PRO


OLAilLO »LOVENSKE NARODNE PODPdlRNI JEDNOTI
^'JT^rr^u Chicago, III., torek, 28. julija (J
f«r —mmiw$t	r«le «f p«.,.,. pruvidrd for 1»	110.1. Act of (M. 3. 1917. .
POLOŽAJ HA
POLJU PKIO-
predsednik samo gleda
IN ne gane.
v jeseni lahko pride prav veliko iznenadenje.
,VVashington, D. C. — Federa lizirani tiak poroča, da neuradne vwti naznanjajo, da predaednik Coolidge ostane le . gledalec v sporu med premogovniškimi pod jetniki ln rudarji na antracit-nem polju. Tako mu baje svetujejo John Hays Hammond, pred tednik pokojne premogovne komisije, James J. Daviš* delavski tajnik, Herbert Hoover, trgovski tajnik in Andrew Mellon, za-kladniški tajnik. Medtem ka ae vrii tole, pa rudarji na pilju mehkega premoga postajajo vedno bolj nezadovoljni. Slišijo se celo glasovi, da se ti rudarji pri družijo rudarjem na antracit-nem polju in da lahko pride do splošne rudarske stavke. Predsednik pa ne verjame, da je položaj v resnici opasen.
Ako se predsednik ne bo vtikal v pogajalce delavskega de-partmenta in če bo imelo priti jhuje, bo mogoče1 predsednik izdal oklic na obe stranki, da naj nirno poravnata spor med sabo. Zdaj nima namena, da bi dalj polegel v stvar, poročajo neuradno Swampscotta. On ne bo pozval [ongresa k izrednemu zaseda-iju, da mu naj poveri več oblati. Ravnotako ne bo pozval od-»rnike organizacije premogov-liikih podjetnikov in organizacije rudarjev predse, da izravna
dr. Potter. "Njegova vera je bi-ipor. Nekateri njegovi tukajšnji U odkritosrčna. Daytonski pro-»rfjotelji tTdljO,*/tte	-e« je bil sen j smitui udarec. "O-1
na polju mehkega premoga če bo sledila desorganisacija premogovi industriji za dalj asa, tedaj pod vzame ostro ak-ijo, kot ob času bostonske poli« ijske stavke. Ampak oni ne pripovedujejo, kako bo ta podvzeta ikcija izgledala. Ampak zveden* i o premogovih stvareh v rud-liškem departmentu, ki je zdaj »odrejen trgovskemu tajniku, in »litični zvedenci, ki nimajo zdaj vojega glavnega stana, odkar ongres ne zboruje, ampak se bešajo okoli Bele hiše, pravijo: Ožite o, bežite s splošno rudar-ko itavko na polju mehkega »remoga. Ta bo škodovala, le Jav-o«ti in rudarjem, ker bodo podaniki veaeli, ako bodo mogli Preti rudnike, ker jim delajo onkurenco neunijski." Temu *to doatavljejo, da tudi jav-oat ne bo veliko trpela, akorav-o pojdejo premogove cene kvi-Vo, ker pride precej premoga iz eunijskih rudnikov. Položaj je zelo nejasen. In nih-e ne more prerokovati, kaj pri-*e jesen na premogovem polju, to zantavkajo rudarji na antra-itnem polju. Strune so precej »»pete. Zato tudi postoji nevar-l0*t, da počijo.
[IHARJI POVZROČILI SKO-PO V ILLINOISU IN OHUU.
Mney, O.—Tukaj je tornado »vzrojil škode za tri četrt mi-jona dolarjev. Podrl je tudi ve->k šotor, v katerem se je vršilo fedavanje in v katerem je bilo 1 ^00 oseb. Več oeeb je bilo njenih.
Mattoon, III. — Tukaj je div-»I hud vihar, ki je pobijal šipe 0 'n poškodoval hišne stre-* Ljudje so preatrašeni bežali
k!«»ti.
^k Inlsnd. IIL — Silen vi-»f je napravil od $200,000 do «00,000 škode.
Presiti
diivilh JtgtJktv
Amerika.
Dr. Potter iz New Yorka pravi, da je tennesseejaki proces prinesel smrt Bryanu.
Smrt je Bryanu prekriials načrte za veliko protievolucij-sko kampanjo. Pokopan bo Washingtonu. ,
Evolucijska toiba v Washing-tonu stopa v novo fazo.
Veteran dveh vojn izvršil sa momor.
General in admiral o vzrokih vojne.
Po svetu.
Rusija svari Kitajce, naj ne gredo v novo past.
Velike izgube na obeh straneh v maroški vojni.
Naseljevanje Židov na ruskih
fmnah. - ------------------- -
Angleška rudarska stavka morda postane mednarodna.
Dayfoaekl evolucijski I proces je ubil Bryaaa
Dr. Potter iz New Yorka pravi, da "commoner" ni mogel preboleti velike razburjenosti in živčne napetoeti med obravnavo v Daytonu. — Nekoliko iz njegovega življenje.
New York, N. Y. — Dr.
Charles Francis Potter, znani liberalni unitarijanski pastor, ki je med' evolucijskim procesom stal na strani prof. Scopesa, je izjavil, da je bila tennesseejska obravnava smrtni udarec za Bryana.
"Mr. Bryan je živel v svetu svoje lastne domišljije", je rekel
(f	It
Urednllk! ta nprmmllkl prostori. ttfIT Bo. UwadiU Ave.
Offks «f Puktlralloat 2067 So. LatmdaU Avo. Tvlephono, Rockwsll 4904.
28),1925.
tlubarrtpHoa $4.00 riiH oa Jss« 14. ltlB.
STE V.—NUMBEK 175
VETERAN DVEH VOJN IZVRŠIL SAMOMOR
Iz dveh vojn je izšel živ. — Go-spodaraki sistem ga je pa pognal v prostovoljno smrt. — Kljubtemu se najdejo ljudje, ki hvalijo kapitalistični gospodarski sistem. «
| Chicago, III. — VVilliam Elkin je služil v špansko-ameriški in svetovni vojni. Krogle, bajoneti. in itrupeni plini ga niso pokosili v vojni. Po vojni je podu-čeval kot vojaški inštruktor na vojaški akademiji v Kenyonu, O., in na vojaški šoli v Limi, O.
Smrt je prekrižale
Brylaove aažrte
Vodja fundamentaliatov ae je pripravljal na boj proti evolu clji v mnogih državah.
Davton, Tenn. — W. J. Bryan je umrl v momentu, ko je snoval načrt za veliko protievolu-cljsko kanijmnjo v mnogih državah Unije. Njegov namen je bil, da Še to poletje obišče razno dr-žaVe in govori na javnih shodih njegovih pristašev o tcnneaaoej-skem procesu in uvedbi biblijo v uatavo Združenih drŽav.
Dne 28. julija je hotel zapustiti Dayton in se odbijati v Knoxville, kjer je imel na programu dva govora o evolucijskem procesu in podrobnostih njegovega načrta za ''splošno
Izgubil je alužbo. Njegova alaš . .
ba nt'bila tako aijajno plačana,!	ljudstva. ki Je v nevar-
1>ELAV8KB STRANKE V OKLAHOMI.
Vlahoma Clty, Okla. — Far-jjrtfa delavska stranka države «*homa bo obdrta vala dne 6. r^embra t. L svojo konvencijo t-m mestu. Kot delegatje bo-0 priznani le tleti, ki niao čla-u n°beae druge stranke.
pazoval sem njegov obraz med obravnavo in omenil sem več o-sebam, da tiste živčne napetosti ne preneae".
Dayton, Tenn. — Zdravniki, ci so pregledali Bryanovo trup-o, so konstatirali, da je Bryana zadela kap v spanju pod pritiskom slabe prebavnosti in velike živčne napetosti. Bryan je svoje zadnje kosilo povžil z dobrim te-com in dejal je soprogi, ko je od-lajal v posteljo na običajni počitek po jedi, da se ni še nikoli počutil tako dobro.
(William Jennings Bryan je bil rojen 19. marca 1860. v Sa-emu, 111. V Chicagu Je dovršil odvetniško šolo in nekaj Časa je prakticiral pravo v Jacksonvillu, 111. LeU 1884, se je oženil in tri eta kasneje se je preselil v Lincoln, Nebr., kjer je stopil na po-itično polje. Štiri leta je bil kongresnik. LeU 1894. je kandidiral za zveznega senatorja, a bil je poražen. Dve leti pozneje e stopil na čelo demokratske strsnke in bil prvič nominiran za predsedniškega kandidaU, ko e razburil deželo s svojo kampanjo proti kolonijalni politiki Združenih držav in za reorgani-ziranje valute. Ob času vojne s Španijo je organiziral polk prostovoljcev in dobil naslov "co-onela". LeU 1900. je drugič kandidiral za predsednika in zopet propadel. Leto dni kasneje začel izdajati politično revi-"The Commoner", katero je izdajal 22 let in katera mu je dala ime "commoner"; V letu 1906 je prepotoval Evropo, Pa-esttno in kos Afrike. LeU 1908! je tretjič ksndidirai za predsednika Združenih držav in zopet je bil poražen. Štiri leU tesneje je dominiral demokratsko konvencijo v Baltlmoru in pomagal nominirati Wilaona. Wilson je bil izvoljen in Iz bvs ležnoati je dal Bryanu
da bi si bil kaj prihranil za deževne dneve. SUr je bil že petdeset let. Bil je torej v letih, v ka terih človek težko dobi delo ali službo. Denar mu je pošel, sredstev za življenje ni bilo in pognal si je kroglo v glavo.
Zadnje čase je živel v Chicagu.
O Elkinu ne morejo reči pa-trijotje, da ni bil patrijot. Dvakrat je bil v vojni in vselej tve« gal svoje življenje, medUm ko je veliko zelo kričavih patrijo-ov sedelo doma in množilo svo-e premoženje. Gotovo je na mnogih krajih potrkal na vraU n vprašal za službo. Mogoče se ;ie pri tem skliceval, da je slu-i:il v dveh vojnah. Toda trkanje e bilo zastonj, kajti Elkin nI mogel dobiti primernega deU aU službe. In Uko je prišel do prepričanja, da je najboljše, da se prostovoljno umakne iz človeške družbe, kl ga je zelo rada spre* ela, ko ga je potrebovala, pola je pa nanj, ko jo je oo] vsi.
Gospodarski sistem v današnji človeški družbi je pač Uk, da družba rada aprejme človeka, ko ae nahaja v potrebi, pozabi pa nanj, ko ga več ne potrebuje. Najdejo ae pa še ljudje, ki hvalijo Uk goapodaraki sistem in pravijo in trdijo, da je najboljši, kar jih je bilo na svetu ln kar jih še pride. Kako malo mislijo ti ljudje, ki tako govore in trdijo.
SODNUSKIH PREPOVEDI ni VEČ TAKO LAHKO IZPOSDO-VATI V CHICAGU.
Sodniki zahtevajo dokaze
iz-
Chicago, IIL — Dssirsvno je bilo v pretečenem tednu preoej aUvk in izporov, vendar ni več igrača izpoalovsnje sodnljske prepovedi za podjefciike.
Sodniki Sullivan, Foel in Pam zahtevajo dokaze o izvršenem nasilju, odkar je posUla nova postava pravomočna. Nasilne demonstracije so prihajale edino le od strani policije in kompanij-skih pobojnikov. Stavkovne straže se zadrže mirno. Kompsnija je trdils, /ls ima pogodbo le z organizacijo, pripadajočo k A-meriški delavski federaciji — United Garment VVorkers. Družba je pa napravila pogodbo s to orgsnizacijo šele potem, ko so zasUvkali člani organizacije A-malgamated Clothing Workera. Sodnik Pam Je obravnavo preložil. Drugi podjetniki so zdaj bolj previdni in čakajo na izid te obravnsve.
igral tfate velike vloge kot nekdaj. Potegoval ae je za McAd-doojevo kandidaturo in je pogorel. Njegova zadnja "alava" Je prišla pred par meaeci, ko ae je službo'zsčel razvijati proticvolucijski
ti, da mu evolucijonlati vzamejo biblijo in vero."
Bryan je zadnja leta svojega življenja vedno bolj opuščal politiko in se lotil verskih vprašanj. Staremu apostolu demokracije se je zdelo bolj važno, da posUne apostol kristjanstva, katerega je po njegovem mnenju začela ogrožati prirodoslovna veda.
TT. I I
fieneral in admiral t o vojnih vzrokih
VELIKE ARMADE SO ZAKRIVILE VOJNO, MENI GE-NERAL.
Goapodaraki ln politični vzroki vprlzarjajo vojne, pravi admiral.
EVROPEJSKl PREMOGOVNA
KRIZA
Francoski in nemški rudarji bodo mogoče pomagali angleškim v velikem industrijskem 'konfliktu. Skupna akcija rudarjev, da ae prepreči prevažanje premoga.
' i
Rusija svari Kttajee
pred aovo pastjo
Poročila is Moakve opozarjajo Kitajce na hlpokrltično revizijo pogodb.
Wllliamatown, Masa. — General sir Frederick Mauricc, načel nik feritskega štaba za operacije
v rarnjl vojni, je izjavil na političnem inštitutu, da so veliko aUIne armade v Evropi povzročile vbjno v letu 1914. Nadaljeval je, da ae boji, ako se ne nsj-dejo sredstva za razoboroženjo, da bodo vojaški diktatorji povzročili novo vojno.
General je govoril na dolgo in široko o razoboroženju. Odgovarjal mu je podadmiral W. W. Phelpa, član splošnega odbora mornarice Združenih držav. Po-vdarjal je, da je neumnost govoriti o znižanju oborožene ailo, dokler osUnejo politična in gospodarska naaprotja, kl bodo ■mogoče vodila do vojno.
Na genersls je napravil U odgovor vtis, ds jo rekel, da apre-govori o Um predmetu kaaneje. Pri Um jo menil, da bo govoril o predmetu, katerega ae evro-pejskl državniki veliko bolj boje, kot ps velikih srmad.
Dal je razumeti, da U njegov "nekaj" pomeni atrah pred napadom.
državnega Ujnika. Bryan je bil državni Ujnik do izbruha svetovne vojne. Takrat ae je spri z Wilaonom zaradi ostre note, katero je Wilaon aeaUvil na naslov Nemčije ob čaau torpediranja "Lusitanije". Rryan je podal o-sUvko in potem ae je zsčel bolj zanimati zs verska zadeve. Ns-aUnil ae je v Floridi. Udeležil se je zadnje demokraUke konvencije f New Yorku, toda ni več
proces v Tenneaseeju in ko Je Bryan naznanil, ds bo pomagsl prosekutirati profeaorjs Scopesa. Brysn je imel v politiki več dobrih idej, ki pa niso več spadale v sedanjo dobo. Bil je velik humanitarec. pacifist in zagrizen prohibicijoilist, sploh ataro-kopiten do mozga. Kot govornik, politik, člankar In starove-rec je bil neutrudljiv in I pustljiv. Kot tak Je umrl.)
BOTULIZEM JK tJNlClL DVE MLADI ŽIVLJENJI.
C hicago, ItlInolii4 — Uradniki zdravstvenega ln fnrliško-ogled-nega departmenU ao razburjeni, ker sU dva mladeniča umrla za zaatrupljenjem z botulizmom ali zaatrupljenjem v črevlh. To zantrupljenje se loči od zastrup-ljerija a ptomeno In se Je v zadnjih letih pojavilo večkrat pri o-sehah, ki so zavžile olive, konzervirane v kositernih škatljah.
rhlllip Rogers in Thomas I>a-vid. Oblastveni organi so dognali, da aU oba jedla konzerviran grah v kositernih škatljah. BU-novela aU skupaj in kuhala ata al Halne. Po zavžitju graha aU oba zbolela. Odfx<ljali ao ju v bolnišnico, toda rešitev ni bila mo-ifiHM, ker (M* je zastrupljenje U preveč razpaslo.
Einsteinova teorije zopet potr. jena.
J/ondon, 27. Jul, — Poročila ns tukajšnji konferenci Mednarodne aatronomake unije, kl ae js vršile U dni, potrjujejo Kinstei* novo teorijo o relatlvitetl. Rezultat opazovanj na zvezdarnl Mount Wilaon v Kaliforniji je največ pripomogel do zaključki da je Einsteinove Uorijs prava.
Ix>ndon, 27, jul. — Konflikt med rudarji in baroni premoga na Angleškem postane morda mednaroden. Ekaekutiva Mednarodne rudarake zveze se sestane jutri v Parizu v svrho skupne akcije rudarjev v vseh večjih evropejskih deželah. Angleški Člani eksekutive bodo predlagali, da rudarji v Franciji, Nemčiji in Belgiji preprečijo prevažanje nakupičenega premoga iz njihovih dežel v Anglijo v slučaju, da angleški rudarji za-stavkajo v potek. Ako Mednarodna rudaraka zveza oavojl predlog ln Če bo aledll štrajk, tedaj bo to prva atavka v ato letih zgodovine strokovnega uni-jonizma, katera bo modnarod-nega značaja.
Delavci v Angliji, no aamo rudarji, ao odločno pripravljajo na veliko induatrijako bitko. Železničarji in tranaportni delavci so že zaključili, da se ne doUknejo premoga v teku atavke. Za jutri je aklicana izredna aeja odbornikov vseh atrokovnih organizacij, ki izdelajo program akupnu akcije, če bo potrebna. Izvrše-valnl odbor unije aUvbinskih delavcev je v soboto aprejel resolucijo, a katero poziva ekaeku-tivo Kongresa strokovnih unij, naj usUnovi posebni odbor akcij, ki bo skrbel, da se sleherni atom /moči organiziranega i lavskega razreda vporabi v prid rudarjem v sedanji krizi.
V soboto ao bili nemiri v Dur hamu, kjer ae je duhovščina o-čitno posUvila na stran baronov premoga. Dekan Jamos Edward VVoIldon jo Izjavil, da imsjo rudarji dpvolj veliko plačo in da bi bila sUvka "zločin proti narodu". To je razkačllo rudarje. Prijeli so dekans in gs malo pre-mikastill. Policija je poarodo-vala.
Pariz. 27. Jul. — Nemški rudarji v kotlini Saar ao danea za-aUvkall v znak protesU proti veraaljaki imgodbl, katera II* branjujo gosiiodarako obnovo Evrope.
Francozi rudarji v depart-mentoma Nord in Pas de Calaia tudi pripravljajo na aUvko, kl morda posUne splošna.
Sangnj, 27. julija. — Lokalni kitajski listi so objavili kablo-granie iz Moakve, ki svare kitajsko ljudstvo pred novo pastjo, ki jo nnatavljajo tuji impe-rijalisti. Poročilo ae glkai, da Kitajska ostane še dolgo let v sužnosti, uko sprejme nameravano revizijo pogodb i velesilami, katero predlaga vlada Združenih držav. Hinavska politika velesil so iiokaže kmalu kakor hitro bodo Kitajski zvezane ro-ko z novimi pogodbami ln kkdar ae |K>IeŽe sedanja agitacija.
Voditelji stavkajočih delavoev v Sangaju ao včeraj začeli ljuto kampanjo prott klUjakim mlli-taristom, ki ao zaprli urade delavskih organizacij. Voditelji pravijo, da so millUriati v službi volesil in obrnili ao orožje pro-ti organiziranim delavcem na željo angleških in japonskih im-porijalistov.
J
Neeeljevaaje Židov
aa rioklb farmah
261,000 akrov ja namenjenih v ta namen. — Naseliti nameravajo na njih 100,000 Udov. — Projekt je ogromen.
Vesli z maroške froate
Kifljanri ao se umaknili Iz doline ob Urgl. toda pripravljajo se na novo ofenzivo. Velike Izgube na obeh straneh.
New York, N. Y, — Dr. Jo-soph Rosen, načelnik Ameriškega židovskega rasdelivnega odbora, naznanja, da naselijo v Rusiji na 261,000»akrih sto tisoč žldov. Svet Je v Ukrajini, Beli Rusiji ln na Krimu. Naaelje-vanjo bo dokončano do dne 81. decembra 1980.
Ta odbor ima poaebno pogodbo z rusko sovjetsko vlado. Pravico ima nakupiti zemljišča, razdeliti zemljo, otvorlti bančna po-sojila itd. V pogodbi je posebna določba, ki garsntlrs pravice odboru in preprečuje zaplembo zemljišča od strani vlada.
To nuseljovanje Židov na zemljišče bo eno nsjvečjlh židovskih gibsnj, kar jih Je bilo dosedaj. To gibanje se loči od ztonlstič-nega gibanja, ki naseljuje Žide v Palestini,
Zidjo so bili nekoč poljedelsko ljudstvo. Preganjanja In šikane so povzročilo, da ao ao oprijeli trgovino ln financ?, kajti sapo-padli ao hitro, du Je tinti močan, k I jo bogat, dokler Je v gospodar« akem alatemu uvedeno privatno laatništvo produkcijskih ln raz-delivnih sredstev In narsvnlh zakladov.
Fez, Muroko, 27. jul. — Včeraj in danes se ni zgodilo nič novega na franco*kl fronti, Iz-vzemši lokalnih prask. V IJutih bojih, ki so trajali zadnji teden, je bila Al>d el-Krlmovu ofenziva docels zdrobljena In if'lielne rl-fijanske čelo so izpraznile vso Urgako dolino. Kljub Umu niao vaUŠI Izgubili |s>guma. Franco-ski leUlci javljajo o velikem gibanju avežih čet v rifijanskih središčih. Nedvomno se Abd-el-Krim pripravlja na novo ofenzivo.
Francozi poveljniki priznavajo, da imsjo Francozi velike izgube, am|>sk rifijanske Izgutie so trikrat večje.
HLOVKNKC IZVOLJEN ZA AOU4KKGA NADZORNIKA.
Eveletli. Minn. — Auguat 11. grstulich je bil prejšnji torok iz-en Z lepim številom glasov vno zs meatnega šolskega mika. Mr. Itratullrh je pre-1454 glasov, torej največ iz-vaeh treh Izvoljenih kandi-v.
AMKKIftKO DELAVSTVO RE 1NTEKEHIKA ZA HOMATUE . V KITAJU.
Simpatije ameriškega delavstva so na strani kitajskega delavstva.
Chlrsgo, lil. — VVilliam Green, predsednik Ameriške delsvske federacije, Je Iz VVashingtona priporočil,iU se na KlUJskem o-pusto izredne teritorijalno pravice tujih narodov. Daljo Je priporočil, da ss obdržsvajo v Ameriki ahodl z dnevnim rodom: "Roke proč od KiUJal"
Kksekutiva socialistične stranko je sprejele rezolucljo, v kateri izreka simpatije kiUjskemu delavstvu ln aisdira na ameriško delavstvo, da dsruje v pod-poro kitajskih sUvkarjev. Daljo zahUva umaknitev oboroženo ailo in sUvkokazev Iz kiUJsklh prisUnov (n revizijo neenakih (»ogodb.
Članki, kl jih'Je Dsily VVorkrr priobčil glade poiofaja v KlUju, ao ponatianill /is KiUJakem. TI članki, tiskani na letakih, so širijo mad iiUvkarji v Sangaju. *
p IMkoborba na (krškem.
Atene, 27, jul. Onersl Psn-galos, novi grški diktator, je aklenil uvesti borbo z biki na Grškem v svrho, ds se liodo ljudje zabavali in no bodo mislili na nove revolucije. _ _ __


PROSVETA
GLASILO BLOVBMSKE NAKODNB FODPOBNB JEDNOTI
LASTNINA SLOVI
Ceoe oflaa«?
[8 NABOD
■■--v —m
NK PODPOBNB JEDNOTI
Članovi Članov 8. N. P. J. lo člta-leljev Pioaveto.
Bokopid
r*r- — i -■
m a« vračajo.
Narotsina: 2Mim}m* drSava (isvaa ClUcago) £00 aa la£ JM# m pol lota ia $1.25 u tri aaasce; Chieago b Cieoro ««A0 M Mo. WJ» aa pol WU, $1M aa tri BMaaea, te aa teotnosoMtro 18.00.
Naalov aa vaa. kar Baa slik s
-PROSVETA"
_9SI7-M Ba. lupili Ara—a. flto.
"THE ENLIGHTENMENT"
Orgaa of tka Sloraai« N.tioa.1 Ba^fU 8oci*y.
^ ^ Jtel||pi« Naiiaoal ^fffl ASrorilategrate« oo aaraaai«it.
Sobacription: United SUtea (eacept Chieago) aad Canada 9Ma par yoar; Chieago $6.60, and foraiga eooatriaa |8.00 par rear.'
"MEMBCB of Tbo FEDERATED PRESS"
^^jfMHOiSNSaaOlliOlOHMVMipMMMMMaVMMMMHnr-
UNION LABEL APPLIED FOR
Dataai v okirpanja a. pr. Uuni S0-25) polei
OnaliiUB daovoa potokla aaroteiaa. FoaoviU to
da ao na aa aataH Mat. _
PEKEL ZA OTROKE NA TEM SVETU SE NI ODPRAVLJEN.
a | |_
Vsi otroci niso tako »rečni, da »o rojeni v državah, v katerih je uvedene nekaj zaščite zanje. Imamo države, v katerih ni izkoriščanje otrok prav nič omejeno.
Otrokom, ki žive v takih državah in ki morajo že v najnežnejši mladosti v tovarne, da pomagajo prehraniti svoje mlajše bratce in sestrice, se ni treba prav nič bati pekla po njih smrti. Saj že na tem svetu poizkusijo hujše muke, kot jih njim obetajo po smrti, če ne bodo pridni.
Eden najostudnejših činov kapitalizma je ta, da otroke izkoriščajo v tovarnah. Proti taki navadi so brezmočni vsi oni, ki žele otrokom dober šolski poduk v
njih mladosti.	*	Vl^
Najbolj cvete izkoriščanje otrok v tekstilni industriji. Majhni dečki in deklice, ki sodijo v šolo, morajo opravljati delo pri brenčečih strojih, v slabem in zatohlem zraku. K delu jih priganjajo stroji, ki enakomerno gibljejo in ne vprašajo, ako pri njih stoji odraščen delavec ali otrok.
V tovarnah za konzerviranje zelenjave in raznih drugih živil so zopet otroci na delu, ako nima država zakonov, ki jih-zavaruje takega izkoriščanja.
Kapitalizem se prav nič ne ozira, od kje prihaja pro-fit Njemu je vseeno, ako prihaja od sadov dela, ki ga izvrše odraščeni delavci ali drobni otroški prstki. f Dobiček jo dobiček. To je morala kapitalizma.
Ameriška delavska federacija se je potrudila, da se uvede enaka zaščita za otroke v vseh državah Unije. Izdelala je v ta namen amendment k ustavi in kongres ga je inicijatiral.
Nekateri optimisti so pričakovali, da bo ta amendment hitro sprejet. Zgodilo se je pa narobe. Državna legislatura za državno legislaturo je odklonila ta amendment. Redke so države, ki so ga sprejele. V državah, v katerih najbolj naglašajo, da je biblija božje razodetje, so najbolj hiteli odklanjati ta amendment Ko se je šlo za prohibicijo, so bili ravno nasprotnega mnenja. To pokazuje, dq človeštvo nima kaj pričakovati od bigotov.
Kako vera in izkoriščanje otrok soglašata, niso pojasnili bigoti, Čeprav je Krist dejal: "Pustite male k meni." Ampak odločno so odklonili zvezno zaščito otrok.
Izkoriščanje otrok se bo še nadaljevalo, ker tako želita kapitalizem in bigoti. Za otroke bo v nekaterih državah še ostal pekel. Ti otroci bodo še nadalje oropani veselja otroških let. ,ln zakaj? Zato; ker so se rodili kot otroci siromašnih staršev. To je tisti podedovani greh, ki so ga ti otroci prinesli s sabo na svet in ki ne bo izbri-Han, dokler ne bodo države sprejele amendmenta k ustavi za zaščito otrok.
Otroci bogatih staršev uživajo nckaljeno veselje otroških let. Za miljonarjevc otroke so celo najeti stre-žaji in strežniee. Vsak migljej, vsaka želja teh otrok je ukaz tem strežajem in strežnicam. In vendar so se t otroci rodili v republiki kakor otroci siromašnih staršev, v kateri pravijo, da vlada tlcmokracija, v kateri so odpravljeni vsi razredi in v kateri imamo vsi enake pravice.
Zakaj ta razlika?
Dokler boino imeli kapitalistični goHpodarski sistem, toliko časa bo tudi razlika. Ta sistem ustvarja neenakost: na eni strani izredno veliko bogastvo, na drugi pa izred no veliko revščino in sicer tako veliko, da morajo že otroci pod desetim letom pomagati k prehranitvi siromašne družine.
Da se kapitalistični gospodarski sistem lahko vzdri vzlic oeividriiiu krivicam, je pa kriva ljudska ne voda. In kjer je neveda doma, tam je tudi največje izkoriščanje delavcev. Tam *o nizke mezde in dolge delavne ure. Otroke in Ženske izkoriščajo v tovarnah kot odraščene in krepke moAke.
Boriti ae bo treba za odpravo ljudske navede. In kdor to delo izvršuje, vrši plemenito delo, kajti on dela, da ae ne rotijo otroci le pekla v tovarnah in uživajo vesolje otroških let, ampak njegovo delo pomaga odpravit krivice, ki jih trpe vai oni, kl al morajo elutiti svoj vsakdanji kruh • trdim umskim ali ročnim delom- . _
( oUlnwood. Ohio. — V dopisu lz Collinwooda, ki je zagledal svetlo v A. 8. A E. št. 112. so napadeni vsi Toneti, kar jih šivi v naši atmosferi. Da gofpod.či ga r ime diči od spodaj dopis, ni dopisovalec, jejaapo, ker njegova zmožnost ne doseza spisanja takega dopiaa, dasiravno je tudi dopis sam nekako čudno "sklamfan". Dotičnik mi jc poznan iz N. V. C., kjer sva skupaj delala. Se strojnih številk se je bal pissti. To je dokaz, da on ni pisec. Skrita je druga, ali morda celo tretja oseba, ki rada opleta z jezikom in peresom. ■Ni moja naloga iskati drugo osebo, ki ima vsekakor zelo grešno vest napram vsem društvom, katera ne trobijo po njegovo. Saj se je sam izdal v glasilu svoje katoliške jednote. Navadno pridejo taki dopisi od njih strani, ki želijo pogubo in kličejo o-genj s peklom nad S. N. P. J. ter njena krajevna društva. Tega se poslužijo, kadar se jim vidi potrebno nasuti občinstvu peska v oči. Ia taka potreba jc menda sedaj pred konvencijo precej velika.
Vsekakor so poteze klerikalnih ljudi premalo diplomatične, da bi se skrivalci mogli skriti. Gospod Ernest se je kar javno pritožil, misleč, da ga čujejo samo njegove "ovčiceV. Ni 'mislil, ds zaide njegov dopis tudi v roke osebam, ki čitajo nekoliko bolj z duhom kakor on sam. V dopi su stoji obžalovanja vredno potrdilo, da se je tolikanj opevane-ga napredka prijela jetika. Sam priznava, da po hišah ne bb več kolektal asesmenta; po dvakrat, trikrat kolekta pa še ne dobi, kar išče. Od sedaj naprej bo vsakega suspendiral.
Iz dotičnih odstavkov posnemamo vso šepavost "živahnega napredka". Da so vrstice resnične pa še pove komentar: Masi je treba ob pravem času nasuti peska v oči, drugače se vsa izneveri, naša organizacija pa ahko pride na pot K. K. {£., za katero tudi višji gospod v Wa-shingtonu nima besede. Gospodama umislili udariti na slepo. Sklep je storjen in
Milijonarjev ni, delavec naprej za zaslužkom.
V Mellenu sem imel mali o-pravek radi prijatelja Franka Martinčiča. doma iz Planine na Notranjskem, po domače La-škerjevega s Kota. Oče želi, ako hoče domov, da mu izroči žage, nlline ter veliko posestvo tam pri izviru Unice. Stari je ostarel in kpr ne ve, kje se nahaja sin Frank, me je pismeno prosil,, da prijatelju to povem; enako tudi Frankovemu bratu, ki sem slišal, da je nekje v Montani. Franka sem pred leti srečal v Min-nesoti, a od njegovega sodelavca sem zadnjič izvedel, da se nahaja v bližini Mellena, Wis. Za več pojasnila, ako iskani sam čita, naj se obrne na Matija Pogorelca, Bo* A U., Ely, Minn.
S POTOVANJA V DOMOVINO.
zvršen; udarimo po vseh Tone-tih. Ko bomo udarili po Tonetih, bo to zopet spodjedlo ugled pri N. P. J., ki noče in noč* priznati jezuitske taktike v spovedi in darovanju bogovom. Povsem drugo mišljenje se pa drži bolj zavednih Tonetov. Vsled tega sem prvi Tone, ki zahte vam, da pridete s pravim Tonetom na dan, ki vam tiči kakor Tn v peti.
Pisec teh vrstic, član S. N. P. , f., je na razpolago. Ni vam tre ba groziti, da boste obelodanili njegovo življenje, obratno pa ahko pometate pred svojim pragom. Se enkrat: Pridite na dan s Tonetom, če nočete ostati navadni obrekljive!. — Anton P.
Foreat City, Pa. — Najlepše se zahvaljujem gl. uradnikom Slovenske narodne podporne jednote, da so oskrbeli tako hitro n točno izplačanje posmrtnine » mojem ranjkem možu Jose-tohu Pristavcu. Hvala S. N. P. J istero toplo priporočam vsem Slovencem. — Mary Pristavoc.
B pota. — Zadnjič sem poročal iz Wakefielda, Besscmerja in Ironwooda, Mich., po katerih železnih rudnikih kaj slabo delajo. Od tam sem šel čez mejo v Mellcn, Wis., prijazno goadno mesto, kamor pridejo po opravkih gozdarji is bližnjih lcamp, najrajši pa, da si ohlsde šojo v tamošnjih skritih krajih.
Okoli Mellena. Wis., jo več kmetovalcev, kl imajo precej lepo urejene farme. Tako tudi Frank Smith. ki mi je postregel s dobrim kislim mlekom tar me peljal z več milj oddaljena farme od Mellena na postajo.
Slovenska narodna podporna jednota ima v Mellenu avoje društvo, dasi je tam poleg imenovanega Smitha samo šo par drugih slovenskih in hrvaških družin. DrugI rojaki so oddaljeni po gozdnih kempah. Tudi iz Mellena nekateri rojaki delajo po goadovih. le ob gotovih časih pridejo domov."'
Okrog Mellena je več zapuščenih žag kakor tudi hiš, ki priča-jo, da jo bilo tam nekdaj precej ljudatva. Sedaj je Is šo kaka družina. Kupi nerabljenega leaa leže, drugo ao spravili v denar.
Na krovu "Predsednika WU-Hona", Atlantski ocean. — Predvsem pozdrav vsem Slovencem v Ameriki, zlasti pa v Chicagu, iz katerega sem se podal 27. junija. Prijatelji so se udeležili od-hodnega banketa, za kar jim izrekam hvalo, posebno Mary Košir in mrs. Lelinger, udeležencem mrs. Jeraj, B. J. Bebec, M. M. Kržan, T. Jurca, Tonca in Majk Kastelec, J. Volane, mr. in mrs. Mladič, J. Zvezdiču in J. Vidmarju. Iskrena hvala vsem ___ izkazano prijateljstvo. Člani društva Zvon so bili številno navzoči pri odhodu. Hvala bratje) Potovanje je še dosti srečno. Dne 28. junija sem dospel v New York do Sakserjeve tvrdke, v kateri nisem našel drugega kot upravitelja, ki je ravnokar prinesel kangljo "kofeta" Prvo me jt vprašal, če sem Kranjec ali Hrvat in sem se predstavil za Kranjca". Svetoval mi je, naj počakam, češ, da uradnikov še ni tu, Peter Zgaga pa da je v tretjem nadstropju. Vprašal sem, da li ga ni mogoče videti. Ko je pritrdil, sem se precej podal do njega.
Zgaga je rekel, da ga veseli, ko ima čast poznati mene. Ko sva začela govoriti od politike, sem spoznal, da je fin človek, Če ne celo fant od fare. Zdaj torej ne morem verjeti gospodom v Chicagu, ko pisarijo, da je Peter Zgaga gorila. Zgago sem vprašal, kako je to, da ae ne za-stopita z gospodom Koverto, nakar mi je v par besedah dal natančno razumeti,- kako stvar stoji. Kot bi trenil sem nato segel v žep po cigaro, potem pa sem rekel: "Srečno Peteri Na svidenje, kadar se vrnem 1" Br. Trbovec, ki urejuje "Novo Dobo" je tudi spregovoril z mano par besed, dokler nisem vsem skupaj rekel fGood byelw
Prijatelj J. Žitnik me je sprejel kot starega znanca. Razkazoval mi je New York, mi postregel kot prijatelju, potem me pa spremil s soprogo in F. Baškovičem celo do kabine. Hvala! Veliko bi se dalo napisati od Yorka, pa zibanje ladje ne dopušča, ker ni na nji nikake
Eohibicije. "Kranjcev" ni veli-, zato pa smo ti veliki prijatelji, ki se v srečnem zadovoljstvu jobro zavedamo, da tu ni policajev ter ameriške prohibicije. Po dolgih štirih letih smo enkrst vendarle brez skrbi. Zdravi smo vsi in manjka nam nič. Zabave je dosti dušne, namreč tri maše na dan. Viharno je pa vseeno, čeprav smo pobožni. I V nedeljo petega julija so se zbrali vsi trije razredi na krov. Mislil sem, da bo koncert, namesto koncerta pa je f bila velika maša. Sedel sem z gospodično z New Yorka v velikem dren ju, tako da nama ni bilo niti mogoče izriniti se iz množice, ki se je zbrala k maši. Po dvajsetih letih sem bil torej po nesreči zopet enkrat pri maši. Z gospodično sva ostala med vernimi že radi lepega cbnašanja. Povedati moram, da je bil duhovnik izvrsten, ker govoril je za vae tri slovenske advokate v Chicagu.
Morje se pričenjs zopet puntati. Končati moram pisanje. Pozdrav vsem prijateljem v Chicagu in mojim otrokom. — An-dre« Kpolar.
(V piamu ao podpisani še rojaki Andrcw Pcternclj. družina A1ois Gregorina. Miholič in Ma-ry Poaavoc. ki ae pohvalijo, da imajo izvrstno zabavo, kakor se pač spodobi vživati potovanje.)
VbiafciMMflp - j
Bazni nasveti.
Da breskve ne gnije jo na poti,
znašli komercijalni goji tel j i lov posebno sredstvo. Bres-_ _ je treba par dni prod obra-njem poškropiti po dvakrat in trikrat na dan. Posebno za to pripravljeno Škropilo se na breskvah ne pozna in nl strupeno. Škropila je pridano milo-
Komarji. Mrčes se ogiblje vsakemu vonju, najbolj pa ji je menda zopern vonj orehovih listov.' Ce nosite okoli sebe le ne-| kaj pomečkanih svežih orehovih listov, se vam ne bo približal noben komar. To je dragoceno znanje posebno za večernega obdelovalca v vrtu, okoli katerega pri zalivanju komarji pod noč neumorno brenče. Preučevalci žuželk svetujejo, da se je najlažje obvarovati komarjev pri spanju na sledeči na čin: Zmešati je treba unčo olja od citronele, ka-frin špirit, eno unčo, in pol unče cedrinega olja. Par kapljic te zmesi zadostuje qa vzglavje al na brisačo, ki jo denete pod glavo, da se drži vsiljiva mrčes | proč. Se boljši proces pa je, ako imate hišo vso zadelano z mrežami. Kupite dobro mrežo, gal vanizirano, bakreno ali medeno, precej gosto, in sicer 16 ali colo 18 žic na palec. Uporablja se lahko tudi pletena platnena mreža, katere ne poškoduje mokrota.
V vročih dpeh naj vživa svojo jed in pijačo počasi tudi farmar, kajti hitro povžitje jedi povzroča neprebavo. Nekatere farmari-ce so se zelo udomačile z navado, j da ob delavnikih posečajo druga drugo in se kratkočasijo s klepetanjem. Priporočljivo je zanje, da se temu vsaj čez poletje kolikor mogoče izognejo, drugače je nemogoče opraviti poletno delo in imeti tudi malo počitka, ki je v budi vročini neobhodno potreben. Najboljša je kar dnevna kopel j. Posebno je dobro, da far mar v poletnih vročih dneh obdrži svojo ženo pri dobri volji in se zadovolji s čisto priprostimi jedili, kar je v vročini najbolj zdravo in naj prikladne j še za kuharico.
JULIJA.
Vživanje takozvani h mehkih pijač je čedalje pogostejše. J?ri izdelovanju tega nadomestka je dobra previdnost. Nekatere teh mehkih pijač, zlasti pa kupljene, so silno površno sfabricirane. O čistoti čestokrat še govora ni. Dočim te mehke pijače ne škodujejo na tak način kakor čezmerno uživanje alkoholičnlh, so
S. pogosto toliko bolj strupene, ovek bi ne slutil, kako slab u-činek ima takozvani "pop" al kaka soda na želodec in njega pre^pv^. Čestokrat je temu kriva nečistost in ravnotako pogosto pa kakovost "mehke" pija-če^ Ce izdelate mehko pijačo doma, pazite pri sedanjem velikem številu muh na snažnost; operite steklenice dobro, predno jih napolnite. Kozarce dobro izmij-te, ko z njimi postrežete. Mnoge teh mehkih pijač, če so doma in dobro izdelane, res naravnost blagodejno vplivajo v poletni vročini.
IZPRMKHUA
Škodo radi povodnjI v Idriji in okolici ter na Tolminskem cenijo po zadnjih poročilih na tri milijone lir.
Kaj se obeta Pod gori pri Gorici. V tukajžnjem "Piccoiu" popisuje goriški dopisnik, kakšna sijajna bodočnost čaka Podgoro. V novih Brunnerjevih tvornicah bo baje zaposlenih pet tisoč delavcev, ki bodo pomnožili prebi-| valstvo Podgore na 15 tisoč duš. (Tovarno bodo opremljene z modernimi tehničnimi pripomočki ter bodo zmanjšale brezposelnost v Gorici in okolici.
Hlapci, sužnji, črvi... G. Trunk, ako hočete z menoj x>lemizirati, nekaj bi vas prosil. Ne radi sebe, marveč radi vu, da ne boste otročji. Jaz im^ rad moško besedo nasprotnik*, nikdar pa nisem maral mevžastih >ridig in smešnih groženj. ^ (ot otrok sem zameril moji do-bri materi — na katero imam najdražji spomin — kadar mi je grozila z "železno babo". Vidite, jaz vam prav nič ne pretim ne s tem, ne z onim, pač pa vam že. lim zdravje, dolgo življenje in Vso srečo. Nasprotno pa vi meni neprenehoma grozite s peklom,! hudičem in "odgovorom", ki » bom baje dajal za svoja dela in pisanja. Ne da bi se radi tega vznemirjal! Absolutno nič! V*, jemite mi, da vse vaše grožnje, oziroma namigavanje ravno to. Uko vplivajo name, kakor če bi mi voščili: Dobro jutro! Ako to. rej hočete, da bova polemizirala kot moža, pozabite na prižniet m vse take grožnje prihranite a otroke. Imam na hrbtu že štiri križe, torej nisem več otrok.
Zdaj pa k stvari. Glede strek potresa in drugih "božjih štrs. feng" kakor tudi o efektu moli-tve zoper razburkane prirodot sile podčrtam vse, kar sem ie pisal. Lahko bi napisal novo sa-iro in si pošteno privoščil vašo pridigo o "božjih kaznih" in mo. 'i molitve, toda danes rajši pi. šem resno in naravnost. Ali ne veste — saj ste zgodovinar! -odkod izvira navada molitve? h onih suženjskih časov, ko je vsd gospodar lahko ubil svojega sui nja kakor psa, kadar je hotd Poklekovanje, padanje z obn zom na tla, poljubljanje udov ii sklepanje ter dviganje rok ji bila navada in dolžnost sužnji — človeka, ki ni bil smatran a človeka, pač pa za nižje bitje. Ti običaj robstva in človeške degn diranosti, • ta znak primitivna barbarske civilizacije, ta simfai časa, ko je človek malikoval dlo ku in se valjal v prahu in blati pred človekom, ki je imel mo< je prišel iz Azije. Stari Jud* neznatni pastirski narodič nat» dih Male Azije, od katerih so-po največji ironiji usode, kaki šne pe, pozna zgodovina član štva — narodi Evrope podedoo li versko-filozofični nazor o ži» Ijeriju in svetu pod novo fina krščanstva, so dobili ta sirab robstva in malikovalstva od i sednjih Babiloncev. Judje, ssi sužnji in hlapci vseh mogoi roparjev in osvojevalcev, ni mogli biti drugo kot molilci klečanci, ki so trgali svoja ob čila in si potresali pepel na g v znamenje udanosti. Izprva bil vladar, kateremu so mali vali; kasneje je bil njihov i rodni bog Jehova. In ko so ti judovskega boga nekoliko civ zirali in adoptirali prvi kristji ki so bili sami Judje, je na pripravljene molilcc med sui in proletarci rimskega impen In svobodni ljudje čez dvatii let še po opičje posnemajo H barske Azijate! Poklckujl pred sohami in slikami, i>ads na obraz, dvigajo roke! Kje človeški ponos, kje čut dosti nosti?
Gospod Trunk! Ako jel kakšna vesoljna razumna sila« jaz ne vem, če je, mogoče je bitje vesoljstva, v katerem posamezni Človek atom in kajj po pravici zasluži ime Bog, t« sem za svojo osebo prepnjl da ta sila toliko ve za vaše m tve kolikor veste vi kaj delaj samezna stanica vašega teW Mi na tej mali zemlji, ki je P šek v vsemirju centilijonov t tov, si morsmo ssmi pomap Nobena sila izven nas in W našega planetka nam ne boj magala namenoma, niti woi
namenoma.	M
K. U
Nova nesreča z granato. Te
dni ao se v bližini Proseka igrali trije otrdbi z granato, katero so našli na travniku v nekem grmu. Granata jc eksplodirala in ubila 11-letnega Andreja Kante-ja in lSletno Justino Milič. 18-| letni deček Alojzij Guatin ps je bil težko ranjen. ~
| DARROW OBŽALUJE BRYA-NOVO 8MRT.
AB želiš sdatl pravilno pisal ln Htat angleško? Naroči al "8lo-v enak o-anglešk o slovnico", katero ja Male la Ima na prodaj
•m* s. n. e. h
I Klkmont, Tenn. — Clarence Darrow. ki je še pred enim tednom inaceniral zgodovinaki bo-aedni dvoboj o bibliji In evoluciji s Bryanom pred sodiščem v Daytonu, jo bil globoko ganjen,
ko je v nedeljo zvečer izv« da je njegov veliki naspi« mrtev.
"Vest o smrti Willi^ BryanA me je hudo obolel je rekel Darrow. "PozmI ■ Bryana od leta 1896. in dva* sem podpiral njegovo pred*" ško kandidaturo. Bil je moi» nih prepričanj in vsakega ■ za svoje principe se je lotil« likim pogumom. Jaz ae ^ nisem strinjal s njim v »» vprašanjih, vodno sem P spoštoval radi njegov srčnosti in doalednosti'
(Fed. Press.)
Sodna prepoved
Scranton, Ps. — 'Indžunkšen' ki ga je izdal sodnik Newcomb I>repoveduje stavkajočim Članom mesarske unije ftt. 111 vsako pike tiran je. Stavkarji se prizadevajo organizirati Carrovo mesarsko podjetje. Sodnik je vzel pretvezo, da piketiranje pri stav ki, kjer gre *a povišanje mezde, je postavno, kjer pa gre za organiziranje podjetja,, je nepo-atavno.
Sestanek želesnlčarske brstov ftčine.
Toronto. — Kanadska bratovščina železničarskih uslužbencev se po zastopnikih sestre dne 21. septembra. Glavni problemi bratovščine so izboljšanje razmer za svoje člane, zavarovanje, politična aktivnost, kooperacija in drugo so naloge, ki jih ima pred seboj konvencija. Delavska vlada ne proda ladij.
Melbourne, Avstralija. — Pet ali šest avstralskih držav, katere predstavljajo 85 odstotkov vseh avstralskih volilcev ter i-majo delavske vlade, je sklenilo, da ne proda svojih ladij, kakor je bilo f>redlagano,v Avstralska federalna vlada je sploh mislila opustiti vsako pomorsko kupčijo v prid angleškim parobrod-nim družbam. Zasluga delavskih vlad je, da avstralske države ne storijo svoje prvotne namere in obdržijo ladje ter pomorsko trgovino.
Zamorci se prizadevajo v orga nizacijo.
New York. — Na konvenciji organizacije za napredek zamorskega ljudstva, ki se je vršila v Denverju, se je pokazalo, da je zamorska organizacija zapustila republikansko stranko ter se hoče vsepovsod pridružiti Ameriški delavski federaciji, tako da se organizirajo vsi zamorski delavci. Glavni cilji organizacije so bili potrjeni, na konvenciji, in ti so: 1. odprava linčanja, 2. politična svoboda, 3. industrijalna demokracija, 4. boljša izobrazba in 5. prenehanje vsakih pred sodkov in zatiranj radi plemena in polti.
Izstradati hočejo kanadske ru dar je.
Ottawa. — British Empire Steel corp. ne more sklepati ni-kakih pogodb z zastopniki 26. distrikta rudarske organizacije. Zaenkrat je dosegla, da je bilo poslanih 1000 vojakov v stavkovno okrožje, ki naj bi povzročili, da bo razpuščena rudarska organizacija. Zdaj je delavski ta/nik iz Kanade pisal Johnu Lewisu, naj sprejme unija kom-panijsko znižanje, češ, da drugače ne bo mogoče doseči spora-zumljenja. Lewis pa odreka vsako posredovanje v Novi Skotiji, češ, da je to zadeva lokalne organizacije.
* otMjiM
laiki
>101VBT£ Vael iz Jugoslavija
Smrt v planinah. V repelski
Vladno oaobje od predsednika ^^ ? je I**«*«*" 66 do zadnjega uradnika^fete W ^8tir V0"^* Repelška ■T vprašan^rii^n f2	v *°™ji Savinjski do-
ODPRAVO FEDERALNE SE-NATNE KOMISIJE — PRIPOROČA SENATOR NORRIS.
Tako poroča Baail M. Manly.
Washington, D. C. — Basil M. Manly, ravnatelj Ljudske legls-lativne službe, poroča, da senator Norris priporoča preklic zakona za ustanovitev federalne obrtne komisije, ker je pod kontrolo nazadnjakov.
Senator Norris je kritiziral predsednika Coolidga zaradi članov, ki jih je imenoval v tarifno m obrtno misijo in v komisijo za meddržavno trgovino.
IMMJOVORJENE GONJE S POUČIJO NA IGRALNICE.
New York, N. Y. — Ko je sodnik Uvy na višjem sodišču dovolil kovaču Joseph T. Romanu "odnijsko prepoved, ki je prepovedovala nadlegovati policiji amer klub, inkorp., se je izvedelo, da so ae laatniki igralnic n igralaki klubi dogovorili s pojejo, da je vprizarjala navidezne gonje na igralake klube, pri katerih ni ničeaar izaledila, da so klubi lahko vložili peticijo za sod-mjsko prepoved proti policiji.
< ijnninghamova obsoje-NA V dosmrtno jeco.
('sry. Ind. Ana Cuaninghs-mova. vdova, ki je bila ohtoftena, {!* i« »vo>ga 10-letnega sina * »'terja zaatrnpUa s arzenikom.
bila obsojena na porotnem ao-d»*ču v Cronm Pointu v doemrt-1 Sovjetsko vrhovno sodišče j« po-»o ječo.
no v vprašanje veljavnosti
zvezne prisege, katero morajo
položiti zvezni ualulbenci.
Waahington, D. C. — Sodnij-»ka akcija proti biblični točki v šolski aproprijacijski naredbi — to akcijo bodo skušale zvezne oblasti potlačitije čez noč dobila novo lice.
Uradniki zakladniškega departmenta, v katerem je usluž-ben Loren H. Wittner, ki je začel akcijo, so namreč odkrili, da je Wittner prečrtal besede "tako mi pomagaj Bog" v formuli prisege, katero je podpisal, ko je nastopil službo. Wittner je pojasnil, da je to storil radi tega, ker kot ateist ne more priseči na Boga. Obenem je Wittner izjavil, da je uradna prisega, ki vsebuje omenjene besede in katera se rabi v vseh uradih, neustavna in torej neveljavna. On je pripravljen nastopiti pred najvišjim sodiščem proti taki formuli prisege. Wittner pravi, da ustava Združenih držav na priznava no->ene /ere, torej nobenega Boga, vsled Česar ne more vlada prisi-iti nikogar, da priaeže po verski formuli, ako sam noče. Vlada in sodišča, ki silijo ljudi, da prise-gajb na ta nafcin, kršijo prvi a-mendment v ustavi, ker s tem naravnost silijo priznanje vere.
Uradniki zakladniškega departmenta so zaprosili justični department, naj Bvetuje, kaj je storiti v tem nenavadnem si uče ju, kakršnega še ni bilo.
SE ENA NAGRADA RAZPI-SANA NA GLAVE ROPARJEV-^
Okraj Porter je sledU člkaškim bankirjem.
Valparaiso, Ind. — Bankirji
okraja Porter so obdržavali zborovanje in so sklenili, da organizirajo pet izrednih deputijskih šerifov za Valparaiso in tri za druga mesta v okraju. Oboroženi bodo s karabinkami in samokresi. Razpisali so tisoč dolarjev za vsakega bančnega roparja, mrtvega ali živega, toda mrtvi imajo prednost.
Z drugimi besedami to pomeni, da se za mrtvim bančnim roparjem takoj izplača tisoč dolarjev nagrade, kajti mrtev bančni ropar ne more najeti advokata in dokazovati na sodišču, da ni ropar. Živ bančni ropar pa lahko najame odvetnika in se zagovarja na sodišču toliko časa, da je oproščen.
Tak zaključek pomeni, da naj ljudje ubijajo ljudi, o katerih mislijo, da so bančni roparji. Kadar je izvršen bančni rop, nastane razburjenje. Samokresi pokajo, ljudje tečejo na vse strani in nimajo časa ob taki priliki izpraševati drug drugega, kdo je ropar. Takrat se lahko zgodi, da je ustreljen popolnoms nedolžen človek. In Če se bodo pojavili ljudje, ki poznajo ubitega človeka in so prepričani o njem, da ni bančni ropar, tedaj bodo tudi za takim Človekom plačali nagrado.
Kako se bančni roparji kaznujejo, določajo postave. In tudi bankirji nimajo pravice zanje določati kazni. Bankirji seveda imajo moč in zato tudi delajo sami postave in določajo kazni za bančne roparje.
Za poštene ljudi je dobro, da so dsleč proč od mesta, na katerem se vrši bančni rop, ker prihajajo v nevarnost, da jih kdo ustreli, ki bi rad dobU tisoč dolarjev nagrade.
I Število organiziranih
delavcev v švedski in na finskem narašča.
Waahingtoa, d. C. — Po kon-zularnem poročilu štejejo delavske organizacije v Švedski 360,-337 članov. Lani so Jih imele le 812.022. Število se Je pomnožilo za 47,815 članov.
Na Finskem pa štejejo delav-ske strokovne organizacije 47,-812 članov. Od prejšnjega leta ao se pomnožile za 699 članov.
lini. Padel je z visoke skale in se ubil. Našli so ga mrtvega šele nekoliko dni po nesreči.
Nesreča pri brušenju šage. V
Krčevini pri Mariboru se Je pripetila težka neareča. Ustnik motorne žage za drva Karel Pa-hošek si je hotel na brusu na-ostriti žago. Vsled naglega vrtenja pa se je kamen raslftel in Pahošku težak kos brusa priletel v glavo s tako močjo, da mu je prebil čelo in ga smrtnone-varno ranil. Ranjenca so pripeljali v bolnišnico, vendar je malo upanja, da bi okreval.
Zagoneten samomor. K svojim
staršem v Kranjsko goro je prišel nedavno na dopust orožnik Franc Zupan. Bil je 9. jul. ie vesel in dobnp volje, drugi dan ponoči se je v svoji sobi ustrmil. Bil je takoj mHev. Vzrok samomora ni znan.
Orožnik obsojen na smrt.
Pred vojaškim divlzljakim sodiščem v Zagrebu se je vršila obravnava proti orožnikoma Vldo-
stva ao ae naravnost prerivale, da vidijo starika. ki js ubil svojega gospodarja, starega in bolnega moža.
Dviganje potopljenih ladij v Donavi Kakor poročajo iz Beograda, se bo te dni pričelo t dviganjem ladij, ki so bile v vojni dobi v bojih sa Beograd potopljene v Donavi in Savi. Najprej se prične akcija sa dvig velike avatroogrske vojne ladje, ki se je potopila v levem rokavu Donave pri Beogradu. Domneva se. da vsebuje mnogo dragocenega materijala.
Pri kopanju utonil. Na Savi pri Jesenicah je 28. jun. pri kopanju utonil sin tovarniškega delavca Slivnlka.
Umrli v Ljubljani. Marija Šiška. vdova železniškega sprevodnika ln hišna posestnica, 79 let,
—	Peter Kosem, dninar, 26 let.
—	Josip Juvan, rudar, 54 let.— Ank Jereb, hlapčeva Žena, 57 let.
—	Fran Surk, dninar, 41 let. —
Ana Kaste! le, 64 let__Ivan Cer-
ne. zasebnik, 80 let.--Sonja
Drenovec, hči gledališkega Igralca, 9 mesecev. — Julija Čopič, zasebnica, 72 let. — Rudolf Kune j, rejenec, pol tretje loto. — I-vana Urbas, hlralka, 71 lat, Anton Pavletič, uradnik, 46 let. —
lUii: icar
sav^ Stameakovlču in MomU,u MatiJ.H Martlnell*, zidarski po-Radičeviču. ki sta dne 24. apri la lanskega leta pijana prJVIa na dvorišče seljaka Dragotina Faj-nika v Hrieniku pri Jaški ter tamkaj razgrajala. Prišlo je 4o prepira. Radičevič je začel streljati ter smrtnonevarno ranil vaškega župana, kl je vsled tsike poškodbe umrl; Stamenkovlč pa je ustrelil orožniškega narodni ka Jelenlča. Divizijsko sodišče je Stamenkoviča obsodilo na smrt, Radičeviča pa na dvajset let težke ječe.
Zopet smrtna nesreča v Trbovljah. Dne 8. jul. se je smrtno ponesrečil 191etni delavec Albert Valas, doma Iz Srednjega Loga v Tolminskem okraju. Nesreča se je pripetila zaradi tega, ker so pri vlaku, kl vozi različni ma-terijal, skočili trije vagoni Iz ti ra in je eden izmed teh razdrobil Valasu glavo, tako da je bil na mestu mrtev. Dogodek je tehi bolj tragičen, ker bi pravkar moral končati svoj šlht ln oditi domov v Loke 852, kjer stahujsjo njegovi starlši, ki so se priselili iz Julijske Krajine v Trbovlje. Ponesrečenega Valasa so takoj naložili na nosila in prinesli v bolnišnico, kjer pa js mogel službujoči sdravnlk edinole ugotovili smrt.	"
90letni starček morilec. V hiši Koste Sokoloviča v Dalmatinski ulici It. 82 v Beogradu js stanoval zidar Stojan Todorovič. Od-nošajl med hišnim gospodarjem in najemnikom so bili izprva selo dobri in sta obe rodbini do konca svetovne vojne živeli v najlepši harmoniji. Ko pa je bil prvič sprejet zakon o stanova njih, js med rodbinama prišlo često do ostrega prerekanja. 8o-kolovič je zahteval večjo najemnino, a Todorovič je vsako povišanje kategorično odklanjal. Pred dvema letoma je Sokoloviča zadel mrtvoud, tako da ni mogel več delati, v hiši je imel še zeta, ženo in dve hčerki. So-kolovič, kl je bU star 72 let, je komaj hodil in je postal nervozen ln razburljiv. Njegov najemnik Todorovič je bil le starejši, kajti bil je star 90 let, a je bil kljub visoki starosti še vendar čil in krepak.
Mržnja, ki Je med obema rast-a dan na dan, Je te dni dosegla svoj vrhunec. Sokolovlč js zahteval od Todorovlča, da mu plača 20 dinarjev vodarine za pretekli mesec. Ta je zahtevo odbil, So kolovič je vsled tega zaprl vodovod, tako, da cela hiša ni mogla dobiti vode. V petek popoldne je
močnik, star 54 let. — Jera Oa-beršek ali Gabrovlek, bivša bra-njevka, E6 lat. — Ivana Batis, zasebnica, 68 let. — Ivan Sie-berer, železn. strojevodja v pok.. 82 let. — Leopold Puhar, posestnikov novorojenček, 2 url, — Fran Bernlk, ključavničarski pomočnik, 20 let. — Marija Dobro-voljec, služkinja, 41 let. — Fran Jenko, delavec, 54 let.
Keltakl grobovi na Koroftkem.
Kakor poroča "Koroški Slovenec", so te dni na Vajenberku izkopali dobro ohranjene keltske sklede izza rimske dobe. V ka meniti grobnici, komaj pol metra pod površino, so našli troje okostij ln sicer ene odrasle ose be, na vsaki strani pa en manjš skelet. Poleg okostij se je našlo nekaj medenih okraskov bronaat prstan, nekaj fibul ln bakren rimski novec s podobo cosarja Konstantina Avgusta na drugi strani pa genij s ven cem v roki. Mrtveci so bili pokopani tako, ds so bili obrazi o-brnjeni proti solčnemu vzhodu kar je tipično za keltske grobove.
Velika defravdaelja v Novem Sadu. V novoaadaki državni predilnici svile so prišli na sled velikim defravdajlcam. kl znašajo nad 100.000 dinarjev. Več uradnikov js aretiranih. V Novi Sad je prispela preiskovalna komisija iz Beograda, da pregleda vse poslovne knjige. Koliko uspeha bo imela komisija, je pa dvomljivo.
•V« aa LAW*DALg AV*, CMtCAflO. Izvrševalni odbori'
UPRAVNI ODHECi »fOsašplk Vlacaat Calaferi podpredsednik Aadrow Vldrlch. R. P. D. V, 3oa IM, Johaateva. P«.; gl. tajnik Malih«« Turk; ta|alk holalškega oddata Blaa Novaki «L blagajnik Juha Vogrlck; aradalk slaalla Ješe Zevartalk. upravitelj slaaUa Ptlip Uediaa.
POROTNI ODSEKt Marth lalasalkar. prodeodaik. Bos 174, Barbartoa. Ohlei Praaaas A. 1ao«harM UIT g. Migava* Ara.. Chicagu. Uit Jaha Krlšmaaili, 11111 Be-nlagtea, Ava, Waat Park. Ohloi llarv Udovlch, MSI g. Bidgoeaj Ave, Chi-caga, ITL| Jaha Taršalj. Bos t«. Strabaac, Pa.
BOLNI&K1 OD&KKi OSREDNJI OKBOftJRi Blaa Novak. pr«U«dalk. SMT-SS g. Uvadala Ave,
Chicago, IU.
Nsjdhs okoatja prsllvsll. Pred' davnim čaaom so Živele v rekah
in močvirjih Vzhodno Afrike velikanske reptilije. Molele so iz vode na štirih močnih nogah ter so merile 14 čevljev v višino. Njihovi vratovi so bili dolgi, nji hova hrana pa Je obstojala is se-llič ter Iz mesa. Sliko teh živali si je zelo težko nspravitl, a vendar se je znanosti posrsčllo skonstruirstl vssj površen obris teh reptllij, kl so se imenova-le dinozsvrl.
V teku razvoja zemlje so d! nozavrl izumrli. Narava, ki jih je tako bogato obdarovala z moč. Jo lo silo, Jim nl dala nečesa, kar Je bistveno za trajen obstoj vsakega organizma: prilagojevslne zmožnosti. Ko se je Izpremenlls površina zemlje ter se Je preob
Rnski general efaeejea as smrt.
Vladivostok, 27. Jul. — General Milnikov, ki je bil v službi kozaškega atamana Semenova v protiaovjetaki civilni vojni v Sibiriji, je bil obsojen na smrt
ličilo močvirje v puščavo, ao di-Sokolovič odšel v sosedno kavar-1 nosavri izginili. Po mnogih tlso-no nič hudegs sluteč. Kmalu palčih letih ae Je učenjakom posre-
mu je sledil Todorovič, ki je imel	čilo odkriti vssj kosti teh ogrom-
rdki sekiro. Pred vhodom v	nih živali. Ostanki so se naUi
kavarno Je Todorovič napadel	na mnogih mestih naie zemlje.
Sokoloviča in ga pobil na tU. Vsa	Naleteli so nanje v Angliji, Nem-
tragedija se Je odigrala v tre-	čl jI, Belgiji, Indiji, Mongoliji, v
nutku. Na ulici js bila v bližini	Sudanu ter v Srednji in Severni
aamo neka ženska, kl Je takoj.	Ameriki. Samo Avstralija in No-
čim je opazila krvavi dogodek,	va Kundlandija ata bili doslej
pričela klicati na pomoč. Iz ka	brez dinozavrov. Pred 16 leti pa
vame so takoj prihiteli gostje,	Je odkril neki nemški učenjak,
a bilo Je že prskasno. Kmalu se	(*> imenu Sattier, v Vzhodni A-
je zbrala na kraju tragedije ce	friki neverjetno veliko število o-
la ulica, kl skoraj nl mogla ver-	stankov te pošasti. Odkritje sa-
jetl., da je 90-letni starček lzvr	mo na sebi je prišlo čisto slučaj,
šil Uko strašno dejanje. — So-	no. Toda mož. kl je po naključju
koloviča so takoj prepeljali v	zasledil koatl. je opozoril na naj-
bolniAnico, a nesrečnež je že med	d bo tiate čase v Afriki ae naha-
potjo izdihnil svojo dušo, Todo	jsjočega profoorja Praaaa Is
rovič je bil takoj po de/šnju a-	Ktotgarta. — Profeaor se Je za-
retiran. "	čel zanimati za stvar ter doae-
Umor je vzbudil v Beogradu	gd, da se je kmalu aato podala
veliko senzacijo. Množloe IJud-	v najdišča posebna ekapedlcija
VZHODNO OKBOftjli Jacob Ambreilt, Bos M«. Maaa Baa. Pa.
Joaaph Zor ko, BKD. I, Baa 114, Wast Nevtea. Pa.
ZAPADNO OKBOiJBt Anton Aalar. Boi 104. Oreaa Kaaa, aa lagaaapaUL Praak K lun. Boi 3»», Chlahaha, Mlaa., aa aev. aaa. Jaha Uelob. Dos 144, Boek flpriaga. ,Wje.
Nadzorni odbor:
Paal Berger. prodaedalk, H5t 8. UvndaU Ave, Chicago. !ll.| MshaH J. Zarortalk. B. No. 1, lllnadale. III. j Praak Zaje. M19 W. Nih St, CM« cage» IU.
Združil odbor:
Prsdaadalki Praak A M, 1114 Be. Craeford Ava, Chiaasa RLi Ja»a Oran, Hil W. Mtk »U Chicago, HLj Jaha OUp, I4M Bo. Cttftea Park Ava. Chtsage, IU.
VMOVNI ZDRAVNIK i Dr. P. J. Kara. IUI Bt, Oalr Ava, Osvalsad,
_____* ~ Karoapaašaaaa s glsvahal odhoralkl. kl dalaje t glsvgssi
uradu, se viiB Ukplat
VBA PIBUAPU se aaaašaje aa poale gL prsdasdalka t aodalltve B. N. P. J, SMT-iV Be. Uwadalo Avo, Chicago, IU.
VB* ZADEVE BOLNIŠKB PODPORE BE NABLOVEi Itvs B. N. P. J, I4AT-B9 So. Uwadalo Avo.. Chlca«e, III.
DENARNI POilUATVE IN BTVABI, U ao llleje gl. Ignlavalsaga •Mlboea la Maota voMo ao aaalovai Tajalštvo B. N. P. J, M874I Be. Uva-dale Ava, Chicago. IU.
VBB BADBVB V ZVEZI B BLAGAJNIŠKIMI POflLI sa pošUJaJo aa aaalo?i Bla«ajalštve B. N. P. J, MST-ft« So. Uwadala Ava, Chiaaga, IIL
Vaa prllešho glede pealovanja v gl. lsvršovahMBi odboa ss sej palljale Paal Borgorja, prodaadalka aadsoraoga odbora, Rgar aaakv Jo sgoraj.
Vsi prlslvl aa gl. poroUi odaok aa aaj pošiljajo as asslsvt Martla late*, alkar, Bes 179, Barbartea, Ohla.
▼al doplal la dragi spisi, aasaaalU, oglasL aarešalaa la aakh vse kar 1* 3 s slaaUesa Jedača, aaj ao pošilja aa aaalo vi "PROZVRTA*, 1457*11 Be. Laaradale Avo. Cklaago. 111.
-jP^—z—-—	----------________
pod vodstvom profesorja Jun-neseha. Ta ekspedicija je ponesla domov mnogo ostankov dinozavrov ter jih Izročila muzeju v Berlinu. Glavno gradivi pn je ostalo neizkopano v Afriki, kl Je postala po premirju angleška last. Angleži, kl so prevzeli politično pravice nad Vzhodno A-frlko, so se takoj začeli zanimati tudi za vrednost dežele In.sp nadaljevali s proučevanjem najdišča. Leta 1924 Jo poslala angleška vlada v Vzh. Afriko posebno ekspedlcljo, katero jo vodil KanadJJec W. K. Cutler, Kkspe-dlcija je morala naporno delati v tropski vročini ter se Izpostavljati vsem opasnostim afriškega solncs ter požirati obluko prahu, da je končno dosegla uspeh.
Ko je prišel Cutler s svojo ekspedlcljo v Tendaguru, glavno najdišče dinozavrovih ostankov, nl bilo o nemškem raziskovanju
skoro nobenega sledu več. Tropska vegetacija je vse zakopala in zakrila. Angleži so morali znova pričeti i napornim delom. Par metrov pod zemljo so zasledili rovu prejšnjih nemških raziskovalcev. Pri tem so pridno pomagali Angležem tudi domači prebivalci. Po enoletnem raziskovanju je ekspedicija dosegla ko-losalne uspehe. Spravila je na dan 221 zabojev dinozavrovih kosti, k l j ai predstavljajo šele prvi del najdbe. Kosti bodo prepeljali v britanski muzej in sicer v naravoslovni oddelek. Tam jih bodo očistili in preparirali.
Ces mnogo let ss bo človeštvu morda posrečilo napraviti površno sliko o tem, kako so izgledalo te ogromne živali davnih dni.
šgMrsJIa is "Praavalo"!
! Tiskarna S. N. P. J.;
■ ■■pa
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OMTSPAMJOtAKUL
Tlaka vabila b« veaellce ln shoda, vUltatea, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. ▼ aloven-akem, hrvatskem, alovaikem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku In drugih.
»OKNO TISKARNE APELIRA HA tLAISnO S. L P. J, TISKOVNE NAROČA V TISKARNI.
a ■
a ■
■ ■
s ■
■ ■ ■
I
i ■
a a
CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE VROTE.
a a a a a a
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TU ! 8KARNE. Pišite po InfomadJe aa naslov t B.N. ■
P. J. Prlaterr, 2*57-5* Hooth Lawndale Avansa. B
a
Chicago, DL
TAM SE DOIIE NA 2ELIO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.
1mm■■■■■■■■■■•■■■•^•■■•i
a a a a
mi
Anton Črtali*:
Novi Lmi
KONEC.
Leta 1912 se Je vrnil iz Boene šumsrski delavec, katerega ie
več let ni bilo doma. Pozimi in poleti je namreč delal pe gozdih, pri katerem trdem delu in v prosti naravi se je precej duševno osamosvojil, da ni verjel v kake verske dogme. Hal se ni nikogar, ne hudiča ne boga, pekla tudi ne in copemic fte manj. Zvali so ga Poletnika.
Župnik Lisjak je poklical Poletnika k sebi. Neverni gozdar se Je odzvsl in šel v župnišče, a-koravno ni bil v njem le vse svoje življenje. Hladno, pe vendar prijazno ga Je nagovoril tupnik. Vprašal ga je, če veruje v boga, hudiča in strshove, na kar vse je Poletnik odgovoril, da v nič takega ne verjame, še najmanj pa v "kosmatega". Veruje da pa v dobro življenje in denar, katerega pa itak ni Imel. 2upnik Lisjak se je rszveselil mota in rekel:
"Ti si dober fant, tebe potrebujem za svoj posel ki ga moraro izvršiti. Ako vzameš moj posel in ga izvršiš po mojem nasvetu, mi tu prisezi!"
Resno je odgovoril gozdar, da on bo vse napravil, razen uboja druge osebe ali pa škode drugim s požigom ali drugimi poškodbami, ker kaj takega kot pošten delavec ni pripravljen storiti ter ne stori pod nobenim plačilom.
Gospod Lisjak je hitro pre-strigel s pojasnjevanjem, da on ne mUli kaj takega, da bi delal krivico svojemu bližnjemu, ampak da je postranaka stvar, ki ni nikomur v škodo, njemu pa v dobrobit.
"Ce je pa tako, le povejte načrt!" je vzkliknil Poletnik. "Posel bom prevzel, ako bo po moji volji, če ne, bom pa tiho in črh-nil ne bom besede."
Iskrena govorica Poletnika je opogumila jtopnika, da je kar brž pričel razlagati posel, ki ga je namenil Poletniku, da ga v kratkem izvrši: "Znano ti je, da se v Rakovniku pri dotičnem studencu za kateregga veš Že od
HHHI^Hsi
svojega rojstva, nahaja boija
pot. katero nazivajo 'Novi Lurd'. Tam se uganjajo razna hudodelstva. Ker ei je pa samo ljudstvo izmislilo to sleparijo, zato je fcrotipostavno in pohujšljivo. Glej. kako je to ljudstvo neumno: darove prinaša, tablice, ^orgije, lase in vse druge neumnosti tisti lurški Mariji, katera kot ti je morda tudi znano, je bila v stari šari v Pletarjih. Zato ta Marija ni vredna toliko mHoda-Vov. Nalogo ti torej dajam, da pobereš vse milodare in okraske, kar je razobešenega po dotični skali ter vse skupaj nesi na Mirčev križ v Apatovo goro, oddaljeno dve uri. Proator ti je znan in tako tudi kapelica a podobo matere božje sedem žalosti. Ta kraj je čisto zapuščen. Tako boš napravil materi božji dobro delo, sebi pe zaslugo pri bogu. In ko to storiš ter odneseš o-kraske, pa razbij tisto lurško mater božjo na drobne kose. O-genj napravi in vse tiste panje sežgi. Pazi pa, da te nihče ne zaloti pri delu. Za ta posel ti bom dal lepo nagrado."
M ^D VLAD JE
SOCIALEN ROMAN.
Splaal Jože Pahor.
fie enkrat se je Natalija zahvalila za nag-Ije, ki jih Je še vedno držala v roki.
—	Revanširala se bom, če nas obiščete, ko
pridete v Gorico!
Rojnik jo je opazoval; ostala Je mirna in veselilo ga Je. Avto se je tresel in ropotal vedno šumneje. Koj nato se je zganil in lagodno krenil k vratom. Se nekaj korakov je šel Rojnik za njim, dokler ni zavil na cesto. Grofica Je Še z robcem pozdravljala, sestrin obraz pa je bil brezizrazen, z rahlo senco razočaranja.
Zvečer je šel Rojnik kakor običajno v gostilno in sicer tem rajši, ker prejšnji večer ni mogel nikamor. Oddahnil se je, ker je bil spet sam, in želel je videti Stano. Našel pa jo je hladno in redkobesedno, z ono hladnostjo, ki ga je navadno tako mučila in proti kateri nI imel sredstva. Tako težko se JI je navadno približal in tako hitro se mu Je zopet odtujila, kakor bi sploh ne bilo mogoče med njima zbližanje, trajno in stalno. Kje je tičal vzrok? Ali v njuni vzgoji? Ali v njiju gospodarski različnosti, ali ata sploh tako daleč po svojem bistvu, da je skladnost med njima nemogoča? Bodi kakorkoli, Rojnik jo čutil vee, podobno elastičnemu kablu: čim dalje sta bils nsrazen, toliko silneje ga je vleklo spet k njej. Le to je razumel, da mu Stana ne veruje ne ene besede. In česar dekle samo ni povedalo, je pojasnila hotelirka.
—	Šele po drugih zvemo, kaj in kako, gospod Rojnik, sami nič ne poveste 1 — ga je spre-jels. — Ni lepo od vas, da Uko skrivate, nam, bližnjim znancem.
—	Kaj neki skrivam? — se je začudil. — O fem govorite?
—	O čem? O nevesti vendar! Pravijo, da je čedna! In pa resna da je .. .
—	Kdo to pravi? — se je razjezil Rojnik. — Ali res nimajo ljudje drugega posla? Ali tudi ni verujete čenčam?
Pomiriti ga je skušsls, da se šali. Toda v trgu so res bili ljudje, ki so si hkrati vse razložili: Rojnikovo srečo s tvornico, njegovo spremembo v zadnjih časih in znanje z grofico, ki ga je obiskala. Vse je bilo naravno, vse v zvezi, vse so zdaj razumeli. Rojnik pa se je hudo vsi, sedel nevoljno v kot in pikro vpraševal 8tano, ali je videla grofico, ali ji je všeč, in ali bo primerna za nevesto. Dekletu se danes ni ljubilo žsliti, kakor je bila njena navada, odgovarjala je kratko, a vljudno kakor vsakemu drugemu gostu. Rojnika je mučilo, Stana pa se ni otajala. Zdelo se mu je, da sta daleč narazen. kakor takrat, ko jo je šele začel spoznavati.
r>.
Silna praznota je prišla v Rojnikovo Življenje. planila Je vanj, kakor pade tema v pečino, ko je naenkrat ugasnila luč. Sam je bil, ne prijatelja nikjer, ne sorodne duše! Sestro je imel. res. toda ko se je Albertlna odloČila, da gre k Slaku, jo začutil, kako je regnilo med njima kakor v lsrušeni grudi. Klical bl jo, ns| se vrne, sil klic bl ugaxnil kakor v brezzračnem prostoru. Strašna slutnja se mu je zagrizla v srce. ds jc njun zadnji razgovor odprl jnnd njima prc|iad brez dna. Doslej sta njuni poti šli vštric, zdaj ae Je cesta razcepila in sestra je krenila daleč proč, kamorkoli, ne da bi brata več poznala.
Rojnik Je bolestno čutil, kako je sam, In vrgel se je v delo, da bi našel olajšanja. Od Jutra do večera Je sodri v pieaml, urejeval stare račune in pregledoval blago v strojarni. Dan za dnem je bežal, a večeri so bili dolgi in težki.
V čem bom anšel mir? se Je vprašal sredi noči, ko ni mogel spati. Kaj naj počnem? Tudi to življenje nima smisla, to neprestano delo, tudi v njem q! tišine, ds bl ae pogreznil kskor v toplo kopel, ki kliče zdrsvja!
In aladdi glas mu je šepetal:
Prej je bilo bolje! Kaj bi se odpovedo-val? Uživaj, dokler Uri solnce. dokler kipi cvetje! 1* eno mlado a t imaš, le en ogenj! Ko ugasne, se življenje nagne, m ras pride in sto-žilo se ti bo ia vsem izgubljenim, sa zapravljenim! Ne, aaketi niso premagali sveta, življenje
ni šlo za njimi, življenje je vedno gorelo a svojimi ognji in je askete prevpilo! Vedno! -----Tako ješepetal glas in Rejnik ga je nemiren poslušal.
Vzdignem ee, jutri! si je prigovarjal. V Gorico pojdem, v sredo vrtinca! Ono demonsko Hrvatico poiščem, divjo in brezčutno, ki bl znala človeka zadaviti, ne da bi trenila z očesom! Grem, tja grem!
Tako je prav, pojdi! mu je pritrjeval jto-pet, pojdi in ne bo ti žal!
Ali ko je zagorelo jutro, je Rojnik Obstal. Spomnil se je, kako se je peljal s shoda v V'... Neko učiteljico je bil vzel na voz, ne lepo, ne grdo, a bujnorazkošnega telesa. Topel pomladni večer je vel čez ravnino, vse je medlelo v mehko, opojno temo, polje in drevje in zvezde nad gorami.
Takrat je začutil Rojnik dehtečo glavo na rami in svileno božanje po vratu in po lidh. Kakor mravljinci mu je švignilo po hrbtu, z levico je tiščal vajeti, z desno je objel toplo, voljno telo in ga prišel k sebi, ves prevzet in omamljen od slasti.
Ali kakor je nenadno prišel ves ta čar, tako je izginil v trenutku. Nekaj se je uprlo v Rojniku, z vso silo, oni mehki lasje niso več mamili, žgali so, ono voljno telo je polzelo pod roko, vsa božanska slast se je grenko prellla v stud ln sram. Udaril je po konju, da je zletel, a studa ni mogel izžetl iz vseh svojih žil, preveč se je premešal z vso njegovo krvjo. Samo ena mlael ga je tedaj zasačila, misel, kaj bi dejala Stana, ko bi tisti trenutke videla njegov obraz; spačen od strasti;
Nekaj mi je prineslo to žensko na pot, da mi križa vse račune! se mu je oglasilo v zave., sti. Karkoli storim te zadnjo Čase, vselej in povsod raate za menoj nje senca! Kaj je neki, kar sesa v vse moje dejanje in nehanje! Je 11 usoda, ki se zagozduje v moje življehje?
Ni šel v Gorico, nevidna roka ga je ustavila. Zagnusila se mu je blodnja noči, kakpr se mu je zagnusilo onega pohotnega pomladnega večera. V pisarno je stopil in se je strastno zakopal v delo, kakor bi hotel sam sebe premagati, svoje blodne misli in svojo utrujeno v6-ljo,
Delal je čez poldne, ko so se delavci že davno razkropili k počitku. Ko se je zdramil, je šel ,na vrt In narezal nekaj poznih vrtnic. Poslal jih je Stani, tako mu je ukazovala neumlji-va sila.
Pomirilo ga je, popoldne je laže tičal v pisarni. Ali pod večer se je spet oglasil nemir. Sam sebi se je zdel smešen.
Vrtnice pošljem, pa nimam toliko moškega poguma, da bl povedal, kaj hočem! Vsak čas sem spet pripravljen na beg! Napravim korak naprej, potem pa dva nazaj! Bi li ali ne bi? Bo li ali ne bo? Tako me meče sem in tja, da begam tudi vse, ki so okrog mene, da jih mučim brez potrebe dan na dan.
Poklical je psa in se odpravil ž njim ob potoku navzgor iz trga. Cas je prišel, čutil je, da se dvigne iz blodenj, iz vse te negotovosti, iz strupenih megla, ki so rušile ves njegov boljši del. Vode so šumele navzdol med skalami, divje, neugnano ter so motile samoto starega, svobodnega drevja vse okrog. Žive duše ni bilo nikjer. Rojnik je zopet začutil vso zapušče-nost in prsznoto prihodnosti pred seboj, tem« bolj, ker se jc tihoma kradel mrak med v*» JevJe.
Na razpotju si, sam vidiš! mu je nekaj prigovarjalo iz večernih senc. Lahkomiselno si živel tja v dan, kakor bl nikdar ne bilo zatona. Živel si, dokler nisi s studom sam sebe obsodil. Zdaj Čuješ. kako trka jutrišnji dan na tvoje duri. in v luči vidiš, kako silno žalostns in samotna je pot pred teboj. Vidiš in veš in srce ti Je bolno, tisto srce, ki do te ure ni poznslo dru« gega kot radost, nebrzdanost in razkošje. Ali hočeš za sestro? Ali ji nisi sam pokazal s prstom. kako jadrno drvi nje centa v globino? Glej, sestra ti odgovarja, kaj je a teboj samim. s tvojimi prihodnjimi dnevi I
Vse Je pretehta) ln preiskal srce v njegovem dnu. V mraku se je vračal močnejši, oči so videle Jasno, čisto.
Oevoriti moram s Stano! se je odločil. Ne a lahkomiselno šalo, kakor doslej, temveč trezno. s bemdami, ki imajo vaaka svoj pomen! Moram, skrajni čas Je L
--- (Dalje prihodnjič.) JQ J^
Poletnik je župnika Lisjaka, kateremu se je
a tem činom odvalil težak kamen s srca. _
V rani spomladi se je nekega aprilskega dne leta 1912 Poletnik napotil v Novi Lurd. Pobral je vse milodare ter jih odnesel na Mirčev križ. Tam je šaro razobesil okoli Marijine podobe. Drugega jutra se je spet podal Novi Lurd. da dovrši še to, kar mu je naročil župnik. Ta dan je bil usodepoln. Bil je že beli dan, ob sedmih zjutraj, ko je P&etnik dovršil vse delo: raz-djal kip na kose, napravil kres in vse skupaj vrgel v ogenj. Ravno tedaj je ženica prihajala k studencu po vodo. Ugledala je kres ln bežečega moža po strmini proti bližnji zidanici. Kar mrzlica je pretresla ženici živce, kar takoj je zaslutila nesrečo. Znano ji je že namreč bilo, da je bil oropan Novi Lurd. S hitrim korakom se je podala naravnost proti studencu. Votlino je ugledala odprto in prazno brez kipa, na ognju pa je ugledala oemojene ostanke lurške Marije. Hitro je pogasila ogenj in zagnala velik krik kot da se je pripetila najstrašnejša nesreča. Hipoma je pridrvelo nekaj mož in žena, zraven pa tudi Ko-rel, ključar Novega Lurda.
Zenica, ko je prišla k sebi, je razjarjeni množici povedala, da je videla ničvrednega človeka bežati proti zidanici. Takoj so se odpravili tja vsi moški in res so dobili Poletnika, ki je raviio zaspal v senu. Naenkrat so ga zgrabili, zvezali in ga gnali v Novi Lurd. Tam so ga privezali na drevo in ga tepli na vso moč. Nekoga so poslali po orožnike, da zločinca aretirajo. Gotovo-bi bili ubili šumarskega delavca, ako bi ne bili takpj prihiteli o-rožniki.
Po celi fari se je bliskoma razširila novica o zločinu in zločincu, da je že pod ključem ter ga bodo kmalu obesili.
Obžgana in razdejana mati božja je spet romala k podobar-ju, da ji zlepi ude in jo nanovo prebarva. Gospod šentjernejsk župnik pa se je podal v Novo mesto, kjer je bil Poletnik v ječi in z najboljšim zdravnikom je dognal, da je zločinec bolan na umu. Kot tak je bil oproščen. Nato pa jo župnik v imenu Poletnika vložil tožbo pri novomeškem sodišču proti onim vernikom, ki so ga privezali k drevesu in tepli. Dobil je dobrega odvetnik^. Sledila je preiskava, več oseb je bilo zapletenih v škandal Tudi nasprotna stranka je dobila odvetnika ter so vložili tožbo proti Poletniku, ne proti župniku, ki je delal le kakor priča, v resnici pa je bil tožitelj.
Verniki so bili žo pozabili, da se kraj imenuje Rakovnik in ne Novi Lurd, zato pa so izgubili tožbo in šest jih je bilo obsojenih v zapor od šest tednov do šest meserev. Dobili so ječo vsi, ki so tepli k drevesu privezanega Poletnika. Poletnik pa je bil prost in še plačilo je dobil za u-darce.
e e e
Ta kratek pregled postanka in razvoja Novega Lurda mora odpreti oči vsakomur, ki še veruje iskrenost rimske duhovščine. Pogledati je samo k sodni obravnavi v Novem mestu. Župnik je prej izpodbujal vernike, da edino šentjernejska fara je toliko bogu dopadljiva ter vzor cele kranjske dežele. Marija lurška se je zato nastanila v tej puščavi in žrtvovala se za nas grešnike, da si je izvolila dom v tako samotnem kraju, ki je zdaj svet in se imenuje Novi Lurd. Da ja ne bo kdo pozabil in še ta kraj imenoval Rakovnik. To bi bil smrtni greh, katerega bi ne mogel odpustiti nobeden nas duhovnov in niti izmed Škofov ne. Za vedno naj vam bo pri srcu beseda Novi Lurd." Tako je pridigal šentjernejski župnik takrat, ko je božja pot pričela in njemu obetala velike dobičke.
Glejmo, kaj je govoril isti župnik pred novomeškim sodiščem! župnik Lisjak je tam izpovedal, da se dotični krsj še nikdar ni imenoval Novi Lurd, ampak še od vedno Rakovnik. Ce je kaka kazen radi krive prisege, bi torej morala zvitega Lisjaka gotovo zadeti.
Tožba ni bila končana ssmo z zaporno kaznijo, odšteti je bilo tudi treba šest tisoč goldinarjev. Uko da sU dvs izmed šestih kaznjencev celo prišla ob svojo posest Siromaka je poraz tako hudo potrl. da je eden njiju kmalu umrl žaloeti, drugi ps si je vzel življenje sam. Glavni krivec
župnik v Šentjerneju, ki je tako daleč preslepil ljudi s svojim neprestanim romanjem v "Novi Lurd", ko je U še dobro kazal za njega. Duhovščina ai pač vedno umisli kaj takega, kar ji nese o->flne dobičke.
Tako na primer prefrigana slovenska duhovščina v Ameri-riki vzdržuje božjo pot. V Le-montu, 111., imajo nekake ameri-kanske "Brezje", kjer prirejajo sejme in razne procesije, da na U način lahko Še toliko več denarja izsesajo iz ljudske nevednosti.
Neverjetno in smešno je pri vsej stvari to, da ljudje, ki vidijo vse početje duhovščine, še verjamejo v pekel in posmrtne kazni, medtem ko si duhovščina sama zase na vsak način hoče ustvariti nebesa na tem svetu. Že to bi moralo vsakemu vliti v glavo toliko spoznanja, da bi takoj obrnil hrbet župnišču in cerkvam.
Morda bo pisanje o ponesreče-Novem Lurdu na Dolenj skem še koga vznemirilo, da se bo zjokal v listu frančiškanov. Naj se le oglasi, imam še dosti sličnega na razpolago, kar ima namen slovenskemu delavcu odpreti oči, da bo sprevidel, kako je zapeljan od duhovščine, kateri je toliko naklonjen.
SEZNAM PRIREDITEV SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V CHICAGU.
Skupna pevska druitva. — Kon-cert v prid skladu doma slepih v LJubljani, v nedeljo 6. septembra v dvorani S. N. P. J.
Skupna društva 8. N. P. J. — Veselica dne 12. septembra v dvorani S. N. P. J.
Društvo Jugoslovan, štev. 104, J. S. K. J. — Vinska trgatev v soboto 26. septembra v Narodni dvorani, W. 18th St k So. Racine Ave.
Društvo Nada. štev. 102, S. N. P. J. — Vinska trgatev v soboto 8. oktobra v Narodni dvorani, So. Racine Ave.
Društvo Narodni Vitesi, štev. 39, S. N. Pi J. — Vinska trgatev v soboto 10. oktobra v Narodni dvorani, So. Rscine Ave.
Pevsko drultyo Triglav. — Koncert v So. Chicagu, v nedeljo 11. oktobra.
Zveza alovenakih organizacij. — Vinska trgatev v nedeljo 18. oktobra v Narodni dvorani na So. Bacine ,av.
Soc. klub štev. 1, J. S. Z. — Dramska predstava, v nedeljo 25. oktobra, v dvorani ČSPS, 1126 W. 18th St.
Društvo Sosedje, štev. 449 S. N. P. J. — Veselica v soboto 81. oktobra v dvorani SNPJ. na So. Lawndale in W. 27th St
Pevsko drultvo Slovan. — Koncert v nedeljo 1. novembra.
Pevsko društvo Sava..— Koncert v nedeljo 15. novembra, v dvorani S. N. P. J.
Pevski sbor Lira. — Koncert v nedeljo 22. novembra v dvorani SNPJ.
Soc. klub štev. 1, J. S. Z. — Dramska prestava v nedeljo 29. novembra v d varani SNPJ.
Soc. klub štev. 1, J. S. Z. — Sil vestrova zabava, v četrtek 31. decembra v dvorani SNPJ.
Društvo Slavija, štev. 1, S. N. P. J. — Veselica dne 16. januarja, v dvorani SNPJ.
Soc. klub štev. 1, JSZ. — Dramska predetava, v nedelje 24. januarja, v dvorani SNPJ.
Društvo Nada, štev. 102 8NPJ. — Maškaradna veeeliea, v soboto 6. februarja, v dvorani SNPJ.
Znamenje (Ju!y 30.-1925) pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstav-Ijen, ker ni bil plačan. Ako je vaS list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega našlo, va, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. ,	/
Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino.
Naročnina za celo leto je $5.00 in za pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta $1.90 in za celo leto $3.80.
Za mesto Chicago in Ci. cero za leto $6.50, pol leta $3.25, za člane $5 JO.
Za Evropo stane za pol leta $4.00, z?, vse leto pa $8.00.
Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino.
Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov:
UPRAVNISTVO
a PRO|5 VETA"
2657 S. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL.
FARMA NA PRODAJ.
Proda se 60 akrov obsegajoča farma v Willardu, Wis., ograjeno in očiščenega je 80 akrov, ter zasajeno in posejeno s travo, o-stalo je pa gozd. Dva sobna hiša in spodaj sezidana klet 7 tisoč čevljev lesa za zidanje štale. 4 akre ovsa, 3 akre koruze in več drugih stvari. Za vsa druga po* jasnila obrnite se na naslov: Frank Arko, P. O. Box 112, Wil-lard, Wis.—(Adv.)
NA PRODAJ je poslopje urejeno za "Reptav-rant in Soft drink Parlor" poleg velike automobilove tovarne, telo dober promet v mestu Mil-waukee, Wis. Za naslov pišite vsa pisma na: ResUvrant, 2657 So. Lawndale ave., Chicago, DI. —(Adv.)
DA SKUHAS DOBRO PIVO, PISI PO NASE PRODUKTE.
imamo v zalogi slad. hmelj, sladka ln vse druge potrebšOne. Poskusiti ln se prepričajte, da je doma pri asa kuhani vedno Is najboljši in sajte nejšL
Grocerijam, sladčičarjem to f pre dajalne šelezniae dsrv* primemo pe pust pri večjih naročilih. Pišite P informacije na:
FRANK OGLAR,
6401 Bnperter Aventfe. Cleeelaad. A
ALI CITATE
dobre knjige? r-
Tedaj naročite knjige Književne matice S. N. P. J.
Človeku je potrebna duševna hrana kakor telesna. Največje zlo za delavca je neznanje. Čimbolj je delavec neveden, tembolj ga Izkoriščajo od vseh stranL Dobra knjiga je naj-včji sovražnik nevednosti ln duševnk teme. Delavec se mora učiti; vzeti si mora sam, česar mu ni dala revna šola. CiUti mora dobre knjige.
Ako ste ukaželjnl, če hrepenite po Izobrazbi in duševnem razvedrilu, ako želite čiUti povesti is delavskega življenja, spoznati nekatere naravne resnice ln če se hočete seznaniti a temeljnimi pogoji angleškega jedka, naročite si sledeče knjige:
Slovenako-angleika slovnica ... _ . $100
Zajedald •»•.^m. mm«*	. . m 1.75
Zakon biogenezije_________________ „ 1*0
Jimmie Higgins	_______L00
Pater Malaventura _______________ IM
Kdor naroči Zajedalce in Zakon biogenezije skupaj, dobi obe knjigi za tri dolarje.
Vse te knjige eo lično in trpeftno vezane. Poštnina Jo všteta. Naročilu priložite denar.
Naročila sa vae gori omenjene knjige prejema
MJI2E¥RJI MATICA S. L' P. J..
2657 S*. UwnUfe Armme CHICAGO, ILL.