pod prho. Hladni curki so ju vrnili v resničnost. Oba sta molčala. On jo je samo gledal in mislil, da se je prebudil iz sanj.
Pri vratih mu je ob slovesu dejala:
»Ne zamerite mi.«
»Vi ne zamerite meni, pravzaprav pa nima kdo komu zameriti ali odpustiti! Anita, zapomnite si: kar nihče ne ve, se ni zgodilo!«
»Če dovolite, bom še prišla, ko bom v težavah.«
Nasmehnil se ji je:
»Vam so moja vrata vedno odprta.«
Ko je odšla, je zaprl zavese, zahajajoče sonce je planilo v sobo. Odprl je okna na stežaj, globoko je vdihnil vonj po soli. Samozadovoljno se je prestopil in rekel:
»Vse, kar je slabo, je za nekaj dobro. Če Maslovi ne bi bili prevetrili teh panikarskih vojakov, mi ne bi bilo nikdar v življenju dano spoznati te čudovite ženske.«
XV.
Brata Pavle in Jože se kot talca v ujetništvu skva-dristov, ki so imeli postojanko v šoli njune domače vasi, nista počutila dobro. Ko so ju pripeljali od sorodnikov, kamor sta se bila zatekla po požigu domačije, ju je poveljnik skvadristov poklical v pisarno in jima rekel:
Kolesarska dirka po Franciji
Barteau še vedno solidno v vodstvu
RODEZ — Ekipa Renault je z včerajšnjo zmago Mantheoura dosegla že šesti etapni uspeh na letošnjem »tou-ru«. Mantheour je v zaključnem sprintu prehitel rojaka Gardeja in Danca Andersena, s katerima je prišel na cilj skoraj sedem minut pred glavnino.
Tudi po tej trinajsti etapi se vrstni red na vrhu skupne lestvice ni spremenil. Francoz Barteau je še vedno solidno v vodstvu pred Le Guillouxom in Fignonom, Hinault pa je peti.
Mantheour je skupaj z Andersenom in Gardejem poskusil srečo že po 117 km poti. Na dolgi vzpetini v bližini Rodeza ju je sicer skušal presenetiti, vendar ga je Garde pri spustu kmalu dohitel, dva kilometra pred ciljem pa se jima je znova pridružil še Andersen. Na cilju je imel še največ moči Mantheour. Glavnina, v kateri sta bila tudi Italijana
Leali in Visentini, je prišla, kot smo omenili, s precejšnjo zamudo, pri zaključnem sprintu pa je bil najhitrejši Irec Kelly.
Vrstni red
1. Mantheour (Fr.), ki je 220,5 km od Blagnaca do Rodeza prevozil v 6.03'23” s poprečno hitrostjo 36,407 km na uro; 2. Garde (Fr.) po 1”; 3. Andersen (Dan.) po 2”; 4. Kelly (Ir.) po 6 52”; 5. Moste (Bel.) ; 6. Vanderaerden (Bel.) ; 7. Van Den Brande (Bel.) ; 8. Bonnet (Fr.) ; 9. Van Vliet (Niz.); 10. Hinault (Fr.); 11. Vallet (Fr.) ; 12. Anderson (Av.) ; 13. Nulens (Bel.) ; 14. Prieto (Šp.) ; 15. Leali (It.); 16. Laurent (Fr.); 17. Bourreau (Fr.); 18. Delgado (Šp.); 19. Visentini (It.) ; 20. Echave (Šp.) vsi v istem času.
Skupna lestvica
1. Barteau (Fr.) 60.2739”; 2. Le Guilloux (Fr.) po 8’07”; 3. Fignon
(Fr.) 10’25”; 4. Veldscholten (Niz.) 12 28”; 5. Hinault (Fr.) 12’38”; 6. An derson (Av.) 13’29”; 7. Mantheour (Fr.) 14T8” ; 8. Lemond (ZDA) 14’23”; 9. Kelly (Ir.) 14’31”; 10. Delgado (Šp.) 14*37” ; 11. Millar (VB) 14'47”; 12. Winnen (Niz.) 16'54"; 13. Arroyo (Šp.) 17*10”; 14. Madiot (Fr.) 17*34”; 15. Visentini (It.) 1734”; 16. Nulens (Bel.) 18’22”;	17. Rutiman (Švi.)
18’25”; 18. Simon (Fr.) 19'01”; 19. Caritoux (Fr.) 19*16” ; 20. Bemar-deau (Fr.) 19'35”.
V soboto dirko po naši deželi
PORDENON — Vsi najboljši italijanski kolesarji (z izjemo Moserja) in številni tuji profesionalci se bodo v soboto pomeniti na kolesarski dirki po Furfaniji - Julijski krajini. Skupno bo prisotnih trinajst ekip, ki bodo prevozile 215 km od Gaiarina do Sa-rona di Ganeva.
Italijansko atletsko prvenstvo
Včeraj dva državna rekorda
TURNIR V TREVISU
Dve zmagi Italije
TREVISO — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Trevisu je i-talijanska državna reprezentanca, ki se pripravlja za nastop na olimpijskih igrah, sinoči tesno premagala ekipo Diana San Marino z rezultatom 110:108. V drugem sinočnjem srečanju je ameriška univerzitetna selekcija Nit s 126:108 odpravila Francijo.
V prvem dnevu tega turnirja je Diana San Marino z 99:96 premagala Nit, Italija pa je bila zanesljivo boljša od Francije. Izid te tekme:
Italija — Francija 119:96 (58:48)
ITALIJA: Caglieris, Tonut 11, Bo-namico 9, Gilardi , Ricci 2, Bruna-monti 5, Villalta 4, Meneghin 10, Riva 24, Vecchia to 15, Marzorati 2, Sacchetti 10, Magnifico 12, Premier 4, Binelli 5.
FRANCLJA: E. Beugnot 2, Senegai 2, Dacoury 6, Mondar 4, Szanyel 14, Ostrowski 4, Deganis 8, Duibuisson 27, Cham 1, Kaba 9, G. Beugnot 9, Vestris 10.
PM: Italija 31:35, Francija 22:33; PON: Sacchetti (30) in Vestris (37).
Inter proti Franciji
MILAN — V sredo, 5. septembra, se bo Inter v prijateljskem srečanju pomeril nič manj kot s francosko nogometno reprezentanco. Srečanje bo v Parizu.
RIM — V drugem dnevu italijanskega atletskega prvenstva sta padla tudi dva državna rekorda, in sicer v skoku s palico in v metu krogle. V skoku s palico je Mauro Barella z znamko 5,50 m popravil svoj prejšnji rekord (5,49 m). Prav tako je Alessandro Andrei z metom 21,50 m popravil svojo lastno znamko (21,40 m).
Dobro formo je potrdil tudi Pietro Mennea, ki je 200 m pretekel v 20”35, kar je letošnji tretji najboljši svetovni čas. V prvem dnevu tega prvenstva pa se je najbolj izkazal Stefano Tilli, ki je 100 m pretekel 10”21. Če upoštevamo, da je Mennea izven konkurence dosegel 10”35, ima Italija lepe možnosti v olimpijski štafeti.
Italija boljša od Romunije
PERUGIA — V tretjem dnevu ženskega evropskega kadetskega košarkarskega prvenstva je Italija dosegla pomembno zmago proti Romuniji, Jugoslavija pa je nepričakovano izgubila proti Nizozemski.
Izidi 2. in 3. kola: Bolgarija - SZ 85:84; Italija - Nizozemska 64:63; Španija - Avstrija 64:39; Nizozemska -Jugoslavija 42:37; Italija Romunija 76:73; Španija - Avstrija 64:39; SZ -
Madžarska 77:74; ZRN - Francija 50:76. Izidi 4. kola: Belgija - Avstrija 84:70; Jugoslavija - Francija 67 proti 36; Bolgarija - Madžarska 77:72; Nizozemska - Romunija 44:37.
Odbojkarski turnir v Gorici
GORICA — Od 23. do 27. t m. bo v Gorici mednarodni odbojkarski turnir »under 17«, na katerem bodo nastopile Italija, Francija, Belgija; Nizozemska in Švedska. Dan pred pričetkom turnirja pa se bosta pomerili reprezentanci naše dežele in Slovenije. Od 16. t.m. bo prav tako v Gorici začela s pripravami italijanska odbojkarska reprezentanca.
•	NA DRUGI ETAPI KOLESARSKE
dirke po Umbriji je zmagal Franco Pica, ki je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici pred Bacale jem in Au-sterom.
•	V DRUGEM KOLU mednarodnega teniškega turnirja v Riu De Janeiru je Italijanka Cecchini jeva s 6:2, 6:1 premagala Američanko Bar-govo. Reggijeva pa je zgubila proti Argentinki Sabatinijevi (6:3, 6:4), Simmondsova pa proti Brazilki Gam-posovi (7:6, 6:4).
PREGLED ZGODOVINE OLIMPIJSKIH IGER
v.
Bavarci so leta 1972 poskrbeli za res edinstven organizacijski aparat. V Miinchnu je skoraj vse delova-Io brezhibno, objekti so bili v glavnem strnjeni v slabem kvadratnem kilometru. Pomislili so na vse, le na varnost ne, ker v zvezi z njo še ni bilo težav na 01. Palestinski gverilci so v noči med 4. in 5. septembrom prišli v olimpijsko naselje in napadli izraelsko predstavništvo. Za deva se je zaključila naslednjo noč na	vojaškem	letališču blizu Mun-
chna.	Policija	je	skušala osvoboditi
izraelske talce. Ob spopadu so bili ti ubiti, padlo pa je tudi nekaj gverilcev. Igre so se brez sunkov nadaljevale po enodnevnem premoru.
Bali so se sicer afriškega bojkota, ker je nameraval MOO pripustiti k startu rasistično Rodezijo (danes Zimbabve). Zmagali so Afričani in želi tudi precej športnih uspehov.
Vietnam je bil še naprej v središču pozornosti. Saigon je med Ol obiskal Kissinger. Njemu v čast je Pentagon priredil strahovit letalski napad na Severni Vietnam. Partizani Vietkonga so nekaj dni zatem vdrli v ameriško oporišče Bien Hoa in v drzni akciji uničili 100 letal in helikopterjev, nevarno pa obkolili tudi oporišče Da-nang. Protiameriške demonstracije je v Miinchnu policija potisnila izven javnosti.
Za svetovni šahovski naslov sta se v Reykjaviku potegovala Sovjet Spas-ski in Američan Fischer. V resnici pa je bilo za širšo javnost bolj zanimivo pred dvobojem, ko je Fischer spravljal v obup organizatorje. Italijanski parlament se je ubadal s problemom barvne televizije. Ni se mogel odločiti, kakšen sistem bodo uvedli, kar je hromilo elektrotehnično industrijo. Kitajci še niso bili sprejeti v MOO in so se trudili, da bi navezali slike prav s kamnom spotike, s Tai-vanom in to preko običajnega . . . ping ponga. Odgovor palestinski akciji v Miinchnu je bil velik izraelski napad na palestinska taborišča v Libanonu. Življenje je dalo nekaj stotin ljudi in razvila se je silovita letalska bitka, v katero so posegli Sirci.
V Miinchnu so črnopolti atleti delali preglavice vodstvu ZDA. Zabeleženih je bilo nekaj nalašč zamujenih startov in odkrito omalovaževanje a-meriške himne. Disciplinski ukrepi so
spravili ekipo ZDA ob štafeto 4x400 m. Junaki iger so bili plavalec Spitz, šprinter Borzov, telovadka Olga Kor-but in Akii Bua iz Ugande.
Pot čez Veliko lužo pomeni za Ol težave. Slaba in površna organizacija je bila značilna tudi za igre v Montrealu l. 1976. Olimpijsko gibanje sta stiskala tudi dva krča: kitajski in a-friški. Za vstop v MOO je LR Kitajska zahtevala izgon Taivana. Razmerje moči je dajalo Kitajcem poguma, Američani pa so grozili z odstopom. Stališča so se omehčala. ZDA so se zadovoljile s formalnimi izjavami, potem ko jih je »taivanski narod zaprosil, naj se zaradi njega ne odpovejo udeležbi«.. Afričani so se spravili nad Novo Zelandijo in ji očitali, da je gostila rugbyjsko ekipo iz rasistične Južne Afrike. Pri tem so povsem pozabili na neštete stike, ki jih Južna Afrika ima z drugimi državami in na vojaško pomoč, ki jo od teh uživa za ohranitev apartheid-skega režima. Nič ni pomagalo. Skoraj vsi so odpotovali iz Montreala.
Velikih vojaških operacij po svetu ni bilo, čeprav so v Angoli transnacionalne družbe na široko organizirale skupine plačancev za borbo proti novi republiki, v Libanonu pa s° skrajni desničarji stiskali palestinsko oporišče Tal el Zataar in pripravljali strahovit pokol. V italijanskem javnem mnenju je delno popustilo žanr manje za Ol: sledili so hudi nesreči v Sevesu, ko je dioksin zastrupil širše področje in so morali prebivalstvo izseliti.
Ameriška sonda Viking 1 je mehko pristala na Marsu in javila, da je na njem nekaj elementov, ki bi lahko omogočali primitivno življenje.
Olimpijska kronika je zabeležila nekaj drobnih dogodkov. Prvič je z Ol poročal dopisnik vatikanskega radia, v italijanski ekipi pa je metal kladivo Goričan Edi Podberšček. Na olimpijskem stadionu niso utegnili dokončati strehe in neke noči je dež pogasil »sveti« ogenj. Na povsem neslo-vesen način je »bogoskrunstvo« po nevihti z vžigalnikom popravil čuvaj-Med koreografskim sporedom zaključne slovesnosti se je med brhke Kanadčanke vrinil nagec. Televizijski režiser je poskrbel, da je imel moz uspeh samo pred prisotnimi.
Zadnje Ol v Moskvi so v pretesni zvezi z bližnjimi v Los Angelesu. Primerjave in posledice bodo v kratkem predmet vsakodnevnih razprav.
BRUNO KRIŽMAN
kratke vesti - kratke vesti
Po izteku prestopnega roka med košarkarji
Pomembnejših novosti ni veliko
Davisov pokal
RIM — Spored četrtfinalnih srečanj Davisovega pokala, ki bedo od 13. do 15. t.m., je naslednji: Avstralija -Italija, ZDA - Argentina, češkoslovaška - Francija, Švedska - Paragvaj. V istih dneh bodo tudi odigrali polfinale v evropski A in B skupini Davisovega pokala: SZ - Avstrija, Izrael - Švica (19. - 21. julij), Belgija -Madžarska, Španija - Irska.
Navratilova pred Evertovo
PALM BEACH GARDEN — Po turnirju v Wimbledonu je WTA (žensko teniško združenje) sestavilo naslednjo lestvico dvajsetih najboljših igralk na svetu :
1. Navratilova (ZDA) ; 2. Evert Lloyd (ZDA) ; 3. Mandlikova (ČSSR) ; 4. Shriver (ZDA); 5. Jordan (ZDA); 6. Maleeva (Bol.) ; 7. Garrison (ZDA) ; 8. Gadusek (ZDA); 9. Kohde (ZRN);
10. Durie (VB); 11. Horvath (ZDA); 12. Tumbull (Avs.) ; 13. Jaeger (Z DA) ; 14. Potter (ZDA) ; 15. Bonder (ZDA); 16. Sukova (ČSSR); 17. Bas-set (Kan.) ; 18. Temesvari (Madž.); 19. Hanika (ZRN); 20. Arraya (Per.).
• JUŽNA KOREJA bo na olimpijske igre v Los Angeles poslala kar 209 atletov. Južnokorejske oblasti očitno želijo, da bi si njihovi tekmovalci pridobil izkušenj v pričakovanju na igre, ki bodo čez štiri leta v Seulu.
V	Trstu tečaj
za »mini sodnike«
V	Trstu se je včeraj začel vsedržavni tečaj za košarkarske »mini sodnike«. Tečaj prireja odbor za sodnike pri italijanski košarkarski zvezi. Tem tečajem polagajo precejšnjo pa-žnjo, ker naj bi ravno iz vrst teh »mini sodnikov« črpali nove sile.
V torek ponoči se je zaključil prestopni rok za košarkaše. Med ekipami A lige je le malo pomembnejših novosti. Od reprezentantov so samo trije menjali sredino: Costa se je iz Brescie preselil v Pesaro, Sacchetti iz Turina v Varese, Tonut pa je zapustil tržaškega prvoligaša, ki je letos našel novo sponsorizacijo in se bo imenoval Stefanel, in odšel v Livorno. Med pomembnejše zamenjave sodi povratek Bertolottija v Trst. To je za Tržaški Stefanel zelo pomembno, saj je bilo v lanski sezoni krepko čutiti njegovo odsotnost. Poleg njega bodo v Trstu igrali še Boris Vitez, ki ga je Jadran posodil za eno sezono v zamenjavo za Maura Čuka, Fischietto, ki je lani igral v Brindisiju in Riva (Benetton). Od lanskih igral-
cev pa je Stefanel poleg Tornita odstopil Palomba (Brescia)., Goti ja (Ra-pident), Cenderellija (Montegranaro), Mauro Čuk pa bo, kot smo dejali, i-gral pri Jadranu.
Pri goriš kem Segafredu ni prišlo do velikih premikov, razen nakupa mladega Lorenzija. Obenem velja povedati, da je poleg Valent insiga in Turela zapustil Gorico tudi Elvio Pie-ric, ki je bil simbol goriške košarke. Picrica je namreč kupil pordenonski Oece, ki igra v B ligi. Najavljenih nakupov pa ni bilo in vse kaže, da bo trener Asti moral svoje upe položiti v tiste, ki so ostali; Ardessi, Mayfield, Bon, Bullara, Biaggi, Sfi-ligoi, Lorenzi.
Vsekakor bo popolnejšo sliko raz-
merja sil italijanske košarke mogoče dobiti šele čez dva meseca, ko se bo iztekel rok za nakup novih tujcev. Pa niti tedaj morda ne, saj dostikrat po zvenečih imenih ostane precejšnje razočaranje.
Prav zato je že sedaj marsikatera ekipa izbrala ali potrdila že preizkušene igralce, kot na primer Granaro-lo (Van Breda Kolff), Bertoni (May). Jollycolombani (Johnson, če ne bo pretiraval z zahtevami), Indesit (0-scar), Riunite (Borne), Australian (Dalipagič), Honky (Crow in Owens). Scavolini (Pietkiewitz). Bancoroma si je šele zagotovila »izbiro« B cucca Flowersa, Simac pa je potrdila D’Antonija... vendar kot italijanskega državljana, tako bo poleg njega lahko imela še dva tujca.
Po številnih okrepitvah pri tržaškem drugoligašu
Giacomini: Triestina se lahko enakovredno bori za napredovanje
Po številnih izjavah, preobratih in razburljivih trenutkih se je zaključila kupoprodajna borza nogometašev. Tudi Triestina je v tem obdobju precej spremenila svoj videz in se po marsikateri oceni precej ojačila.
Sicer pa je Triestina bila po mnenju nekaterih zged za ostala društva v drugoligaški konkurenci, saj si je s politiko racionalnih predčasnih izbir zagotovila nogometaše, ki so jo zanimali že ob samem začetku kupoprodajne borze. Predvsem je tržaško društvo skušalo izboljšati svojo obrambno vrsto. Tako je prišel v Trst vratar Bi-stazzoni, ki je lani branil vrata Pistoiese ja; branilca Cerone (prej Pescara), Giuseppe Bagnato (prej Lecce); libero Galbagini (prej Avellino). S temi nakupi je tržaška obramba precej pridobila, predvsem pri skoku.
Na sredini igrišča najddtno dve novi imeni, Gamberinija (prej Sambenedet-tese) in Braglio (prej Catanzaro). Po predvidevanju naj bi slednja olajšala naloge Romana pri kritju, tako da bi se ta lahko bolj v miru posvetil gradnji igre. Novosti pa so tudi v napadu, kjer se je De Falcu in De Giorgisu pridružil še hitri D’Ottavio (prej Campobasso), ki naj bi bil alternativna rešitev v primeru, da bi se kdo od »čudežne dvojice« poškodoval ali podobno.
Vsekakor pa smo za mnenje o Triestini vprašali tistega, ki jo bo vodil s klopi, in sicer novega trenerja Massima Gacominija.
»Z ekipo sem zelo zadovoljen in ne morem niti biti drugače, saj so novi igralci sad skupne izbire, pri kateri sem sodeloval skupaj s predsednikom
in športnim direktorjem. Sestavili smo ekipo, ki je sposobna enakovredno boriti se za napredovanje v višjo ligo.
Moštvo je precej homogeno, saj smo po eni strani izbrali igralce, ki se lahko ponašajo z veliko bojevitostjo in agresivnostjo, kot nekatere, ki se odlikujejo s tehniko. Zmes teh elementov naj bi bila ekipa, ki bi dobro zdržala izredni napor tega prvenstva in istočasno kolikor bo to mogoče, tudi zabavala občinstvo.
Enajsterica je med drugim zelo mlada. Z izjemo Braghe, ki ima 29 let, nimajo vsi ostali več kot 24 let, zato je mogoče s to ekipo tudi voditi neko perspektivnejšo politiko. Poleg tega so z izjem» vratarja Bistazzonija, ki nam ga je Sampdoria posodila, vsi ostali igrailci popolna last Triestine, zato se ob koncu prvenstva ne bo več
porajal problem reševanja solastništev«.
»V prvi fazi kupoprodajne borze se komentatorji Triestino imenovali kar kraljico borze za B ligo. Ali mislite, da je to mnenje tudi danes utemeljeno?«
»Seveda ne. Mnoge ekipe, ki so v začetku stale ob strani, so v zadnjih dneh opravile nekaj res zelo kvalitetnih nakupov, tako da bi si tudi te zaslužile tak naziv, ki je sicer precej platoničen: lansko leto si ga je zaslužil tudi Palermo. . .«
»Kaj menite o prihodnjem prvenstvu? V nekem intervjuju ste dejali, da bo veliko težje kot to, ki je ravno za nami.«
»Še vedno sem tega mnenja. V lanskem prvenstvu nisem zasledil prave ekipe, pravega »leaderja«, letos pa
je le-teh še kar precej, vsaj na papirju. Genoa, Pisa in Catania so večinoma obdržale svoje tujce in se bodo borile za takojšnji povratek v višjo ligo. Isto velja tudi za Bologno in Bari. ki se hočeta na najboljši način »maščevati« za nazadovanje v tretjo Ugo, k1 sta ga doživela pred dvema letoma-Potem so še Arezzo, Campobasso, P®' dova in Perugia, ki so se po mnenj® vseh zelo ojačili.«
»Med imeni, ki ste jih našteli, zasledimo Triestine. Gre za pozoblji1' vost ali skromnost?«
»Rad bi ponovil, da je naš cilj, da se enakovredno kosamo z ostalimi za napredovanje. Menim pa, da je še prezgodaj za visokodoneče izjave. D°" sti raje imam dejanja, kot pa besede. ..«
IGOR PAVLETIČ
Uspešen zaključek 9. športnega tedna ŠZ Gaja
V nedeljo se je z ba'inanjem in tenisom na Padričah zaključil zelo' u-sPel 9. športni teden Gaje. Na tekmovanjih med tednom se je ob športnih objektih zbralo številno občinstvo, ki je kljub hladnemu vremenu sledilo športnim tekmovanjem. Na zaključni slovesnosti športnega tedna je predsednica Gaje Magda Milkovič poudarila pomen športnega tedna, ki poteka vsako drugo leto in podata zgodovino SZ Gaja. Nato je sledilo nagrajevanje ^nagovitih ekip in posameznikov, ki f° prejeli pokale, plakete in medalje, ki so jih podarila razna podjetja in u-stanove.
REZULTATI
nogomet
Na nogometnem turnirju 4x4 je sodelovalo kar 16 ekip. Najbolj so se izkazali gajevci, ki so v finalu gladko Premagali ekipo Astre s 6:0 in tako osvojili prvo mesto. V ma’em finalu Je Zarjax premagala Pam Pam z ne-davadnim rezultatom 11:10.
,	LESTVICA
„ 1-Gaja (L. Milkovič, Gabrielli, M. ,r6ič, S in M. Sossi, M. Rismondo); 4 Astra (Trebče); 3. Zarjax.
ODBOJKA
Odbojkarski turnir (3 ženske in 3 moški) se je zaključil z zmago veteranov Bora, ki so v finalu po ogorčeni »orbi strli odpor Mladih 2. Mladi 1 so
premagali Kiapo 84 in si tako zagotovili tretje mesto. Sodelovalo je 6 ekip.
IZIDA
Bor veterani - Mladi 2	2:1
(14:16, 15:13, 15:13)
Mladi 1 - Klapa 84	2:1
(15:7, 7:15, 15:12)
LESTVICA
1.	Bor veterani (M. in E. Plesničar, E Vodopivec, N. Rauber, V. Kus, R.
Gruden, J. Kufersin) ; 2. Mladi 2; 3. Mladi 1.
POLIGON
Čeprav je sodelovalo malo otrok je tudi poligon uspel, prvo mesto pa je zasedel Peter Ferluga, Id je bil med dečki in deklicami najspretnejši.
VRSTNI RED
1.	Peter Ferluga 47”4; 2. Daša Grgič 49’T; 3. Martina Gojča 52”2.
NOČNI TEK
Višek športnega tedna je bil vedno nočni tek (»maraton«) po padriških in gropajskih cestah po približno 7 km dolgi progi. Tokrat se je nočnega teka udeležilo rekordno število 64 tekmovalcev.
VRSTNI RED
1.	Romano Fulvio (Marathon) 22’30”
2.	Luin Claudio (Altopiano)	22’34”
3.	Calò Andrea (Altopiano)	23’06”
TENIS
Na mešanem teniškem turnirju med Gajo in Koprom je zanesljivo zmagal gajevec Pregare, ki je v finalu premagal Koprčana Vatovca s 6:4 in 6:2. Med mladinci je bil najboljši Godnič iz Kopra, ki je premagal gajevca Edvina Milkoviča. Naj še omenimo, da se bodo tečaji tenisa pod strokovnim vodstvom trenerja Nikoliča nadaljevali skozi vse poletje, pozimi pa naj bi se tečaji nadaljevali v telovadnici pri Banih.
BALINANJE
Na balinarskem turnirju je sodelovalo 12 ekip iz zamejstva in iz raznih krajev onstran meje. V finalu sta se uvrstili ekipi Gaje in Zarje. Po ogorčenem boju so nepričakovano slavili Bazovci s točko prednosti. V tekmi za tretje mesto je ekipa Repentabor (Jug.) premagala Brim Povir s 13:8.
IZIDI
1.	skupina v G ropati i
Gaja 2 - Brim Povir 8:13; Aluminij Komen - Gaja 2 6:13; Brim Povir -Aluminij Komen 13:1.
2.	skupina v Padričah
Gaja 1 - Brest Cerkvenca 13:1; Brest Cerkvenca - Zeleno jezero Dobrovlje 13:9; Gaja 1 - Zeleno jezero Dobrovlje 13:7.
3.	skupina v Padričah
Kraški dom - Hrast Tupoljče 8:13; Kraški dom - Repentabor (Jug.) 11:13; Repentabor (Jug.) - Hrast Tupoljče 13:9.
4.	skupina v Bazovici
Zarja - Draga Orlek 13:10; Draga Orlek - Gaja 3 13:11; Zarja - Gaja 3 13:11.
POLFINALE
Gaja 2 - Brim Povir 13:6; Zarja -Repentabor (Jug.) 13:10.
KONČNA LESTVICA
1.	ZARJA (M. Križmančič, T. Pečar, R. Škabar, L. Saba, R. Gojča, P. Purič)
2.	GAJA: (A. in I. Kalc, K. Guštin, Stanko in Silvan Grgič, P. Natura!)
3.	REPENTABOR (Jug.) A in E. Guštin, Z. Škabar, J. in B. Raubar)
Na sliki: Udeleženci finalnih obračunov odbojkarskega turnirja.
Darko Grgič
Končan peti memorial »B. Frandolič«
Odbojkarji Štandreža najboljši
Peti memorial »B. Frandolič« se je ^ključil z zmago Štandreža. To je za standreško moštvo druga zaporedna rtlaga na tem turnirju. Štandrežci, ki so se v zaključni finalni tekmi srečali “ ekipo Našega prapora, so z lahkoto regali, kar potrjuje tudi končni izid. ^eba pa je sicer omeniti, da so jim , tem pomagali tudi odbojkarji z znožja Brd, ki so bili avtorji prejšnjih, skoraj banalnih napak, ki jih v Prejšnjih tekmah niso naredili, sekakor pa je prvo mesto štandreških °ubojkarjev povsem zasluženo.
Y malem finalu za tretje mesto so m111 Jameljci boljši od Sovodenjcev. a tekma je bilo precej izenačena, kot razvidno tudi iz delnih izidov. V etjem setu pa je moštvo Sovodenj alo popustilo, tako da so Jameljci gojili tretje mesto.
•	P° zaključku tekem in pred nagra-
•	Vaniein se je predsednik KD »Kras«
Dola in Poljan Zvonko Frandolič .imenu društva zahvalil ekipam za Jihovo sodelovanje na petem memo-n-fa izrazil je zadovoljstvo društva usPehom letošnjega turnirja. Po atkem spominu na pokojnega Ber-dnsf’ k°t Prijatelja in kot odbornika ruštva ter pevca v domačem pev-
skem zboru, je poudaril predvsem to, da ne smemo pozabiti pomena, ki ga ima memorial. Športniki ne smejo na igrišču samo iskati čim boljše športne rezultate, temveč se morajo tudi zavedati, zakaj sploh tekmujejo.
Po enominutnem molku v spomin Bernardu je bilo na vrsti nagrajevanje. Pokale in plakete je nastopajočim ekipam podarila mati pokojnega Bernarda.
Ko so bile vse nagrade podeljene, se je Frandolič še enkrat zahvalil e-kipam ter vsem ostalim, ki so pripomogli k realizaciji letošnjega turnirja, in zaključil s tradicionalnim »nasvidenje prihodnje leto na 6. memoria lu B. Frandolič«.
IZIDA FINALNIH TEKEM Finale za 3. mesto Jamlje — Sovodnje	2:1
(12:15, 15:12, 15:9)
Finale za 1. mesto Štandrež — Naš prapor	2:0
(15:6, 15:3)
JAMLJE: Bagon, Soban, Krošelj, Petejan, Lavrenčič, Gretti, Lakovič.
SOVODNJE: R. Petejan, Prinčič, Butkovič, Cijan, Čavdek, Gutin.
ŠTANDREŽ : Plesničar, D. Mučič, Faganel, Orel, L. Mučič, Basti ani, Zavadlav.
NAŠ PRAPOR: Bevčar, Vogrič, D. Klanjšček, P. Klanjšček, F. Sošol, M. Sošol, Komel, Mikluž.
KONČNA LESTVICA (moški) :
1. Štandrež, 2. Naš prapor, 3. Jamlje, 4. Sovodnje, 5. Danica, 6. Kras, 7. Ronke.
KONČNA LESTVICA (ženske):
1. Doberdob, 2. Vrh, 3. Dol.
(zf)
V petek občni zbor SD Juventina
V petek, 13. julija, bodo športniki ŠD Juventina iz Štandreža na občnem zboru podali obračun delovanja v preteklem obdobju. Prvo sklicanje občnega zbora bo ob 19.30, drugo pa ob 20. uri. v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Poleg odbomiških poročil, so zaželeni čimbolj številni posegi članov s predlogi za nadaljnje delovanje štandreškega društva. Odbor Ju ventine vabi na občni zbor vse člane, vaščane in prijatelje društva.
Zanimivo motociklistično srečanje
V Gradišču nad 700 motoristov
Gradišče je konec tedna sprejelo več kot 700 motoristov iz raznih evropskih držav (Finska, Belgija, Jugoslavija, Avstrija, Nemčija, Italija), ki so se srečali na že tradicionalnem motorističnem mitingu, ki ga vsako leto pripravlja društvo »Motoclub I-sontino« ob sodelovanju turistične u-stanove iz Gradišča.
Hrup motorjev so prebivalci tega mesteca slišali že prejšhji petek, ko so prihajali prvi udeleženci. Zanimanje občinstva pa se je povečalo v soboto zvečer, ko so vsi udeleženci v sprevodu prevozili glavne ulice Gradišča in jim s tem dali poseben čar.
Osrednji del tridnevnega mitinga je bil v nedeljo zjutraj, ko se je v parku, poleg udeležencev, zbralo izredno veliko domačinov, predvsem pa mladih, ki so si z velikim zanimanjem o-
Popravek
V torkovi številki našega dnevnika je v članku o nočnem planinskoorien-tacijskem pohodu, ki ga je organiziral ŠK Kras, v zmagovalni ekipi »Balinarjev« pomotoma izpadlo ime Andreja Budina.
gledovali motorje, med katerimi so prednjačile japonske znamke.
Srečanje motoristov so sklenili z nagrajevanjem najboljših klubov ter posameznikov.
obvestila
Košarkarska komisija pri ZSŠDI
obvešča, da bo košarkarski tečaj pod vodstvom Petra Brumna. potekal od 12. do 17. julija. Zbor igralcev in trenerjev bo danes, 12. julija, ob 8.45 v Borovem športnem centru na stadionu *1. maj*.
TRK Sirena
prireja od 23. do 29. julija Jadralni tečaj na deskah. Tečajniki bodo lahko vse poletje vadili s klubskimi deskami. Vpisovanje vsak dan na sedežu kluba na zasutem zemljišču v Barkov-Ijah ali pa po telefonu na št. (040) 764263 po 21. uri.
TRK Sirena
obvešča, da je novi sedež ob morju v Barkovljah ves dan na razpolago članom.
FIFA
founded 1904
3 KRAT MUNDIAL
Saša Rudolf
(26.)
še en postanek v trgovinah s pletenimi opanka-h ovratnicami in verižicami iz korala ali lesa, kav-him'ln ^ruSih zrn, pa še ogled malega, toda dokaj za-je I'Vega botaničnega vrta tropskih rastlin in že se 8raf-el3a	vmesni postaji nadležnost s foto-
hial A ki hipoma prepoznajo žrtev in ji ponujajo za bik _nar uokvirjeno fotografijo, ali pa odtis na krož-
Prav
z napisom »souvenir de Pao de azucar«. In če-
f0t v smo z vrha Sladkorne gore postreljali 30 ali 40 s Srafij, bomo zbirki dodali še eno, razvito, z odti-°m na krožniku.
četrr0t nat*aljujemo preko najbolj naseljene mestne -,1 Botafogo proti Corcovadu. Cesta se vzpenja, tako v .J! i® stari taksijev motor komaj kos. Toda potenje , j siju se bo obrestovalo, saj je zrak na hribu svež iz , Celeri, tako da ra nam aaIo dol trn Rt on n i Ho
Juristu.
P°gled
en, tako da se nam celo dolgo stopnišče do asovega kipa ne bo zdelo prenaporno. Že sam
ue na ogromni kip z razprostrtimi rokami je vre-Onri truda, še bolj pa pogled na mesto, ki se odkriva
nami.
kjer^ vidimo vse: od najsevernejšega predela, Plamle Pristanišče, do zgodovinskega središča, okraja de Freago Pa do Botafoga, notranjega jezera Rodrigo mo *tas in Plaž na jugu. Dodati je treba še ogromni Vani a P°vezuie južni del zaliva s severnim, valo-k0JP Atlantika, na stotine otočkov. Če smo na Slad-Corc1 gori streljali s fotografskim aparatom, bomo na °vadu fotografirali kot z brzostrelko.
TAVANJE PO PREDMESTJU
v tak°^a ^ivljanje, utrip tujega mesta ni moč spoznati Velie h11U' ^a to ie P°treben čas, pa tudi nekaj dobre uo tavanja brez cilja po ulicah in avenidah. Tu
bomo kaj kmalu spoznali, da je videz lepote, veselja in brezskrbnosti varljiv. Brazilija je tipična južnoameriška država z vsemi težavami na socialnem in gospodarskem področju.
Marsikaj že pove sama menjava valute, saj je pariteta cruzeiro-dolar na uradnem tržišču eno, na črni borzi pa nekaj povsem drugega. In še inflacija. Leta 1978 so za ameriški dolar izplačevali 17 cruzeirov, danes 700.
Kako daleč so leta brazilskega gospodarskega čudeža, ko se je narodni dohodek višal tudi za 12 odstotkov letno, zdaj so zadovoljni, če doseže poldrugi odstotek, primanjkljaj v državni bilanci pa se veča v desetine milijard dolarjev.
Tudi tu si delavci in uradniki pomagajo kot v Argentini z dodatnimi službami in zaslužki, toda v primerjavi z južnejšo republiko se v Braziliji mnogo razpravlja o politiki, reformah. Vsak razgovor je treba pričeti z nogometom, ne pozabimo, da je v Riu največji stadion na svetu, ki so ga zgradili leta 1950 ob tedanjem svetovnem prvenstvu, in ki lahko sprejme 200 tisoč gledalcev. Nogometna tekma v stadionu Maracanà je spet dogodek, ki ga turist ne sme opustiti. In to ne samo zaradi tega, ker so Brazilci nesporni mojstri nogometne igre, pač pa zaradi navijačev, ki napolnijo stadion. Vsaka akcija je dvakratna, enkrat na igrišču in z nekajsekundnim premorom na tribunah. Lekcija tudi za naše navijače, ki se razburijo le ob strelih na gol, v Riu navijanje ne preneha skozi vseh 90 minut, vse pa seveda v ritmu sambe.
LUKSUS IN REVŠČINA TRETJEGA SVETA
Le nekaj sto metrov od favellas, kjer življenje skoraj nima nič več človeškega, so ob Ipanemi, ki je povsem zasenčila slavo Copacabane, nastale velikanske luksuzne zgradbe za dolarske milijonarje. Za petičnega Brazilca je skoraj nepojmljivo živeti v stanovanju, ki bi merilo manj kot tisoč kvadratnih metrov. Samo salon mora meriti kot pri nas šolska telovadnica. Okna gledajo na plažo, da sprehajalci lahko vidijo, kako gospodar ne varčuje s prostorom.
Toda čeprav je brazilski petičnež odštel za stanovanje milijon dolarjev, ne bo pomislil na temu pri-
merno hišno opremo. Notranjost je urejena brez okusa, slog ni važen, zato bomo poleg lepo izrezljane omare, stare nad 200 let naleteli na moderno švedsko pohištvo.
Kulture, okusa in prave mere si ni moč pridobiti zgolj z denarjem, ker denar ne more nadomestiti tradicije, ki ire iz roda v rod. Te tradicije pa v Braziliji ni in je ne more biti, saj gre za mlado državo brez zgodovinskih prepletov, deželo v polnem razvoju, ki se še sama ne pozna popolnoma.
Tako so na primer med Mundialom v Argentini odkrili v Amazoniji novo reko. In to z radarjem, ker je prekrita s pragozdom in je torej z letala ni moč fotografirati. V spominu ostajajo le živahna in pestro barvana oblačila, vitka telesa mulatk. Toda to je le zunanja podoba Carioce — prebivalca Ria — ali Pau-liste-meščana Sao Paula.
RIO DE JANEIRO — Sloviti Pao de Azucar - Sladkorna gora
Naročnina Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina za zaseb nike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za orga-nizociie m podietia mesečno 250.00. letno 2 500.00
Poštni tekoči ročun ta Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro ročun 50101 603 45361 ADIT • DZS 61000 L|ubl|ano Kordelieva 8/11 nad telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'7 IVA 18 ' Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro ča|0 pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M	dnevnik
12. julija 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
izdaja L J ZTT	[fcvjjl Član Italijanska
in tiskaTrst	1)1130 zveze Casopianih
''sP*' zaloZnikov FIEG
Italijanski potrošniki postajajo čedalje bolj previdni in trezni
RIM — Več kave, čaja, kakaa, brezalkoholnih pijač, zdravil, avtomobilov, radijskih in televizijskih sprejemnikov, kozmetičnih artiklov pa tudi gospodinjske opreme in finančnih storitev, manj pa obutve, pohištva, stanovanjske opreme, kristalnine in celo sredstev za izobraževanje! To je skop, vendar sila zgovoren prerez potrošniške pahljače, kakršna je značilna za poprečno italijansko družino v obdobju poslednjih Sèstih let in kakršna izhaja iz temeljite statistične obdelave porabništva na Apeninskem polotoku, ki jo je izvršil osrednji statistični zavod Istat.
Izsledke raziskave so izvedenci tega zavoda strnili v publikaciji z naslovom »I conti economici degli Italiani tra il 1960 ed il 1983«, za katero je še posebej značilno, da je v njej vrednost nakupljenega blaga oziroma izkoriščenih storitev izražena v cenah iz leta 1970, torej brez inflacijskega pritiska.
Zaključki analize Istat izrecno izpodbijajo utemeljenost splošno razširjenega in obrabljenega izreka, češ
da ljudje v koraku s časom kupujejo vse več luksusnih proizvodov in opreme, manj pa življenjsko nujnih dobrin. V razdobju 1978-1983 je poprečni pregivalec Italije sicer res povečal porabo takšnih dobrin, katerih prodaja je značilna za bogato družbo: stroški za nakup prevoznih sredstev so realno poskočili za 44,6 odst., izdatki za komunikacijska sredstva so se povečali za 31,5 odst., za gospodinjsko pomočnico za 24 odst. ter za nakup radijskih sprejemnikov in televizorjev za 25 odstotkov; res pa je tudi, da so se nakupi moških, otroških in ženskih čevljev skrčili za 11,5 odst., pohištva za 10,6 odst. in druge stanovanjske opreme za 7,7 odst. ter da se je nabava izobraževalnega gradiva zmanjšala za 4,8 odst., kar gotovo ni dober znak.
Dobro znamenje ni niti to, da se je poraba tobačnih izdelkov med 1978. in 1983. letom povečala za 14,7 odst., sicer po vrednosti s 1.763 na 2.023 milijard lir. Poraba alkoholnih pijač je pa narasla samo za 4,3 odst. (od 1.250 do 1.304 milijarde lir).
Libanonska žrtev
Dvanajstletni Ziad Sabbagh leži v bolnišnici pariške četrti Le Chesnay. V francosko glavno mesto ga je pospremil oče, z njim pa sta prišla še dva druga mlada Libanonca. Vsi trije so bili hudo ranjeni 14. maja, ko je padla granata na šolo v Vzhodnem Bejrutu. Na zdravljenje v Pariz so prišli s pomočjo organizacije za pomoč otrokom	(AP)
Vsakdo po svoje
Tudi v Miinchnu je vroče in v največjem mestnem parku je te dni pravi naval na stojnice s sladoledom. Dekletu, ki jo vidimo na sliki, je pripeka šla bolj na živce kot drugim, sicer pa so taki prizori tod običajni (AP)
Nasip pred Benetkami
BENETKE — Konzorcij »Nove Benetke«. bo končno začel uresničevati načrt, ki ga je pred leti odobrila parlamentarna komisija »Nicolazzi« za rešitev Benetk pred pogrezanjem v morje. Oktobra bi morali namreč začeti z gradnjo kamnitega nasipa, s katerim bodo delno zaprli eno izmed treh ustij, ki povezuje beneško laguno z morjem.
Nasip bodo zgradili z belim istrskim kamnom med krajema Treporti in San Nicolò del Lido. Dolg bo 1350 metrov, širok 4, nad morsko gladino pa se bo dvigal le za meter. Kljub številnim študijam strokovnjaki z velikim zanimanjem pričakujejo, kakšne posledice bo ta valolom imel na
morske tokove, na morsko dno, na plimo in oseko ter nasploh na ekološko ravnovesje beneške lagune. Nasip bi morali dograditi v nekaj mesecih.
Resnici na ljubo bi se stvari lahko še zataknile pred začetkom del. Dokončno dovoljenje mora izdati odbornik za vode, ki mora pred tem zaslišati občinska sveta Benetk in Chiog-gie ter deželni svet. Kot rečeno pa bo z nasipom uresničen le prvi del načrta za rešitev Benetk, ki predvideva postavitev sistema cilindrov za zajezitev plime. Uresničitev celotnega načrta bi zahtevala 8 let dela, stroški pa bi znašali od 1.500 do 2.000 milijard lir.
Sardinijo bi radi ločili od Italije
CAGLIARI — Namestnik državnega pravdnika v Cagliariju Walter Basitone je v okviru sodne preiskave v domnevni separatistični zaroti, ki naj bi si kot cilj zadala odcepitev Sardinije od Italije, zahteval, da se uvede sodni postopek proti 28 osebam. Preostalim trem osebam pa ne bodo sodili (od teh je Adriano Putzolu pred kratkim umrl).
Vsi akti, vključno z zahtevami javnega tožilca, so sedaj v rokah preiskovalnega sodnika Maria Marchet-tija, ki bo moral s sentenco uvesti sodni postopek proti domnevnim separatistom. Od oseb, ki naj bi jim sodili, jih je 11 v hišnem priporu, dve pa se skrivata, ostale so na začasni svobodi.
Tisti, ki so v hišnem priporu ali se skrivajo, se bodo morali braniti pred obtožbo politične konspiracije, za or stale pa so obtožbe manj hude. Med obtoženimi je več znanih osebnosti : univerzitetni profesor in župan v kraju Bulzi, prof. Piliu, avtoprevoznik Meloni in Libijec Mohamed Tabe*.
Nesreča v rudniku
TAIPEI — Le malo je upanja, da bi našli piri življenju 124 rudarjev, ki so od torka zaprti 2 tisoč metrov globoko v tajvanskem rudniku Jui fang. V torek se je namreč vnel v rudniku požar, ki ga je po mnenju preiskovalcev povzro čil kratek stik pri napravi za zračenje.
Gasilcem je uspelo ukrotiti plamene že v noči od torka na sredo, tako da so se v rudnik lahko spustile prve skupine reševalcev. Ni pa jim do včeraj uspelo spustiti se globlje od 500 metrov zaradi gostega dima.
Tajvanske oblasti pa so medtem zaukazale začasno zaprtje vseh rudnikov na otoku, da bi ugotovile, ali v rudnikih spoštujejo varnostne norme. Nesreča v rudniku Juifang je že druga v mesticu dni. Konec junija je namreč umrlo v rudniku Haishan 74 ljudi. Po mnenju izvedencev 70 do 120 rudnikov na Tajvanu se ne drži varnostnih predpisov, ki jih je določila vlada.
Je zakon princese Ane v nevarnosti ?
LONDON — škandalistični listi po celem svetu so spet našli argument, ki ga je vredno dodobra obdelati: po pisanju angleškega lista »Sun« je namreč poroka med angleško princeso Ano in kapetanom Markom Phillipsom na robu propada. »Sun« je napisal, da zakonca sploh ne spita več skupaj in pri tem navaja kot dokaz dejstvo, da bosta oba odpotovala v Los Angeles (princesa kot predsednica angleškega olimpijskega društva, Phillips pa kot komentator za neko avstralsko televizijsko druž bo), da pa bosta spala v različnih hotelih, ki sta kar 50 kilometrov oddaljena drug od drugega. Buckigham Palače ni v zvezi s pisanjem lista hotel dati nobene izjave.
v
Španke in splav
MADRID — Špansko ustavno sodišče je izreklo razsodbo, po kateri španska državljanka, ki v tujini odpravi otroka, ne stori prekrška. Razsodbo je utemeljilo z dejstvom, da v Španiji ni mogoče obsoditi nekoga za dejanje, ki je na tujem zakonito, obenem pa je zavrglo tezo, da je prekinitve nosečnosti žrtev »španski zarodek«, to pa zato, ker zarodek nikakor ni Že fizična in pravna oseba.
Do razsodbe je prišlo na osnovi priziva neke Španke, ki je šla splavit v London in bila za to obsojena na mesec in dan ječe skupaj ? možem, ki jo je v Anglijo pospremil. Ugledni »El Pais« je v uvodniku zapisal, da utegne razsodba utreti pot postopku, s katerim naj sc v določenih primerih prekinitev nosečnosti v Španiji uzakoni; zadevni osnutek je parlament že odobril, konservativna opozicija Pa je brž vložila priziv.
mj™Ku/TÌ*l Trije hribolazci
(25-)	Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
ZVITOREPEC 'SE ODPRI Oč
Ut SEM?... VAS VSPATI? HE POMENI VSE 10?! DVE DOLGI
Zaklad, ki naj Japonski vrne »severne teritorije«
TOKIO — Na Japonskem se spet širi zlata mrzlica: iz ostankov ruske križarke »Admiral Nahimov« naj bi po velikih denarnih in fizičnih naporih potapljačev potegnili na površje dve dragoceni srebrni posodi, ki dokazujeta — tako gre glas — da več sto metrov pod morsko gladino leži pravi zaklad. Toda pojdimo lepo po vrsti.
Križarko ruskega carja Nikolaja II., ki je sodila v močno floto, je leta 1905 potopila pri Tsušimi mlada japonska flota pod poveljstvom admirala Togoa. Kmalu zatem so se pri čele vsevprek širiti govorice, ki naj bi jih potrdili sami preživeli ruski mornarji, da je na ladji bilo natovorjenih 5.500 zabojev zlata. Pozneje so nekateri začeli trditi, da je v podpalubju 8.524 tonske vojne ladje bilo 20 milijonov funtov šterlingov, ki naj bi jih francoska vlada posodila Nikolaju 11.; ker pa se je car bal nemirov v Moskvi, je — tako so pravili — zaklad dal vkrcati na omenjeno križarko in odpeljati v Vladivostok. Med plovbo so pa, kot rečeno, Japonci ladjo potopili ne vede, da pravzaprav skoraj ni oborožena, ampak pre-
važa zlate cekine. Po kasnejših računih naj bi križarka prevažala do usodnega trenutka zlato v vrednosti 6.700 milijard jenov. Toda zelo verjetno Je šlo za novinarsko iskanje senzacije-
To pa tudi ni glavno vprašanj-Zanimivo je namreč, da se je japonski mogotec Sasagava, o katerem menijo, da je najbogatejši človek v državi, a o katerem se dobro ve, do je vodja japonske skrajne desnice P° tudi japonske mafijske organizacij »Jakuze«, vneto lotil iskanja zaklada-Za potapljaške operacije je doslej P0', trošil že 9 milijard jenov, javnost» pa pokazal malo ali nič, če izvzafOO' mo nekakšne palice domnevne plodne. še več: obrnil se je na Sovjetsko zvezo, češ, v zameno za potopljen} zaklad vrnite Japonski »severne teritorije«, to je znane štiri otoke, ki po drugi svetovni vojni prešli P0" sovjetsko oblast.
Značilno je, da je tokijska vlad» vselej prav tako zahtevala nazaj “ otoke, a tokrat je uradno izjavtid.’ da » Sasagavo ničesar nima opravit}-Kaj tiči za grmom? To se sprašuj tudi poprečni Japonec, ki Sasagi& več ne verjame.