Izhaja vaak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/L, Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 2BLir NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spedizionie in abb. postale I. gr. ŠT. 77 TRST, ČETRTEK 10. NOVEMBRA 1955, GORICA LET. IV 0 POSEBNI ŠTEVILKI ČASOPISA TRIESTE Težave sporazuma med Italijani in Slovenci Največja ovira je nacionalistična miselnost - V narodnih vprašanjih si morajo Slovenci biti edini V Trstu izhajajoči dkomesfcčnik Trieste je •izdal te dni posebno številko, posvečeno skoro v celoti vprašanju, kako naj Slovenci in Italijani urede svoje medsebojne odnose, da bi mogla oba naroda tu živeli drug poleg drugega v miru in prijateljstvu. Prvič se je zgodilo, da so uredniki dali priliko Slovencem, da tudi oni povedo italijanski javnosti svoje mnenje o tej važni zadevi. Zato so stopili v stik s predstavniki vseh obstoječih slovenskih političnih organizacij ter jih naprosili, naj tudi pismeno obrazložijo svoje misli in predloge. Urednik Georgio Cesare ugotavlja, da so bili vsi slovenski voditelji), s katerimi' je govoril, »uravnovešeni in razumni« in da se s tem »odpira možnost za obširnejše javne razprave«. Priznavamo* da so tudi italijanski so-Irudniki časopisa bili v svojih izjavah zmerni in pisali o slovenski manjšini zelo dovltojno ter tako ustvarili ozračje, v katerem so nadaljnje razprave možne in koristne. ZA NOVO POLITIKO DO SLOVENCEV Giorgio Cesare ugotavlja brez obotavljanja, da je bila politika fašistov »politika zatiranja narodnih manjšin, katerim so odrekali celo najosnovnejšo' človeško pravico’, da se izražajo v lastnem materinem jeziku«. Zdaj je napočil čas. ko je treba tak nacionalizem zavreči ter iskati poti k poštenemu sožitju med obema narodomn. Bivši politični svetovalec pri ZVU Diego de Castro je še bolj jasen. Pot, ki vodi k resničnemu pomirjenju, je po njegovem »Ze eno, in sicer ta, da pustiš manjšinam vsako mogočo svobodo in jim celo pomagaš, da uveljavijo svoje narodne in jezikovne posebnosti«. Imeti morajo občutek, da jih večina spoštuje ter ravna z njimi z ono prisrčno širokogrudnostjo, s katero se »obnašajo močni s šibkimi«. Ni res — pravi De Castro — da bi s taft O' politiko prinravljali sami pot, ki nas r.elje k novim izgubam državneea ozemlja. To bi se zgodilo samo, ako bi Italija spel zgubila kako bodočo vojno, kar je na odvisno le, od njene politike. Če se to ne primeri. je pa nadvse jasno, da se bodo mani-šine čutile tem bolj vezane na Italijo, čim bolje bo ta z njimi ravnala, čim bolj jih bo spoštovala ter jih pustila živeti v popolni svobodi. Zato je potrebno, da država strogo izpol-'liuie dano. besedo, da spoštuje podpisane pogodbe in razglasi jasna ter stalna načela ttvoje narodnostne politike, na katera se Pripndniki manjšin lahko brezpogojno zanesejo. Ravnanje z manjšinami ne sine biti več odvisno od dobre ali zle volje poedinih oblastnikov ali uradnikov, kakor se sedaj dogaja, temveč hi se s tem važnim vprašanjem moral liaviti parlament ter določiti take smernice manjšinske politike, ki bi bile za vso oblastva v državi obvezne. Če hi Italija postopala drugače, bi ona sama le podpirala slovanski iredentizem v naših krajih. NAČELA IN DEJANSKO ŽIVLJENJE Ko človek bere take pametne besede, si misli, da je sporazum vsaj s terrii razgledanimi Italijani prav lahko dosegljiv. Saj se načelno vsi razsodni Slovenci z, njimi popolnoma strinjajo1! Toda če si njihove izjave podrobno o-gledamo in jih razčlenimo’, spoznamo, da je tudi sporazum s takimi Italijani na žalost še vedno le naloga — bodočnosti. De Caslro piše n. pr., da bi Italija morala spoštovati od nje podpisane pogodbe in držati dano besedo, v isti sapi pa trdi, da so »nekatera določila« londonskega sporazuma »popolnoma neizvedljiva« ter po človeški pameti zato pač neobvezna. Londonske dogovore bi po’ njegovem morali v nekaterih točkah spremeniti: tako zahteva, naj tukajšnji Slovenci uživajo v sporazumu zajamčene jim pravice le »s pogojem najsltrožje reci(procitejte«, to se pravi samo tedaj, ako uživajo iste pravice |judi Italijani v Istri. Tukajšnji slovenski iprebivalcil na(j bi hi 11 torej nekaki talci, odgovorni za morebitne krivice, ki se gode Italijanom v drugi državi. Londonski sporazum je zagotovil tržaškim Slovencem dvojezičnost v upravnih in sodnih uradih ter jim zajamčil, da se bo njihov jezik uporabljal tudi v javnih napisih, proglasih in odločbah. De Castro zahteva, naj se te ugodnosti priznajo Slovencem samo, »če zanje prosijo«.. Za pravice, ki so' nam po zakonu že dane in priznane, naj torej še posebej prosimo in sc zanje pogajamo'. Kolikemu pritisku in kakšnim zlorabam bi izložil-i naše ljudtsvo, če bi sprejeli take pogoje! V stiskanju Slovencfevt /izvoz ha ni šovinisti’ vseh vrst bi. že poskrbeli, da naši gospodarsko odvisni ljudje »ne prosijo« za pravice, ki jim pritičejo, ter se tako' spremeni posebni statut v svojih najvažnejših določbah v prazne besede! Stališče Slovencev Razen tega beremo v časopisu Trieste, kako nam na lep in obziren način priporočajo, naj se sprijaznimo z italijanskimi šolami v slovenskih krajih in s tujimi naselji na slovenskem narodnem ozemlju. Take stvari pričakujejo in zahtevajo od naše manjšine, četudi dobro vedo, da jih vse njene politične organizacije brez pomisleka odklanjajo. Vsi slovenski voditelji brez izjeme hočejo, naj Italija izvede V CELOTI londonski spo-tazuni z njegovim posebnim statutom, vsi zavračajo z vso’ odločnostjo misel, da bi naše ljudstvo postalo narod talcev, odgovoren za morebitne krivice, ki jih drugi delajo I-lalijanom. Resnično demokratična vlada mora izpolnjevati svoje pravne in moralne dolžnosti do državljanov tuje narodnosti brez o-zira na to, kako ravnajo s svojimi državljani druge vlade in države. To je tako temeljno in nesporno načelo morale, da razumni in pravični ljudje o njem niti ne razpravljajo. Veljati bi moralo še prav posebno za vlado s krščanskim programom in za vse nje-ne strankarske organizacije. Če ravnajo drugače, so zabredle v poganski nacionalizem in se ne morejo imenovati niti demokratične niti krščanske. Nobenega dvoma ne more biti, da je naša tukajšnja Krščanska demokracija zašla žalibog na nacionalistična stranpota, tako da je postal med njo in celo najvernejšimi slovenskimi katoliki vsak sporazum nemogoč. Tudi v tem so si danes vsi Slovenci edini. S kom naj se torej Slovenci sporazumevajo? Prvo prijateljsko javno razpravo o slovensko-italijanskih odnosih v naših krajih nam je ponudila skupina razumnikov, ki urejuje časopis Trieste. Toda kar smo zgoraj obrazložili, nam dokazuje, da tudi z njimi sporazum ni lahka stvar. Edino, v čemer se vsi strinjamo, je, da vodi Rim v naših krajih zgrešeno’ manjšinsko politiko in da je treba postaviti odnose med Slovenci in Italijani na nove temelje. V tem so si vsi, ki so se udeležili razprave v »Trieste«, edini, so se udeležili razprave v »Trieste«, edini; zaupanje rimski vladi je izrazil v časopisu, kakor beremo’, samo dr. Josip Agneletto. • • KAJ NAM PREOSTANE Ker je sporazum z Italijani, kot smo videli, deloma nemogoč, deloma pa morda le stvar bodočnosti, v svojem obstanku ogroženim Slovencem ne prestane drugo, kakor da se NAJPREJ MED SEBOJ SAMI SPORAZU-MEJO. Predstavnica kominformistov Marija Ber-netičev« zagovarja v časopisu »najširšo^ edinost vseh Slovencev«, češ da je taka edinost potrebna za uspešno obrambo naših narod- Nadaljevanje na 3. strani NOVICE Z VSEGA SVETA ČRNI TOREK V ŽENEVI Na sestanku v Ženevi so pretekli teden za-padnjaki zahtevali od Molotova, naj se Sovjetska zveza jasno in bistro izjavi, ali je za zedinjenje Nemčije in ali je to, da si septembra 1956 nemško prebivalstvo svobodno izvoli skupen parlament in skupno vlado. Molotov je odvrnil, da se mora posvetovali s svojo vlado, preden na vprašam je lahko odgovori. Im res je odpotoval v Moskvo, od koder se je ta torek vrnil v Ženevo z odgovorom. Ves svet je napeto pričakoval, kaj poreče sovjetski zunanji minister, posebno ker je pred odhodom iz Moskve izjavil časnikarjem, da se vrača v Švico z dobro naloženim 'kovčkom. Toda ko je začel govoriti, to se pravi, odprl iklovček, so zapadni ministri debelo gledali. Molotov je v imenu Moskve s silno o-st rimi besedami volitve odbil ter s tem pre-nesel zedinjenje Nemčije v daljno in negotovo bodočnost. Ker so zapadnjaki že prej izjavili, da ne bodo podpisali nobene pogodbe o varnosti Evrope, če se prej Nemčija ne združi, je nastala nevarnost, da se zborovanje v Ženevi razbije ter se državniki vrnejo domov praznih rok. Vsi se zavedajo, da bi to bil zelc hud udarec za človeštvo, ki si srčno želi miru in ki je spremljalo s tolikimi nadami pogajanja sprtih velesil v Ženevi. Zato upamo, da bodo odgovorni državniki naredili vse. da konferenco v poslednjem trenutku rešijo. DULLES NA BRIONIH Ameriški zunanji minister F ost er Dulles je preteklo nedeljo obiskal Tita na otoku Brioni. Z njim je odletela z Dunaja v Istro šest deset orica radovednih časnikarjev, da bi poročala o sestanku med obema državnikoma. O čem sta razpravljala v 6 ur trajajočih razgovorih? Dulles je rekel, da je poročal Titu o poteku diplomatskega zborovanja v Ženevi ter hotel vedeti, kaj misli Tito o zedinjenju Nemčije. »Kar sva govorila,« je do-dal, »mora ostati tajno.« Razčlenila sta tudi nevarni položaj, ki je nastal zadnje čase na Bližnjem vzhodu, kjer obstaja nevarnost, da izbruhne vojna med državo Izrael ter Egiptom in drugimi arabskimi deželami. Ker bo Tito v Ikiratkem obiskal Egipt, ga je Dulles: prosil, naj tam vpliva pomirjevalno ter posreduje med sprtimi vladami. Državnika sta razpravljala tudi o' položaju vzhodnoevropskih držav, to je Poljske, Romunije, Bolgarije im drugih dežel, ki so danes še pod oblastjo Sovjetske zveze, ter se zedinila, da imajo- ti narodi pravico do popolne neodvisnosti in da se nihče ne vtikuje v njih notranje razmere. Nekateri sodijo, da je bila ta točka najpomembnejši del sestanka na Brionih. Pogovori so' tekli vsekakor zelo prijateljsko ter učvrstili dobre odnose med Združenimi državami in Jugoslavijo. Dulles je po večerji zadovoljen odletel z Brionov v Ženevo in z njim truma časnikarjev in njegovih sodelavcev. MOHAMED V. SE VRAČA Francoska: vlada se je popolnoma pomirila z maroškim sultanom Ben Jusefom, ki ga je pred kratkim imela interniranega na otoku Madagaskarju. Jusef se vrne sredi tega meseca domov kot vladar Mohamed V. Vest je vzbudila med arabskimi domačini nepopisno veselje in tako povzdignila njegov ugled, da so' ga priznali za zakonitega vladarja tudi francoski priseljenci ter ga najvro. sili, naj jih pritegne v novo vlado. AMERIŠKA POMOČ Po obisku ameriškega državnega podtajnika Murphyja v Beogradu je sedaj prispela Jugoslaviji prva večja pomoč za gradnjo’ njeniih cest. Prišlo je 20 milijonov dolarjev, da se uporabijo za široko in moderno' avtomobilsko cesto iz Zagreba v Ljubljano, lk'i je le del mnogo daljše avtomobilske proge Beograd — Zagreb — Ljubljana —- Trst. DUCE, DUCE2 Dne 4. novembra naj bi v Boenu na južnem Tirolskem vse italijanske stranke složno praznovale obletnico italijanske zmage nad Avstro-Ogrsko. Po mestu so od hiše do hiše razdeljevali laške trobojnice, avtobusi so pa dovažali goste iz najbolj oddaljenih delov države. Toda fašisti so slavje prav korenito po-kva-rili. V Boenu so se pojavili v črnih srajcah in s svojimi zastavami, prepevali stare fašistične pesmi, vpili Eja, eja, alala, vzklikali Mussoliniju: Duce, Duce! ter žalili svoje politične nasprotnike. Oblastva so' bila seve gluha in slepa! . PREBEŽNIKE VRAČAJO Prejšnji teden je videmska kvestura izročila jugoslovanski policiji 30 ubežnikov, ki jih je imela priprte v tamkajšnjem begunskem taborišču. Kvestor Morelli je pojasnil časnikarjem, da Italija ni dovolila beguncem zatočišča zaradi tega, ker niso dokazali, da so zbežali iz Jugoslavije iz političnih razlogov. Imen pa ni hotel povedati, češ da hi to bilo proti dogovorni med obema vladama. VROČEKRVNI NAPOLITANCI V nedeljo je bila v Neaplju nogometna tekma med Bologno in Neapljem. Domačini so trdno pričakovali, da bc zmvagal njihov klub, toda v poslednjem trenutku jim je zmaga zdrknila: iz rok. Za neuspeh je bil po niihovem kriv pristranski sodnik Rimljan Maurelli. Zato je množica začela metati na igrišče steklenice, sifone, kamenje in razbijati sedeže, nekateri so' potegnili iz žepa samokrese im začeli napadati tudi karabinjerje in policiste. Nastala je taka zmešnjava, da je bilo md 150 oseb ranjenih. Najbolj surove kričače so odpeljali v zapore. Sodnik si jo komaj rešil kožo, dobil je samo krepko klofuto. Z zadevo se sedaj ukvarja sam načelnik vlade Segn;i. Šport bo s časom res zmešal ljudem glavo. DO GRLA V ZLATU Hitlerjev osebni sluga, Heinz Linge se je pred dobrim mesecem vrnil suh, plešast in brez ficka v žepu 'v/, ruskega ujetništva. Teda brž ko je prispel v Berlin, se je njegova uso- da hipoma spremenila. Odposlanci vseh mogočih svetovnih in domačih časnikov so začeli vanj silili, naj pove ali napiše, kar ve o zasebnem Hitlerjevem življenju in njegovi smrti. Linge je sprejel, vendar si je dal vsak članek presneto. drago plačati. Za 8 člankov o poslednjih dneh diktatorja mu je moral neki angleški dopisni urad odšteti 300 tisoč mark ali 42 milijonov lir. Za sestavek »Kako je Hitler jedel« je zahteval en milijon in pol, ravno toliko za članek »Hitler in njegova čudaštva«, 8 milijonov za nekaj dopisov o »Hitlerju in ženskah« in tako- dalje. Če mu očitajo., da stavi oderuške zahteve, Linge skomigne z rameni: »Na svetu je bil le en Cezar, le en Napoleon in le en Hitler. Ako hočete kaj zvedeti, plačajte.« POT V VELIKO BRITANIJO Podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj odpotuje 14. t. m. na p »vabilo angleške vlade v London, kjer bo imel razgovore z ministrskim predsednikom Edemom in finančnim ministrom Butlerjem. Jugoslovanskega državnika bo' sprejela v posebni nvdijenci tudi kraljica Elizabeta II. RAZKOŠEN AVTOMOBIL Na razstavi avtomobilov v Londonu vzbuja največjo pezomost mlečnobel avto, ki ga je gospa Decker dobila v dar od svojega moža. V notranjosti vidiš poseben bar z raznimi pijačami, omaro s krožniki in jedilnim orodjem za obed in kotiček, kjer si gospa lahko neguje rnlk;e in lice. Sedeži so prevlečeni s kožo od zebre, ročaji in gumbi so iz zlata. V .avtu je oelo slonokoščen dežnik. Vozilo je stalo 23 milijonov lir. To se godi v času, ko nešteto mater vsak dan s skrbjo vprašuje, kako bodo nahranile svoje otroke. SONCE V ŠKATLAH Kako prihraniti drago. kurivo, jo je najbolje iztaknil inženir Leslie Gardner iz Bri-slola. Izumil je, kakor pravi, posebne jeklene cevi, pomešane s tajno' kemično snovjo, ki vsrkuje sončne žarke ter nato slkozi 18 mesecev sama izžareva teT širi okoli sebe blagodejno toploto. VABIJO GA K FILMU Bivši argentinski predsednik Peron je zapustil Paragvaj in odletel v srednjo Ameriko. Listi pišejo, da dobiva mož vsak dan košare pisem, v katerih mu različne žene kot vdovcu ponujajo1 poroko. Razna podjetja ga vabijo, naj postane filmski igralec, češ da ga bodo mastno plačevala. NAGRADE RUDARJEM V Jugoslaviji je po vojni proizvodnja pTe-mo’ga močno narasla, toda ker se tudi indti* stnija zelo naglo širi, premoga kljub temi1 primanjkuje. Sedaj ga je težko dobiti na tr* gu, kar je posebno nerodno ob zaeetlku zim«-Zato je vlada razpisala nagrado rudarjenj ki dobe za vsako, izven urnika nakopano to* no do 1300 dinarjev doplačila. ovaaaaaaaaaaaaaaa/^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa/M^ SAM SEBE JE OZNAČIL V posebni številki časopisa Trieste je 90" deloval tudi predsedniki SDZ dr. Agneletto. V njem pravi o pristaših Slov. kršč. socialnc zveze, da »so sopotniki titovcev«. Kako se imenuje tako neresnično govorjenje o lastnih rojakih tujemu časnikarju, n®" šemu preprostemu, a nepokvarjenemu ljudstvu, ni potrebno še posebej pojasnjevati. NOVICE JUŽNI TIROL Avstrijski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu g. Kreisky je ta teden na nekom socialističnem shodu predlagal, naj se zastopniki Italije in Avstrije sestanejo na po’-gajanja, da na miren in prijateljski način rešijo vprašanje južnega Tirola. Iz tega vidimo, kako važno mesto zavzema V avstrijski politiki nemška narodna manjšina v Italiji. ENO NAJLEPŠIH GLEDALIŠČ To je bivša dvorna opera na Dunaju, ki so jo začeli graditi 1. 1859 liz sredstev cesarske vladarske hiše, to je z denarjem davkoplačevalcev, torej tudi s prispevkom Slovencev. Neikaj dni pred koncem zadnje vojne sc za-žigalne bombe zadele razkošno stavbo, da je zgorela do tal. Tako so začeli zbirati po vsem »vetu denar, da bi obnovili v starem sijaju veličastni liram glasbe. Obnovitvena dela so trajala točno 10 let in stala nič manj ko 5900 milijonov lir. Toliko za eno samo poslopje. Preteklo soboto je bila svečana otvoritev, katere so se udeležile vodilne osebnosti iz vseh delov sveta, med njimi tudi ameriški zunanji minister Dulles in predstavniki iz Sovjetske zveze. Ravnatelju opere so izročili zlate ključe, en sedež v pritličju je stal nad 100 tisoč liir. GROZLJIVA URA V Londonu so priredili zlatarji razstavo, na kateri vidiš med drugim tudi uro v obliki mrtvaške glave, ki je bila last nesrečne škotske kraljice Marije Stuart. Šele v trenutku, ko je stopala na morišče, se je ločila od ure ler jo darovala svoji dvorni dami Mariji Se-ton. Njeni potomci so po več stoletjih sedaj redki predmet razstavili. Posebnost ure je v lem, da se, ko zasukneš črepinjo, čeljusti od-pro ter zagledaš v notranjosti števec s kazalci. NAJSTAREJŠE GOSLI Najstarejša violina v Združenih državah je iiz leta 1564. Izdelal jo je slavni italijanski obrtnik Andrej Amati iz Cremone za tedanjega francoskega kralja Karla IX. Z njo je violiniijst Cartier navadno spremljal na Težave sporazuma mt Nadaljevanje s 1. strani uili pravic, naše kulture in našega jezika. S lem so se doslej strinjale tudi ostale slovenske politične organizacije in ves naš narod. To je vzrok, zakaj so slovenske množice s tolikim zadovoljstvom pozdravile vest, da So se slovenski župani in občinski svetovalci vseh strank združili, da se složno borijo’ za Uresničenje posebnega statuta. To je le en način skupne obrambe naših narodnih pravic. Nastanejo pa lahko tudi prilike, iko je treba z drugimi sredstvi enotno odbijati napade zoper naš narodni obstoj. Tako so se Slovenci različnih političnih nazorov združevali pri zadnjih občinskih vo. litvali na skupnih listah. Zastopnika Slov. dem. zveze in tako zva- klavirju (kraljico Marijo Antonieto, ki je bila v francoski revoluciji obglavljena. Gosli so prišle v Ameriko leta 1942 in so jih pred dnevi prvič uporabili na javnem koncertu. MRZLI OGENJ Nemški profesor Edvard Just je izumil nov način za izkoriščanje premoga. Doslej so ga kurili, da je proizvajal paro in s tem gonilno silo. Sedaj pa bo s pomočjo’ posebnih kemičnih postopkov proizvajal elektriko, ne da bi ga bilo treba žgati. Na ta način bo namesto sedanjih 23 odstotkov izkoriščenih 70 odstotkov premogovne energije. ŠESTI KONTINENT Prihodnje leto se odpravi okoli 400 učenjakov iz vseh delov sveta raziskoval tajnosti južnega tečaja. Odprava bo stala ogromno denarja, to je 300 milijonov dolarjev. Južni tečaj se nahaja na 3 tisoč metrov visoki planoti, kjer ni ne živali in ne rastlin, zakaj mraz doseže 40 do 60 stopinj pod ničlo in tam divjajo pogosti siloviti viharji. Toda u-čenjaki so dognali, da so pod večnim ledov-jem ogromna ležišča premoga, petroleja, bakra, cinka in tudi za atomsko silo tako važnega urana. Južni tečaj bi bil lahko tudi hladilnik sveta: na njem so našli jedila, ki so jih tam pustili raziskovalci in ki so 40 let ostala nepokvarjena in užitna. Tu bi lahko hranili za nedoločen čas poljubne množine hrane. Države so začele sedaj tekmovati, kdo ho najprej in temeljiteje odkril tajne te šeste zemljine in kako si bodo med seboj razdelile njena bogastva. SVETOVNI PROMET Danes se poslužuje letal 200-krat več potnikov kot leta 1929, in sicer že 55 milijonov ljudi na leto. Iz Evrope v Ameriko in od tam v Evropo potuje 62 od sto oseb na ladjah. 38 od sto pa z zrakoplovi. Izračunali so, da se bo 1. 1960 samo še polovica potnikov posluževala ladij, druga polovica pa bo letela po zraku čez Atlantski ocean. Taka vožnja je mnogo hitrejša in bo postala s časom vse cenejša. ZNANSTVENA POLICIJA Letos v aprilu so našli v Londonu blizu igrišča za gogif gospo Curell z razbito črepinjo. Poleg trupla je ležala železna, palica. Ivako najti s pomočjo te palice morilca? Slovita policija Scotland Yarda si je pa ža- ri Italijani in Slovenci ne Slov. kat. skupnosti sta pa sedaj v časopisu Trieste izjavila, da je tako združevanje za bodočnost izključeno, češ da njuni stranki ne bosta v nobenem primeru sodelovali s slovenskimi komunisti in titovoi. Ali tudi tedaj ne, ako bi zaradi slovenske nesloge padla ta ali ona slovenska občina v roke laških nacionalistov? Če tako mislijo, naj vedo, da bi tako njihovo politiko obsojala ne samo vsa narodno zavedna slovenska javnost, temveč da bi jih pustili na cedilu tudi njihovi lastni pristaši. Že zdrava ljudska pamet nam namreč pravi, da narod, ki ga obdajajo tolike nevarnosti, da je že primoran boriti se za golo življenje, ne sme sam slabiti in cepiti svojih sil, temveč strniti vse svoje moči, da se ohrani in ne umrje. pičila v glavo, da ga mora za vsako ceno odkriti, in sicer samo po prstnih odtisih na palici. Z neznansko potrpežljivostjoi je preiska-la roke vsem 8989 prebivalcem četrti okoli igrišča. Ker so se nekateri medtem izselili v inozemstvo, je šla za njimi celo v Kanado in Eritrejo. Pri 4605. osebi je končno odkrila prave odit ise. Morilec Oueripela, ki je te dni svoj zločin priznal, je iz bogate meščanske družine. Obletnica revolucije V ponedeljek je minilo 38 let, odkar je izbruhnila v Rusiji komunistična revolucija. Ta dan so obhajali v Moskvi z velikimi svečanostmi. Tujim časnikarjem se je zdela posebno značilna vojaška parada, ki je dokazala svetu, kaikoi dobro je Sovjetska zveza oborožena. Na nebu se je prikazal štirimotorni bombnik na reakcijski pogon, s katerim je mogoče leteti čez oceane in napasti najbolj oddaljeno deželo na zemlji. Bombnik je spremljalo 54 manjših reakcijskih bojnih letal. Mimo Leninove grobnice so korakale najrazličnejše edinice v strumni disciplini. »To je prava pruska vojslkfa!« je pripomnil neki inozemski opazovalec. Pri tem je na Moskvo pritiskal resničen zimski mraz, kajti toplomer je kazal 5 stopinj pod ničlo. Tuji diplomati so se tesno ovijali v kožuhe in njihovim ženam so se pordečila ušesa in nosovi. Iz steklenic so od časa do' časa srkale vročega čaja, da so laže prenašale mraz. Za to prezebovanje pa so bile bogato poplačane na razkošnem večernem sprejemu v Kremlju. Stalinovi nasledniki so sprejeli goste s pravo slovansko prisrčnostjo in gostoljubnostjo. V ogromni palači so zanje določili celo’ posebno plesno dvorano, kjer se ni vrtel le manjši svet, temveč pozneje tudi sivolasi državniki. Ko je orkester zaigral polko, je začel plesati celo načelnik vlade Bulganin, ki se je sukal kot pravi mladenič. Eno roko je imel stegnjeno okoli plesalke, drugo je držal na hrbtu. Prisotni so mu burno ploskali, on se je smehljal in bil ob koncu nekoliko zasop-Ijen. Na prihodnjem plesu je nastopil več ko sedemdesetletni predsednik republike maršal jV o rosil o v ter je vse presenetil s svojo živahno močjo in gibčnostjo. Za njim je prišel na vrsto oni podpredsednik vlade Mikojan, ki je gledal z daljnogledom s Socerba na Trst. Ker je po narodnosti Armenec, so zanj zaigrali kavkaški narodni ples. Vzdignil je razprte lakti do obraza ter se z drobnimi in hitrimi stopinjami spustil v krogu okoli dvorane, bistro pogledujoč, katero plesalko’ naj si izbere. Končno je zgrabil za roko lepo mladenko ter se po vseh pravilih ljudskega plesa zavrtel z njo po sobani. Gledalci so ga spremljali z enakomernim in močnim ploskanjem. Vsi so pričakovali, da sc zavrti tudi Hru-ščev. Mikojan ga je vlekel z odra, naj zapleše ukrajinski narodni ples, toda Hruščev se je branil in zašepetal nekaj na uho Mikoja-nu, ki nato ni več vanj silil. Sprejem je bil vsekakor tako prisrčen, da se je spremenil v družinsko’ zabavo ter navdušil vse goste. Domov so se vračali zelo veseli, vendar se politična borba med So-vjetsko zvezo in zapadom kljub vsem plesom krepko’ nadaljuje. NABREŽINA Nedavno tega smo v listu ožigosali protipravno 'in nesocialno' ravnanje nabrežinske-ga oddelka Selada. Vse kaže, da so naše utemeljene pritožbe naletele na gluha ušesa, ker se številnim brezposelnim delavcem še vedno dogajajo hude, vnebovpijoče krivice. U-prava Selada s© enostavne noče držati zakonitih predpisov, predvsem onega, ki določa, koliko' časa sme delavec biti pri njej zaposlen. 'Nekateri trde, da je tega neurejenega in krivičnega s>tanja kriva pomožna ustanova za socialno' sikirbstvo v Trstu, ker samo ta predlaga, katere osebe so dela najbolj potrebne. Že zadnjič smo poudarili, da je ta postopek silno pomanjkljiv, kajti uradniki iz Trsta! ne morejo' pri najboljši volji temeljito poznati socialnih razmer v naši občini. Zato ponovno predlagamo, naj pri dodeljevanju dela sodelujejo tudi krajevne organizacije, ker le te morejo preprečiti, da se brezposelnim ne dogode grobe krivice. Ne smemo pozabiti, da je pri vprašanju vsakdanjega kruha vsak človek zelo občutljiv in da zna najmanjša ikrivica povzročiti nepredvidene posledice. CEROVLJE V listu simo že poročali, kalko je v vasi s’la-bo odjeknila vest, da je naše obnove konec. Te dni pa vlada tu veliko razburjenje in negodovanje, ker je uprava državnih cest zaprla cesto za Sesljam. Vsi sicer razumemo, da je do tega moralo priti, če je gradbeno podjetje hotelo' nadaljevati z deli na avtocesti, vendar se nikakor ne moremo strinjati, da bi cesta bila' za vselej zaprta. Z bliskovito naglico se je namreč po naših vaseh razširila vest, da uprava državnih cest ne misli na tem mestu zgraditi mosla ali nadvoza čez avtocesto1. Cerovci in Mavhinjci bi se morali posluževati le .ceste, ki pelje skozi Viž o vi j e. Vsakdo, ki količkaj pozna tamkajšnje razmere, pa ve, da je ta pot za Cerovce neprimerno daljša in na nekaterih mestih za tovornike celo neprehodna. Poleg tega bi vse hiše v Sesljanu, ki stoje nad avtocesto, bile odrezane od vasi. V njihovi bližini je tudi novo pokopališče, ki bi po tem načrtu ravno tako ostalo brez primerne ceste. Vsi ti razlogi dovolj jasno govore, kako so nespametno in nepremišljeno ravnali gospodje, ki so sestavljali načrt avtoceste. Prebivalci iz Ce-rovelj, Mavhinj, Vižovelj in Sesljana zato soglasno zahtevajo, naj se ne prekine stara cesta, ter einodušno izjavljajo, da se s tem početjem grobo' zanemarjajo in teptajo njihove življenjske koristi. Pretekli torek se je številno zastoptsvo vseh treh prizadetih vasi zglasilo na županstvu v Nabrežini, kjer je ožjemu odboru obrazložilo svoje zahteve ter ga prosilo, naj u-krene vse potrebno, da se vprašanje zadovoljivo reši. Župan je zagotovil, da ne bo občinska uprava mirovala, dokler se zadeva ne uredi, kakor so predlagali zastopniki naših vasi. Tu naj pripomnimo, da bi se take stvari ne Ml USI Ml) Silili dogajale, če bi nabrežinski tehnični urad bolj pazljivo sledil gradbeni dejavnosti, ki jo v občini razvijajo državna in druga neobčin-ska oblastva. DOLINA Na zadnji seji občinskega sveta so svetovalci med drugim razpravljali tudi o zemljišču, ki je last dolinske in ricmanjske srenje in ga sedaj namerava kupiti Ustanova industrijskega pristanišča. Gre za 81 tisoč 443 kv. metrov, na katerih bodo zgradili no'-ve tovarne in ceste. Župan Lovriha je poročal o poteku pogajanj med lastniki in ustanovo ter pripomnil, da bi lahko prišlo do razlastitve, če bi gospodarji ne pristali na prodajo. Ustanova sedaj ponuja 18 in pol milijona lir in se zdi, da bodo lastniki na to ceno pristali. Z izkupičkom bi v Riomanjih postavili sodobno urejeno' oljarno, kupili dva traktorja in uredili nekatere pašnike. Važna se naim zdi predvsem oljarna, kajti odkar so Plavje prišle pod Jugoslavijo, je vsa Tržaška ostala brez današnjim potrebam ustrezajoče priprave za izdelovanje olja. In vendar so oljke važen pridelek naših kmetovalcev, čeprav se zanje nekateri premalo ali nič ne brigajo. Svetovalci so pooblastili ožji občinski odbor, naj nadaljuje pogajanja za prodajo zemljišč ter sklene tudi kupoprodajno pogodbo. Te dni so na Ravnateljstvu za javna dela v Trstu oddali na dražbi gradnjo nove vojašnice za finančne stražnike v Dolini. Poslopje bo stalo 18 milijonov 50 tisoč lir in ga bo zidalo podjetje Cerbone Domenico. KJADIN Triinpetdesetletnemu Ivanu Škerlu iz Kja-dina 22 se je pretekli ponedeljek pripetila v Trstu edinstvena nezgoda. Mož je v bližini Ponte della Fabra šel čez cesto, ko ga je nenadoma povozil tramvaj, Da ni prišlo do huj' še nesreče, se ima mož zahvaliti spretnosti sprevodnika, ki je -še ob pravem trenutku zavrl in spustil mrežo pred sprednjimi kolesi tramvajskega voza. Škerla je voz povlekel le nekaj metrov po tračnicah, ne da bi ga resno poškodoval. Morali so kljub temu priti gasilci, da so ponesrečenca rešili iz Del tržaško-koprske škofije, ki pripada Sloveniji, je bil doslej pod upravo ljubljanskega skotfa Antona Vovka. Ker pa je zaradi prevelike oddaljenosti pastirska služba trpela, je msgr. Vovk naprosil sv. stolico, na j bi preuredila upravo tega ozemlja tako, da bi se postojnski in trnovski dekanat ponovno združila z ljubljansko škofijo. Ta dekanata sta bila namreč od nje odtrgana po pr- vi svetovni vojni. Za ostalo ozemlje pa naj bi bil imenovan poseben apostolski administrator. Sv. stolica zaenkrat ni ugodila prvi prošnji, pač pa je določila za ozemlje tržaške škofije apostolskega administratorja msgr. dr. Mihaela Toroša in mu hkrati dodelila kot delegata župnika v Tomaju g. Albina Kjudra, ki je bil ob tej priliki imenovan za prelata. Dne 24. oktobra je v Ljubljani msgr. Toroš prevzel novo nalogo. Msgr. Kju- mreže. Zdravniki so mu v bolnici nudili prvo pomoč, a mož se je še isti dan vrnil domov. SESLJAN Pred nekaj ledni so v Sesljanu dogradili veliko pritlično poslopje, v katerem bosta i-mela sedež sesljanski poštni urad in podružnica Tržaške hranilnice. Stavbo so sezidlali na stroške tržaškega denarnega zavoda, iki si je zbral lep prostor v središču vasi. Sedaj urejujejo še zemljišče pred poslopjem, tako da bosta urada 'lahko začela v k ret kem poslovati. Na račun nove zgradbe so padale pri nas najrazličnejše opazke. Nekateri so pravili, da je podobno skladišču, drugi konjskemu hlevu, tretji zaporu itd. Najbolj utemeljene se mam pa zde pripombe onih, ki trde, da stoji stavba preblizu ceste. To pomeni, da sedaj so ne mo« več podaljšati sesljanski trg, ikar bi glede na čedalje večji promet bilo nujno potrebno. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa menimo, da je nova stavba velika pridobitev za vso vas in bližnjo okolico, predvsem zato, ker smo zdaj prišli do dostojnega poštnega urada. ŠEMPOLAJ Trgatev je že za nami in žlahtna nova kapljica je tudi pod streho. Vinski pridelek se je letos zares prav dobro obnesel, saj je to glavni vir dohodkov za naše kmetovalce. Nekateri se sicer pritožujejo, da imajo manj vina (kot lani, toda obenem pripominjajo, da je letošnje po kakovosti boljše. še ena skrb straši naše vinogradnike. Boje se, da ne bodo smeli kuhati žganja iz vinskih tropin, kakor so delali vsa leta od 1945. Velika škoda bi namreč bila, če bi morali Iropine zavreči, medtem ko bi z njimi lahko le nekaj prihranili. SV KRIŽ Preteklo nedeljo so v Križu otvorili Ljudski dom, ki so ga zgradili na pobudo in 9 podporo komunistične stranke našega ozemlja. Poslopje je dolgo 43 m, široko 12 in visoko 8 m. Gradili so ga po načrtu, ki ga je izdelal domači stavbenik Cvetko Štefančič. Zanimivo je, da so skoraj vsa dela. prostovoljno izvršili domači delavci, za kar so rabili pet let. Slovesni otvoritvi je prisostvoval tudi znani komunistični senator Peter Secchia. der je postal škofovski delegat v Kopru namesto' msgr. Musizze, ki je odstopil. Novi prelat ima vse škofovske pravice, vključno birmovanje, ne more pa premeščati duhovnikov. V nedeljo, 13. nov., bo msgir. Toroš slovesno ustoličen v Kopru, kjer bo tudi u* radno predstavil svojega delegata- msgr. Kju. dra, ki bo tako prevzel skrb nad 46 župnijami bivše tržaško-koprske škofije. Msgr. Kjudra čaka težko in odgovorno de. l'G' zlasti v Koprščini. Vsa duhovščina, ki sc je vzgajala in živela v istih verskih, kulturnih in narodnih okoliščinah, se veseli imenovanja svojega odličnega sobrata. Novi list, čigar naročnik in iskren prijatelj je novi dostojanstvenik, s posebnim zadovoljstvom sporoča to radostno novico. Vsemogočni naj novega delegata podpira in živi na mnoga leta! Važne cerkvene spremembe na Primorskem — 12 ŠTEVERJAN Na praznik vseh svetih smo se tudi letos v svojih molitvah spomnili dragih rajnih. Moški cerlkveni zbor je pri popoldanskem blagoslovu pod vodstvom g. Srebrniča zapel veličastno žalostinko »Usmili se 'Gospod«. Nato je bil običajni sprevod na pokopališče, kjer so trije duhovniki molili na grobovih za verne duše. Mešani zbor je tu zapel nekaj žalostink. Posebno lepa in mogočna je bila »Jaz sem življenje in vstajenje«. Na vernih duš dan so razne organizacije položile na spomenik padlim v drugi svetovni vojni lepe vence. Enega je v imenu vseli Šleverjancev položilo županstvo. Pred spomenikom se je zbral ves občinski svet, kjer je g. župan Podveršič imel lep nagovor. Nje-gove besede so bile prešinjene s plemenitim človečanstvom. Pohvaliti moramo naše vaščane, ker so se zares v obilnem številu u-dcležili žalnih svečanosti v cerkvi, na pokopališču in pred spomenikom. Tudi tu so pevci zapeli nekaj žalostink. Posebno so nas raz-veselili naši rojaki iz Jugoslavije, ki so letos prvič po vojni v večjem številu obiskali grobove svojih rajnih. POTREBA PO ZADRUGI Že več dni smo v polnem delu. Hitimo sejati pšenico, saj je že skrajni čas. Dela pa nam ne gredo prav o'd rok, čeprav imamo v vasi na razpolago že pet traktorjev. Med temi je posebno za naše hribovite kraje zelo pripraven mali traktor, ki je last posestnika Cirila Klanjščka. Ponovna se je pokazala živa potreba po moderni sejalki, ki bi bila u-porabna za naš brdoviti svet. Če bi bili šle-verjanski kmetovalci združeni v zadrugi, hi si z lahkoto nabavili sejalko in polagoma tudi druge potrebne stroje. Seveda bi bilo nespametno mislili in pričakovati, da bi že od vsega početka v zadru-* go stopili vsi posestniki. Dovolj je, da se v začetku prijavi 7 do 10 naprednejših, ker bi njihovemu zgledu drugi sledili. Na isti način so se kmetje organizirali tudi na južnem Tirolskem, o čemer smo se prepričali udeleženci izleta, ki ga je poleti priredila gori-ška kmetijska šola. Geslo slo-venskega kmeta bodi tole: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Le tako se bomo gospodarsko o-krepili! IZ PEVME Uprava Ustanove treh Benečij, ki sedaj obdeluje ogromno bivše Fogarjevo zemljišče, ne kaže nobenega razumevanja za potrebe naših delovnih ljudi. Četudi je do 11. novembra stara pogodba še v veljavi, uprava posestva moti naše ljudi pri delu. Svoj čas smo že pisali, da so jih skušali ovirati že pri žetvi. V zadnjem času so preorali pot, iki je vodila do Soče, in so jo Pevinčani od davna uporabljali; še huje je, da še vedno prepovedujejo pot k studencu ob Soči, kamor vsi vaščani hodijo po zdravo pitno vodo že od leta 191?; saj so studenec lepo o-gradile prve italijanske čete, ko so prišle v Pevino. Sedaj pa to na pol državno podjetje ne spoštuje niti te pravice pevmskili vaščanov. Razume se, da te in druge sitnosti ustvarjajo v naših ljudeh napeto razpoloženje, saj je ravnanje ustanove zares proti -Ijudsko in nesocialno. Prav bi bilo, da napravi prefektura tu red in pouči upravo po- sestva, kako je treba ravnati s kmečkim prebivalstvom. Dela pri pevmskem otroškem vrtcu so kar nekako zastala. Občinski svetovalec Pavlin je zaradi tega zaprosil pojasnila pri g. županu. Pevmski in oslavski malčki so ostali letos brez vrtca, kajti onega na Oslavju so brez potrebe ukinili, čeprav so starši proti temu odločno ugovarjali. Župan dr. Bernardis je g. Pavlinu odgovoril, da se je gradbeno podjetje obvezalo, dokončati gradnjo vrtca do 15. novembra. Če se to ne zgodi, bodo nadaljevali s poukom v bivšem vrtcu na Oslavju. Imamo vtis, da tako ravnanje z našimi vrtci in našimi malčki ni povsem v redu. RAZSTAVA NEPOKLICNIH SLIKARJEV Na Korzu, in sicer v prostorih društva go-riških časnikarjev, je enajst mladih nepoklicnih goriških slikarjev razstavilo svoja dela. Med njimi sta tudi dva Slovenca: Kosič Andrej in Klanjšček Edvard. Ljubitelji !epe umetnosti si bodo to razstavo prav gotovo ogledali. IZ SOVODENJ V Novem listu smo svoj čas že poročali, da je občinski svet sklenil postaviti v našem zvoniku novo uro. Z zanimanjem se Sovo-denjci sedaj ustavljamo pred cerkvijo in o-pazujemo delavce pri njihovem poslu. Saj je naša cerkev ena najlepših na Goriškem in se po umetniški dovršenosti le redko katera lahko z njo meri. Nam in bodočim našim lodovom priča o izredni ljubezni in nepretrgani skrbi, ki ju je vanjo polagal neutrudljivi župnik Peter Butkovič, slovenski pisatelj in najboljši slovenski ugankar. S svojo cerkvijo, ki je polna pristnih domačih umetnin, si je prerano umrli duhovnik in umetnik postavil trajen spomenik med Slovenci na naši južnozapadni narodni meji. Naša ceiikev bo z novo moderno uro, ki jo postavlja podjetje Peressin iz Moše, na privlačnosti in priljubljenosti močno pridobila. Dela bodo v kratkem končana, vsi stroški pa bodo znašali le nekaj nad 90 tisoč lir. POPRAVEK. Tiskarski škrat nam je v zadnji dopis iz Sovodenj vrinil malo pomoto, ki jo popravljamo: Prefekturni odbor ni odo- bril izpopolnitve pravilnika o praznikih, marveč občinski pravilnik o paznikih. IZ DOBERDORA Doberdobci smo z letošnjim pridelkom, hvala Bogu, ikar zadovoljni. Posebno veselje smo uživali ob trgatvi. Vinski pridelek je letos boljši o-d lanskega tako po količini kakor po kakovosti. Take kapljice že več let nismo pili. Naši ljudje prav radi in vedno v večjem številu zahajajo na obiske v Jugoslavijo. Pozna se tudi, da so se razmere v tržiški ladjedelnici uredile in da naših delavcev ne muči več tolika skrb za bodočnost, ker mu je sedaj zajamčeno delo za več let. Ob tej priliki pa delavcem svetujemo, naj na kak način poskrbe, da spopolnijo svojo strokovno izobrazbo. Saj je v Tržiču več strokovnih tečajev, ki pridejo prav delavcu, ki se hoče v svoji stroki izobraziti. Večja izobrazba mu tudi omogoči, da si zboljša zaslužek. Ta teden smo dobili tržaške časopise jako pozno, pa tudi pisma prihajajo večkrat z | zamudo! Naj napravi red, kdor je za to po-| klican. KRMIN Preteklo soboto je pri nas padala debela toča. Obramba proti toči ni delovala. Škode le zato ni bilo, ker so kmetje pridelke že pobrali. Drugače bi pa bila škoda ogromna. Živ dokaz, kako potrebna je poleti obramba proti toči. Konzorciju za boj proti toči, ki una sedež v Krminu, je goriška deželna u-prava izplačala 300 tisoč lir podpore. To je livale vredno dejanje, saj je konzorcij imel v letošnjem poletju zares velike stroške. Kakor drugod, zlasti v Ronkah in Ločni-ku, postajajo poljske miši tudi pri nas vedno bolj nevarne za nasade. Zato so naši poljedelci naprosili kmetijsko nadzorništvo v Gorici, naj uspešno podpre njihovo borbo proti novi nevarnosti, ki ogroža naša polja in vinograde. Tu je zares potrebna izdatna državna podpora, ker kmetje sami ne zmorejo takega bremena. NOVA KAPELICA Goriško županstvo je na desni strani vhoda na goriško pokopališče zgradilo lepo kapelico. Blagoslovil jo je v prisotnosti župana, podžupana in vernikov nadškof msgr. Ambrosi. Na praznik vseh svetih in na vernih duš dan so se na goriško pokopališče zgrinjale ogromne množice. Kljub živahnemu prometu ni bilo hvala Bogu niti najmanjše nesreče. Podjetje Ata je uredilo promet v splošno zadovoljstvo. Vsi grobovi, zlasti oni, v katerih počivajo zemeljski ostanki slovenskih žrtev druge svetovne vojne, so bili lepo okrašeni. V SPOMIN PADLIH Povsod, zlasti v Gorici, Doberdobu, Šte-verjanu, Pevmi so slovenski verniki na praznik vseh svetih in na vernih duš dan počastili spomin padlih v drugi svetovni vojni. Na njih spomenike in grobove so položili vence in šopke rož. Naj dobri Stvarnik da rajnim večni mir in pokoj! TRŽIČ Na praznik vseh svetih bi morala spluti v morje 19-tisoč tonska petrolejska ladja, ki so jo tržiške ladjedelnice z-gradile na račun pomorskega podjetja Cosarma na Siciliji, a krašlka burja, ki je one dni brila s strahotno silo, je njeno splovitev začasno preprečila. Izkušeni inženir Verzegnassi je delo raje odložil. To se je zgodilo prvič v 48 letih, odkar obstaja ladjedelnica. Na dan vseh svetih so novo ladjo zato le slovesno blagoslovili, kar je opravil goriški nadškof msgr. Ambrosi. V nedeljo bo splula v morje nova 3-ti-sočtonska vojna ladjica, ki jo je naročilo obrambno ministrstvo. Zgrajena je po vzorcu vojnih ladij »Vas« in je prva take vrste v Italiji. Imenovala se bo »Sentinella«. Podjetje Solvay je pripravljeno darovati tržiški občini bivšo telovadnico in ©koli ležečo parcelo 3500 kv. m. Občina naj se pa obveže, da preuredi telovadnico v otroški vrtec. Za to delo je podjetje voljno dati občini tudi 10-milijonsko posojilo, ki naj se o-hrestuje po 3%. Občina pa je za vedno dolžna vzdrževati na tem zemljišču otroški vrtce. Za vsakega otroka svojih uslužbencev bo Solvay plačevala 20 tiso« lir nn leto. Ob-činski svet je ugodno darilno ponudbo so-srlasno sprejel. Novi otroški vrtec bodo po želji Solvava upravljale sestre. V/fouetii/« <• Hutifilbltu tlolintM ŠEMPETER SLOVENOV Konec olkitobra se je iz neznanih vzrokov u-strelil v bližini Čedada podčastnik pehotnega polka Andrej Rade z Reke. Pokojnik je bil oženjen z neko učiteljico in je živel v Šempetru. Njegove telesne ostanke so iz Čedada prepeljali v Šempeter, kjer so mu oblastva in prijatelji priredili veličasten pogreb. V sosednem Petjaku je stari kmet Benjamin Jusa nesrečno padel s štiri metre visokega kurnika ter si tako polomil svoje stare kosti, da so ga morali nemudoma prepeljati v čedadsko bolnico. SREDNJE (Domačina Marijana Škodo so z razbito glavo in polomljenimi rebri odpeljali v čedadsko bolnico. Ko je revež pomagal nekaterim delavcem vleči s tovornika težko železno cev, je ta padla nanj in ga hudo poškodovala. Njegovo stanje je zelo resno. PLATIŠČE Večina naših najboljših mož in fantov je morala za zaslužkom v tuje dežele. Mnogo jih dela tudi v belgijskih rudnikih. Od tam smo dobili vest, da je naš vaščan Emil Mo-derjan padel 17. oktobra pod neki stroj. Zaradi hudih poškodb je revež nekaj dni pozneje umrl v bolnici. Tako je njegova žena 'izgubila dobrega moža, njegova otročička pa skrbnega očeta. Hudo prizadeti družini izrekamo ob težiki izgubi toplo sožalje s prošnjo, da ji ljubi Bog pomaga prenesti težki udarec. UKVJ5 Ker že več časa ni v Novem listu nobenega glasu o Kanalski dolini, se moramo vsaj mi oglasiti. Krompir smo že davno srečno spravili in tudi s koruzo smo morali pohiteti, čeprav ni bila še zrela, iko nam je že sneg silil za vas. In za vse svete smo imeli ne samo pobeljene, ampak prav zakepane grobove. Zdelo se je, da nas bo zima kar zagrnila s svojim mrzlim plaščem, ko nismo nanjo bili še pripravljeni niti s površniki, še manj pa s kurivom. Vsa nevarnost pa je zdaj mimo. Imamo namreč spet prav lepe in tople jesenske dneve. Kar se pa tiče kuriva in lesa na splošno, naj povemo, da raje les prodajamo, ker so cene zelo visoke. Hlodi so že kar po 25 tisoč lir kubični meter. Nekateri gospodarji prejmejo prav lepe denarce, kar seveda ni vsem v prid, ker mnogim primanjkuje smisel za varčnost. Zlasti mladi rod je v tem oziru zelo lahkomiseln. Meni se samo o filmih in motorjih. Kolika razlika z nekdanjimi časi! Naši očanci so si večkrat z zelo bujno domišljijo raje pripovedovali pri-godbe o gamsih in srnjakih. ŽABNICE Pred nekaj dnevi smo imeli v naši dolini zelo' lepo vreme. Še prej pa je zametel sneg, da ga je ponekod bilo do 20 cm. Sedaj pričakujemo, da bo v kratkem padel pršič in se začela prijetna ter zabavna zimska sezona, ko bodo smučarji zopet poživili vso našo dolino. Naj ne pozabimo poročati, da sta v farni cerkvi pred kratkim obljubila večno zvestobo domačina Ehrlich Anton in Sima Eliza. Bila je izredno lepa poroka s sv. mašo. Med obredom je pel žabnišk.i cerkveni pevski zbor, saj je bila nevesta več let njegova zvesta članica. Ženiin in nevesta sta narodna zavedna in uživala veliko spoštovanje pri vseh vaščanih. To je pokazala tudi velika udeležba pri poroki, kar se pri nas redko pripeti. Vsa vas jima želi bogatega božjega blagoslova na novi življenjski poti. Čestitkam se pridružuje tudi Novi list. m EU GR AKLETi CRHI ŽRTEV PADE Prihod cesarice v Ženevo bi bil moral o-stati tajen. Toda zaradi reklame je vodslvo hotela »Beau Rivage« pustilo, da so ženevski dnevniki objavili novico, kdaj prispe visoki gost pod imenom grofica Holienembs. Tako se je Lucheni s svojo pilo postavil že zgodaj zjutraj 10. septembra na prežo pred hotel. Sedeč na klopi v drevoredu se mirno-pogovarja s starim upokojencem. Ob enajstih se odstrani na malo kosilo. Ptbv tedaj se v veži hotela pojavi cesarica s spremstvom in odide nakupovat v sosedne trgovine. Morilec ni mogel za njo. Življenje se ji je podaljšalo še za dobro uro časa. Čez pol ure se je morilec vrnil. Igral se je z otročiči v parku ob nabrežju in prežal na hotelska vrata. Odbila je že ena. Zdajci opazi hotelske sluge, tki odnašajo prtljago na parnik ob nabrežju. Pet minut je še do odhoda. Sirena že tuli. Glej, pred hotelom je skupina ljudi, ki se globoko klanjajo. Nato hitita preko zapuščene ceste — je prva popoldanska ura — dve gospe, zaviti v temne pajčolane. Morilec spozna svojo žrtev. Požene se kot zver proti nabrežju, kjer so že vlačili vrvi na parnik. Pri ograji ob jezeru se je morilec hipoma obrnil, dvignil roko in zasadil z vso silo pilo v prsi cesarice. Ona je padla vznaik, morilec je zbežal. Vse se je zgodilo v eni sekundi, tako da se spremljevalka ni niti zavedla. Medtem je cesarica že vstala in zatrjevala, da ji ni nič. Pohiteli sta čez mostič na parnik. Tu se cesarica naglo obrne h grofici Sztaray: »Brž, brž, dajte mi roko!« A že se je zgrudila na tla. Čez nekaj minut je odprla oči: »Kaj se je zgodilo?« je začudeno vprašala. Komaj je to izrekla, je že zgubila zavest in ni se več vzdramila na tem svetu. Prenesli so jo v hotel in tam je šele zdravnik zapazil, da ima tik nad srcem krvavo ranico, še enkrat je zahropeta in usoda se je izpolnila ... Isti dan ji je mož z Dunaja pisal: »Z veseljem sem prebral tvoje pismo, da se boš kmalu vrnila.« Pisanja ni več prebrala, tudi vrnila se ni več — živa. Ko so pripeljali mrtvo truplo cesarice na Dunaj, je vsa monarhija žalovala nad nesrečno ženo. Z vsem španskim ceremonija-lom se je vil pogrebni sprevod po ulicah prestolnice proti kapucinski cerkvi, kjer je že ležal sin Rudolf. Na vrata grobnice trikrat potrka dvorni obrednik. Z one strani se oglasi votli glas patra gvardijana: »Kdo je?« Obrednik odvrne: »Elizabeta, cesarica in kraljica ponižno prosi za vstop.« In krsta s cesarico za večno zgine za težkimi vrati v temno grobnico. Tisti hip je na miramarskem stolpu zavi-hrala črna zastava. (Dalje) III Nekje v bližini tiho ob skalovje razbija se valovje, smehlja se vse, vse peva, v razkošju sladkem duša omedleva. Tako je zapel naš zamejski pesnik Ivan Trinko, ko je gledal pTirodno krasoto Mira-mara in njegove okolice. Prav isto leto, iko je pesnik zapisal te stihe, je lepota naše slovenske obale zvabila v Mira m ar tudi presto-lonaslednico Štefanijo. Ni poznala še črne usode, ki je omrežila grad in vse, ki so pri- šli pod njegovo streho. Rudolf je takrat še živel po pameti in cesarskem ugledu. Zato je cesarična vsa srečna pripotovala konec avgusta 1885 preko Opčin v Trst in Mirainar. V gradu je tedaj bil za kaštelana poročnik korvete Orel, Slovenec s Krasa. Pa prelistajmo malo njegove zapiske z naslovom »Bivanje Nj. ces. kr. Visočanstva princezinje Štefanije 1. 1885 v Miramaru«. Takole beremo: Dne 24. avgusta 1885 ob deveti uri in petdeset minut je visoka gospa pripotovala v Mšramnr. V njenem spremstvu je bila tudi grofica Chotek, pozneje žena nadvojvode Ferdinanda. Po veličastnem sprejemu in odmoru v gradu so pripeketale dvorne kočije in se nato razvije dolg sprevod proti Trstu. Za konjeniki se je v prvi kočiji vozil tržaški župan Bazzo-ni, nato spremstvo z dvora, v srednji kočiji je sedelo njeno c. kr. Viso-čanstvo, v zadnjih pa vse tržaško plemstvo. Pri pomolu sta dve mladi plemkinji poklonili visoki dami šopek cvetic z belo-rdečinii in črno-rumenimi barvami. Z vseh oken je cvetje kar deževalo na kočije, ki so lahno dirjale proti Svetemu Andreju. (Nadaljevanje v prihodnji številki) TOVARNA Pimeie KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knbinje itd. Izvrši vsako delo po naročilo. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA !fofj ij&ieinceu Qlab&(*ite imatice Tržaška Glasbena Matica je proslavila desetlet-1 Radi bi pohvalili vsakega gojenca posebej, kar nico svojega povojnega delovanja z jubilejno pred- j je na žalost nemogoče. Najboljše uspehe, če upo-stavo, na kateri so nastopili nekateri izmed nje-, števamo šiudijsko stopnjo, so dosegli mali Amadej nih najboljših gojencev. Srednja glasbena šola in Glasbena šola »Center« iz Ljubljane sta se udeležili nastopa z nekaterimi zelo dobrimi gojenci. Prireditev, ki je bila v soboto 5. novembra v dvorani Stadiona »I. maj«, je privabila zelo številno občinstvo. K odličnemu uspehu go prispevali ravno tako nadarjeni in pridni gojenci vseh treh šol, ki so večkrat presenetili z resno pripravo, kakor tudi vestni In požrtvovalni vzgojitelji. Tem gre vse priznanje za resnost, s katero vzgajajo otroke v tako zahtevni stroki, kot je glasbena umetnost. Posebne hvale je bil vi eden spored, ki se je v marsičem razlikoval od sporedov, ki so običajni pri takih večerih. Le skrbna izbira dobrih skladb iz vseh obdobij glasbenega ustvarjanja uspešno pripomore k oblikovanju temeljite vzgoje in osebnosti. Pred kratkim je izšla prva številka novega slovenskega časopisa Jezik in slovstvo. V uvodniku poudarja uredništvo, da bo list skrbel za gojitev slovenskega jezika, odgovarjal na najbolj živa vprašanja iz književnosti in posvečal posebno skrb pouku materinega jezika na šolah ter idejno-estetski vzgoji mladine. V prvi številki se že kažejo obrisi tega vsebinskega okvira. Anton Sovre piše o tehniki prevajanja latinske proze, R. Kolarič objavlja razpravo »Narečje - knjižni jezik - šola«, A. Bajec piše jezikoslovno razpravo o vezanju več osebkov s povedkom in Boris Paternu objavlja daljši sestavek »Iz zgodovine slovenske literarne kritike«. « « * V Umetnostni galeriji v Mariboru razstavlja svoja dela naš tržaški rojak Lojze Spacal. Razstava obsega 14 monotipij in 76 deloma črno-belih, deloma barvnih lesorezov in linorezov. Čeprav na njej manjkajo Spacalova olja, skulpture ter gravirane in slikane lesene plošče, daje razstava dober vtis o umetniškem ustvarjanju našega rojaka, katerega delo je priznano tudi v tujini. Trnkoczy (presenetila nas je plemenita zvočnost njegove igre, prava redkost v taki starosti!), kratkohlačni violinist Božo Mihelčič, Marija Kocjančičeva, vsi trije pihalci — oboist Andro Vuga, flavtist Miloš Pahor in klarinetist Albin Rudan — in Tatjana Uršičeva, ki je ob spremljavi šolskega godalnega orkestra pod vodstvom Oskarja Kjudra igrala Plattijev klavirski koncert. V Maili galeriji v Ljubljani je bila pred nedavnim razstava risb mladega Jožeta Ovseca, ki je umrl komaj 2il let star. Ovsec je bil nedvomno zelo nadarjen1 umetnik - začetnik. Njegova dela izražajo občutljivo notranjost, y katero se je zaradi trpljenja, prestanega med internacijo, in zavoljo revščine in bolezni stalno poglabljal. Pred nekaj tedni so začeli v Ljubljani snemati francoskcHslovenski film Ko pride ljubezen. To je vegela zgodba o skupini francoskih gojenk, ki pridejo v Jugoslavijo na počitnice. Tu se medi najbolj neugnano gojenko in mladim slovenskim študentom razvije ljubezen, ki se po vseh mogočih ovirah srečpo zaključi. Film, za katerega je napisal vsebino Jacquet Robert, režira francoski režiser Mau-rice Cloche. Poleg mladih francoskih igralk nastopajo še Milan Miloševič, Metka Gibrijelčičeva in Stane Potokar. a se je potreba po posebni klavnici za piščance, kjer jih bodo po vseh zdravstvenih predpisih in. kolikor mogoče brez bolečin zaklali, s posebnimi stroji očistili, shranil« v hladilnicah itd. Tako klav-toiteo urejuje sedaj Kmetijski konzorcij v Turinu. Najbolj razburljiva borba1 je bila letos v teku na 5000 m med Kucom in Iharosom. Dvakrat sta drug drugemu odvzela prvenstvo iji pri tem znižala v enem letu rekord za več kot 10 sekund. Zaenkrat je zmagal v tem dvoboju Iharos s 13:40,6, a. Kuc bo ta rekord naskakoval v prihodnjih dneh. Najavil pa se je še tretji tekmec Anglež Chataway. Poleg tega ima Madžar Iharos še rekord na 1500 m (3:40,8), 3000 m (7:55,6), na 2 milji (8:33,4) in na 3 milje (13:14,2). Dalje imajo Madžari še prvenstvo v teku na 1000 in 2000 m (Razsavolgy). iNa 1500 m sla dosegla enak čas kot Iharos še njegov sorojak Tabory in Sved Nielsen, na 1000 m pa Norvežan Boysen. Na dolgih progah še vedno prednjači Ceh Zato-pek. Poglejmo sedaj še metalce in skakalce ter ženske. V ponedeljek je v Splitu vrgel Jugoslovan Račič kladivo 60,28 m daleč in s tem postavil jugoslovanski rekord. Toda Rus Krivonosov je vrgel letos kladivo 64,52 m. Vendar pa mu bo nevaren tudi Amerikanec 0’Connoly. Amerikanec Held je vrgel kopje 81,74 m. V troskoku je postavil nov rekord Brazilec Da Silva, ki je skočil 16,56 m. Pri ženskah so postavile nove rekorde Rusinje: Zibina, Jermolenko, Otkalenko, Gtdina In Vinogra-dova, dalje Avstralka Strickland in Angležinja 'Lea-ther. Vrsta rekordov s tem še ni končana. Štafete, ne-oltmpijske discipline, državni in evropski rekordi so že nekaj vsakdanjega. Vse kaže, da bodo zato olimpijske igre izredno zanimive. NAMIZNI TENIS Prejšnji foreki so se na Dunaju končale tekme za avstrijsko državpo prvenstvo, na katerih so pa manjkali Madžari. Zmagal je Ceh Andreadis. Ze na tem tekmovanju je bilo mnogo presenečenj, a vendar ne toliko kot v Beogradu na prvenstvu Jugoslavije. Tu so »e zlasti izkazali mladi igralci, med tem ko so »stari«, med njimi tudi Andreadis, kar po vrsti izpadli. Zmagovalec med posamezniki je tako postal Madžar Szepezi, ki je premagal s 3:1 jugoslovanskega prvaka Dolinarja. Szepezi igra levo roko. Drugo mesto je zasedel 21-letni Romun (Nadaljevanje n« 10. strani) ZA NASE NAJMLAJSE ^AAAAAAAAAA/ št. ^VvWVW^AAA'vVVVV^AAA/WVVVVWVVWWVVVWVVVVVVVVVWVVWVVVVW^^/^AAft/VVVVWVVVVVV^^A^/^AAA^AAAAAAAAA^AAAAAA^AAA^AAAA^AAAAAAA^/^AAAA^AAAAVVAAAA^AAAAAAAAAAAAAAAAAAA Častnik je videl, da so to črni vojščaki. Štirje so nosili na ramenih tovor, pred1 njim pa je stopal ogromen bel mož z mladim dekletom, odetim v leopardove kože. Tedaj sta obstala. Velikan je poklical D’Arnota po imenu in veselo planil proti njemu. Dotlej nista novodošleca videla ne Tenningtona in ne »Thurana«. »Kako se bo ta čudil, ko te bo zagledal,« je rekla Jane. »Njegovega presenečenja bo kmalu konec,« je srdito dejal Tarzan. Jane je uganila njegov namen in ga prosila, naj se ne maščuje. m Copyright, 1929, by Edgar Rice Burroughs, Inc. Ali rlght* reaerred. "trn— ■■ '-s—’ 'j j... .g1 ■ ........ D’Arnot je spoznal svojega prijatelja Tarzana. Ko so dospeli v tabor, se je pojasnilo marsikaj, kar je bilo dotlej uganka. S solzami radosti je Japin Oče objej ljubljeno hčer. Črpa Esmeralda pa je kar norela, ko je videla »zlato ubožico« živo in zdravo 37 Ko je sonce zahajalo, so pokopali Williama Clay-topa zraven strica in tete Greystoke. Trj salve so zagrmele v zadnji pozdrav možu, ki je znal hrabro zreti smrti v oči. Japin oče, kj je bil nekoč protestantski duhovnik, je opravil obred. Vsi so priznali, da bi se Janina rešitev ne bila posrečila nikomur drugemu razen Tarzanu. Toliko so ga hvalili, da bi se najraje vrnil k svojim opicam. Veliko zanimanje so zbujali tudi Vazirci, ki so dobili odi belih ljudi obilo darov. A 4 lopjTight. 1929, by Edgmr Ri« Burroughs, lno. Ali righu iS sklonjenimi glavami je stala okoli gomile pisana družba: francoski častniki ip mornarji, Apgleži in Amerikanci, afriški divjaki, sredi njih še Tarzan. Tak je bil prizor, ki sta ga zagledala lord Ten-ningtop ip »Thurap« pa povratku v tabor. Ouy Oe Maupassant D PlettUcci Bilo je proti koncu kosila, ki ga je markiz de Bertrans priredil za začetek lova. Enajst lovcev, osem mladih gospa in zdravnik iz soseščine so bili zbrani okrog dolge, slovesno razsvetljene mize, polne sadja in cvetja. Začeli so govoriti o ljubezni, razvila se je živahna razpirava o tistem večnem vprašanju, ali more človeik v življenju resnično ljubiti le enkrat ali večkrat. Navajali so imena ljudi, ki so le enkrat samkrat resnično ljubili, nato pa zopet imena tistih, ki so večkral silovito ljubili. Moški so izvečine trdili, da more strast, tako kot bolezni, enega ter istega človeka večkrat napasti in ga celo smrtno pogoditi, kadar se mu na pot postavi kakšna ovira. Čeprav tega mnenja niso izpodbijale, so ženske, ki svojo misel opirajo bolj na vzorne predstave kakor na življenjsko opažanje, vendarle trdile, da more ljubezen, prava ljubezen, velika ljubezen, smrtnika prevzeti le enkrat samkrat, da je podobna streli in da ostane srce, ki ga strela oplazi, za vedno prizadeto, prazno-, opuslošeno in opalje- uo, tako da ga nobeno novo čustvo in nobene nove sanje ne morejo več oživeti. Markiz, ki je mnogo ljubil, se je temu mnenju živahno zoperstavil : »Rečem vam, da more človek ljubiti večkrat iz vseh svojih sil in iz vse svoje duše. Imena ljudi, ki so se ubili zaradi ljubezni, mi navajate za dokaz, da je v drugo nemogoče ljubiti. Jaz pa vam odgovarjam, da bi gotovo ozdraveli, če bi ne storili neumnosti in se ne ubili, kajti prav s tem so- si odvzeli možnost ljubezenske pono-vitve; vedno znova in znova bi doživljali ljubezen, vse do svoje naravne smrti. Z zaljubljenci je tako kakor si pijanci. Kdor se enkrat opije, se opije še večkrat, ikdor je enkrat ljubil, bo- ljubil vedno znova, to je pač stvar človekove narave.« Zdravnika, starejšega pariškega zdravnika, ki se je umaknil naI podeželje, so poprosili, da bi jim bil za razsodnika. Hoteli so zvedeti za njegovo mnenje. Svojega mnenja o tej stvari pravzaprav ni imel. Dejal pa je: »Strinjam se z markizom: to je pač stvar človekove narave. Vendar poznam ljubezen, ki je trajala petinpetdeset let in ves čas niti za en sam dan ni popustila im jo je le smrt pretrgala.« Markiza je zaplosnila z rokami: .' »O, kako je to lepo! Kako mora biti nebeško lepo, kadar te nekdo' tako- ljubi! Kakšna slast za človeka, ki ga petinpetdeset let dolgo obdaja vedno ista in vedno živa ljubezen! Kako srečno in RADIO TRSTA Nedelja, 13. novembra ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: A. iRustja: Potopljeni zvon; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Kopcert pianista Gabrijela Devetaka; 17.00 Koncert pevskega zbora »Valentin Vodnik«; 20.30 Puccini: Turandot, opera v 3 dejanjih. Ponedeljek, 14. novembra ob: 12.55 Slovenski motivi; 18.00 Dvorak: koncert za čelo in orkester; 19.15 Mamica pripoveduje; 21.15 Gershwin: Rapsodija v modrem; 21.30 Pevski duet in harmonika; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti. Torek, 15. novembra ob: 13.30 Glasba po željah: 18.35 Koncert sopranistke Tatjane Elliott; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Radijski oder — Nestroy: Lumpacij vagabund, veseloigra v 6 slikah. Sreda, 16 .novembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.40 Koncert pianistke Senta Gollas; 1915 Zdravniški vedež; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 22.00 Iz slovenske književnosti in umetnosti. Četrtek, 17. novembra ob: 14.00 Borodin: Polove- ški plesi; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Slovenski motivi; 21.00 Dramatizirana zgodba — R. Lenček: Izumitelj radarja; 23.00 Slovenski samospevi. Petek, 18. novembra ob: 13.30 Glasba po željah: 18.30 Z začarane police; 19.15 Sola in vzgoja; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. Sobota1, 19. novembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester »Swinging Brothers«; 15.30 Pogovor z ženo; 16.15 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacchiorija; 16.35 Domači odmevi; 19.15 Radijska univerza; 22.00 Dve slovanski simfoniji. VALUTA — TUJ DENAR Dne 9. novembr asi ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napojeon dobil oz. dal za: 631—634 lir 23—24 lir 78—83 lir 162—168 lir 1620—1640 lir 137—149 lir 18—2.1 lir 147—148 lir 720—723 lir 425—435 lir TEDENSKI KOLEDARČEK 13. nov., nedelja: 23. pob., Stanislav, Nevenko 14. nov., ponedeljek: Sera p ion, Borislava 15. nov., torek: Leopold, Volčiča 16. nov., sreda: Otmar, Večerip 17. nov., četrtek: Viktorija, Ljubava 18. nov., petek: Odop, Oliva 19. nov., sobota: Elizabeta, Imca VPRAŠANJA IN ODGOVORI Vprašanje št. 171: Na kakšno razdaljo od' mejnika lahko vsadim živo mejo? Odgovor: To zavisi od tega, kakšna naj bo živa meja. Po členu 892 Civ. zakonika lahko vsadiš navadno živo mejo, katero obrezuješ in- neguješ, na razdaljo pol metra. Ce tvori živo mejo brest, gaber, kostanj in podobno grmičevje, katerega vsako toliko posečemo, ne sme to biti vsajeno bliže od: 1 metra; če pa tvori živo mejo akacija, potem mora biti vsajena na razdalji dveh metrov. Vprašanje št. 172: Kdaj' naj se seče les, da bo bolj trpežen? Ima li luna v tem oziru kakšen vpliv? Odgovor: Naši pradedje so bili skozi tisočletja prepričani — tako govorijo že starogrški in rimski pisatelji — da se mora drevje sekati v padajoči luni in ne v rastoči, ker drugače les ni trpežen in postane črviv. Današnje znanstvo pa je dokazalo, da nima luna v tem oziru prav nobenega vpliva. Pač pa ima na trpežnost lesa zelo velik vpliv letna doba. v kateri ga sečemo. Ce je drevje ob sečnji v soku, v dobi rasti, les mnogo manj traja, kot če je sekan v dobi počitka, to je od jeseni do začetka pomladi. Samo v hribovitih krajih, kjer je v zimskem času vsako delo nemogoče, sečemo tudi v drugih letnih časih. Za igličasto oziroma smolika-vo drevje ni zimska sečnja tako važna kot za listnato, ker čoke iglavcev olupimo in se ti v nekaj dneh pokrijejo s plastjo smole, ki les obvarje pred okvaro. Zato lahko sečemo iglavce vse leto. Ce bi pa listnata drevesa posekali spomladi in v poletnem času, bi les razpokal in po njem bi začele gospodariti glive in mrčes. Vprašanje št. 173: Imam na razpolago zelo mnogo smeti. Sedaj jih vozim na njivo in jih podkop-Ijem. Prijatelj pa mi je rekel, da ne dejam prav in da bi jih lahko bolj smotrno izrabil, če bi jih držal nekaj let jia kupu in potem uporabil ko* gnojilo. Kaj je na tem resnice? Odgovor: Vaš prijatelj ima prav. Naravnost na njivo spravljene smeti potrebujejo leta in leta, da seignajejo oziroma razpadejo. Zato bi bilo najbolje, če bi smeti spravil na gnojišče in tam raztrosil po vrhu nekoliko apnenega dušika (calciocianamide) ali pa tudi gnojnice in nekoliko superfosfata (per-fosfato). To bi povzročilo vrepje in bi lesena vsebina smeti prej razpadla v črnico (humus). Ce nimaš gnojišča, bi bilo priporočljivo, da smeti — tudi ob njivi — spravljaš na kup, ravnotako potrosiš z apnenim dušikom ali obliješ z gnojnico in skozi leto nekajkrat kup premeteš. Pred uporabo je potrebno ločiti grobe, še ne razpadle snovi odi razpadlih: s slednjimi gnoji njivi, grobe snovi pa pusti na kupu še eno leto. Vprašanje št. 174: Poljske miši mi uničujejo ra-dič. Je li kakšno sredstvo, da bi jih uničil? Odgovor: Najprimernejše za uničenje poljskih miši je »fosfuro di zinco« za kmetijske pamepe. Zdrobite 6 kg navadne koruze in jo držite skozi 24 ur v vodi ,da se napije. Nato zlijte proč morebitno vodo in vrhu nabrekle koruze stresite 100 gramov »fosfuro di zinco« in dobro premešajte. Tako pripravljeno zastrupljeno vabo raztrosite v suhem vremenu okoli radiča in posebej še v mišje troye. Opozarjamo pa, da je »fosfuro di zinco« še vedno hud strup in je zato potrebno imeti med pripravljanjem in razdeljevanjem vabe ruto na ustih, mešati in razdeljevati je potrebno z leseno žlico, katero potem vržeš v ogenj ali uporabljaš samo za taka dela. OBMEJNI PROMET Obmejni promet se vedno bolj živahno razvija. Saj je v mesecu oktobru prekoračilo državno mejo na goriških blokih z italijanske strani kar 23.500 oseb s prepustnicami in dvolastniškimi dovoljenji-Prepustnic je bilo izdanih 19.329. Od jugoslovanske strani je prišlo v Italijo 13.298 oseb, od teh 5.411 s prepustnicami. Športni pregled (Nadaljevanje z 8. strani) Gautper, ki je premagal dvakratnega svetovnega prvaka Leacha. Izredno lepa je bila fipalnia tekma. Szepezi ini Gautner sta igrala do zadmje trohice svojih moči in končno je v petem nizu zmagal z malenkostno razliko Szepezi (22:20, 19:21, 22:20, 18:21, 21:18). Med ženskami je zmagala svetovna prvakinja Romunka Roseapu. V moških parih sta zasedla prvo mesto Madžara Gyetvai-Szepezi, drugo pa Doli-nar-Harangoza; mešani pari: Stipek-R. Rowe; ženski pari: sestri Rowe (Angležinji). SAH Po šestem kolu mednarodnega turnirja v .Zagrebu vodi Smislov s 4,5 točk, 2. in 3. mesto pa si delita Trifunovič in Milič s 4 točkami. Slede jim O' Kelly, Geller, Bisguier, Gligorič, Dukstein s 3,5 t„ Filip in Bareza s 3. t.. Ivkov. Matanovič, Rabar z 2,5 (1) itd. B. A. izaaja Konzorcij Novega nsta Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. s. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 flRflDIEMSRI KLUB JADRAM priredi V SOBOTO, 12. NOVEMBRA MARTINO VANJE ~ V MALI ROSSETTIJEVI DVORANI Začetek ob 21. uri Vabljena je vsa slovenska javnost! blagoslovljeno mora biti življenje tistega, ki doživi takšno ljubezen!« Zdravnik se je smehljal: »V tej stvari se vsekakor motite, gospa, da je ljubljeno bitje bil moški. Dobro ga poznate, to je gospod Ch0'uquet, vaški lekarnar. (Kar pa se ženske tiče, ste jo prav tako poznali, tisto staro žen-slkio, ki je prišla vsako leto enkrat sem v grad in popravljala spl e. tene stole. Sicer pa bi vam rad zgodbo podrobneje povedal.« .Navdušenje žensk se je v hipu poleglo, njihovi dolgi obrazi so govorili: »Fuj, nikar!«, kakor da bi ljubezen izbirala le nežne in plemenite ljudi ter se zanimala le za višjo družbo. Zdravnik je začel: »Pred tremi meseci so me poklicali k njeni bolniški postelji. Dan pred tem se je bila pripeljala z vozom, ki ji je služil za hišica; vanj je bilo vprežen© vam vsem znano kljuse, spremljala pa sta jo dva velika črna psa, njena prijatelja in varuha. Duhovnik je že bil pri !njej.i Pooblastila naju je z izvršitvijo njene oporolke. In da bi nama razodela smisel svoje poslednje volje, nama je pripovedovala svoje življenje. Nikoli nisem doživel bolj nenavadne in bolj pretresljive ure. Njen oče je pletel stole in njena mati prav tako. Nikdar ni imela stalnega domovanja na zemlji. Kot otrok se je potikala okrog razcapana, umazana in polna mrčesa. Ustavljali so se v začetku vasi ob cestnem jarku in iz-pregj|L Kljuse se je začelo pasti, pes je zadremal z gobcem na tacah, dekletce pa se je valjalo po travi, medtem ko sta oče in mati Y senci obcestnih brestov popravila vse stare »tole v soseski. V tej potujoči hišici niso dosti govorili. Le takrat je padlo nekaj besed, ko je bilo treba določiti tistega, ki naj obrede hiše in pri tem ponavlja zelo znani vzklik: »Pletarji soritu! Stole pletemo!« Zaitem so sedli in začeli zvijati slamo. Starši so sedli drug drugemu nasproti ali pa drug ob drugem. Kadar se je otrok preveč oddaljil ali pa skušal navezati stike s kakšnim paglavcem iz vasi, ga je oče z jeznim glasom poklical nazaj: »Ali mi greš takoj nazaj, capinka!« To so bile edine nežne besede, ki jih je slišala. Ko je dorasla, so jo pošiljali, da, je pobirala poškodovane stole. Talko je v vsaki vasi spoznavala otroke, toda tokrat so bili njihovi ‘starši tisti, ki so svoje otroke surovo klicali nazaj: »Ali mi greš sem, capin! Samo enkrat mi še spregovori s t» ciganko!« Včasih so jo fantalini obmetavali s karoi-- Tu pa tam ji je kakšna ženska dala petico, ki si jo je skrbno shranila, > Ko je bila stara enajst let, so se nekega dne pripeljali s/kozi to' pokrajino in takrat je za pokopališčem našla mladega Chou-queta, ki se je jokal, ker mu je eden izmed tovarišev 'bil vzel dva novčiča. Solze mladega meščana, enega izmed tistih, ki je v svoji nebogljeni ciganski glavici zanje mislila, da so vedno le srečni in zadovoljni, so jo pretresle. Približala se mu je in ko je spoznala razlog njegove nesreče, mu je izročila ves svoj prihranek, sedem sujev. Deček jih je seveda vzel in si otrl solze. Njo pa je prevzela talkšna sreča, da ga je v hipu poljubila. On je bil tako zaverovan v denar na roki, da je to mirno dopustil. Ko je videla, da je ni niti zavrnil niti udaril, ga je znova objela, poljubila ga je in si ga pritisnila na srce, nato je zbežala. (Nadaljevanje)