Povzdignimo naš muz icaini pouk! (Giasbeni pouk in I. ,,voščii «"!) Faktorji človeške kulture so znanosti \n umetnosti. Smoter znanostim je stremljenje po resnici, smoter umetnostim pa izraževanje lepote. Vednosti im?.jo svoj izvor v umstvenem, umetnosti pa v čuvstvenem življenju. Vedi in umetnosti se takorekoč dopolnjujejo ter so vsled tega enakovrcdni kulturni činitelji. Tudi naša ustava govori v svojem § ]6. o znanostih in umetnostih. Nikomur pač ne bi prišlo na niisel, razredovati n. cr. velikane človeških kulturnih stremljcnj v važnejše in v manj važne. Aristotel, Sofoklcj, Oalvani, Newton, Edison, Michelangelo, Raffael, Palestrina, Beethoven — vsi so velikani. Umetnosti in znanostl so torej istovredni kulturni faktorji. II. Umetnosti se dele v oblikovne (upo-  Jabljajoče, prostorne) in v govoreče ('niiziške, časovne). Tvarina prve umet- nostne kategorije je materijalna (barve, les, kamen i. dr.), tvarina druge pa je človeška beseda (pesnitev) ali pa muzi- !;alni ton (mnzika). Tonski elementi se naslanjajo na za- kone akustike, ki slonijo spst na mate- mati.ških zakonih Matematika je torei oomožna veda muzike. O simetriji in o ritmu se govori istotako v lnuziških ka- kor v upodabijajočih umetnostih. Ozke vezi najdemo še med slikarstvom in mu- zlki. Obe umetnosti zajemate motive če- sto iz narave. Prva jih obravnava v pro- stornem, druga v časovnem smislu. Ozek stik med posameznimi umetnostn!mi strokami dokazuje že dejstvo, da so po- samezni umetniki večkrat ustvarjajoči v obeh umetnostnih kategorijah. Znamenitslikar je često tudi izboren muzičar in oliratno. Vse umetnosti so potemtakera istovredne; \s^ imajo svoj izvor v našsm čuvstvenem življenju. Razlikujejo se edinole elede izraževalnih sredstev. III. Šolski pouk in šolska odgoja imata namen. harnionsko razvijati istotako razum, kakor tudi čuvstvovanje. Glavo in r>a srce! »Namen vzgoje je, napraviti iz človeka — človeka«. fKomensky). Moderna pedagojrika (Reinova) deli šolske predmete v tako znanstvenega in v tako umetniskega značaja Naša izobrazba bi bila torej noir.anjkljiva. če bi sc ne oziralo v šoiah na obe kategoriji predmetov. Potrebno oa je to osobito v sedanji, tako materijalistiški navdahnjcni dobi. S šolskim poukom hočcmo povzdigniti tudi moralni nivo Ijudstva. In k tcmu pripomore osobito vzgoia k uraetnosti in na DO^lpgi umctnosti. Znano je, da goj3 Ancioži. ta izrazito trgovski narod, v svciih šolah že skozi gencracijo sistematno muzikalni pouk. Zanimiv je mcd drugim tud: odlok pruskega nančnega ministrstva (z dne 14. avgusta 1919), s katerim se določuje, i!a se morajo v zrelostn.h  siiričevalih srcdnjih šol zaznamenovati Izredna znanja v umetnostnih predmetih. Živimo torej v dobi. ki bode morala jasno začrtati svojc staMšče napram umetnostim in umetniškemu pouku. Od tega bodi zavisen napredck ali pa propad v lunctnostih, al: z drusrimi besedami: Nanredovanje ?\\ nazadovanja v kulturi! Muzikalna zgodovina nas uči, da je bil napredek naše umetnosti vselej zavisen od nazorov, ki so vladali istočasno o njej. Evo nekaj primerov! V dobi razcvita grške kulture so zavzemali pevci in muzičari odl čna mesta. Pevci so imeli — liki poznejšim filozofcm — nalot.o, odgojevati ljudstvo ter ga navduševati za umetnost. S propadom grške kulture je spoj-_n tudi propad glasbe. Rirrljanom je služila samo še v razveseljovanje ter je bila doccla podrejenega pomena. Glasba ni bila več umet- nost. ampak ročnost. katero so proizvajali le sužnji. V tej obliki bi bla propadla doccla, ako je ne bi bilo rešilo nastopaioče krščanstvo. Oznanjevalci krščanstva so dosesli mnogo več s petjem, kakor pa z besedo. Zrian je pomen pevskega pouka na samostanskih šolah v sredniem veku. Muzika je bila enakovreden predmet z drugimi znanstvenimi ptrokami. Kantor, nčitclj petja, je zavzein..l za ravnatcljcm prvo mesto v učiteljskcm zboru. Ko se je predmet začel izročati manj izobraženim lajikom, js začcl propadati in ž njim tudi gojitev muzikalne umetnosti na šolah. V tej dobi se ie za to katogorijo učnih predmetov začol uporabljai^i izraz »ročnost« (spretnost vesčina), katere označbe se je dr-zal tudi Pestalozzl kot otrok svoje dobe. Vflcd srjlošnesTa omalovaževanja ji bilo tudi učno postopanje prav rokodelsko in mehansko Velik razmah na polju odgoje in p(,uka nroti kor.cu 19. stoletja je spct začcl naglaševati umetniški pouk in sM-ernljenje. priboriti našim predmetoni u,rrlcdnejše mesto; že v predvojni dobi Je to rodilo lepe uspehe. Mnogo so pripornogle k temu strokovne organizacije. Muzfknlni pouk torej ne more zavzemati med šolskimi predmeti drugega stali?ča, nego vsak drugi umetniški poukI/vor umetnosti je srce, ne pa roke. Muzika je tonska govorica. Muzičar je to;e] umctnik. ne pa spretničar. Vsaj bil.bi naj' Istina ie sicer, da zavzema spret-nost oziroraa mehanizem v našem predlr.etu važno vlogo in to osobito na elerrentarni stopnji. To jz pa tudi n. pr. pr' čitanju enako. Elementarno čitanjs J8 istotako mehanskega značaja; temu sledi šele na poznojših stopnjah razumno ifl konečno estetiško čitarje. Pri iruzikal* n_m oziroma pevskem ponku traja prv^df^ba doba H!uzik?!i/n.a deli časa, ker Je aocrcepcija otežkočena. Učenec mora sndjati vcčje število delnih predstaV (akustični ton. tonsko ime, tonsko mesto ujA-nike na inštrumentul, in tonsko zna¦¦'iije Inotol, ki še označuje razen višine 'i trajanje) pri tem; ko spaja pri čita. ;-i le dve delni predstavi (glasnik in Ci^o). Iz značaja elementarne stopnjs totei še ne smemo sklepati na celokupni ^ačaj nčncga predmeta. Kakor pri čita"il'. tako mora tudi v muzikalnem ozirorq^ Pevskem pouku slediti mehanski stop^ umstvena in estetiška stopnja obrav'ave * Učna uprava naj torej ne da po^ednega povoda k nastanku faktičnih Psčinarjev oziroma muzikalnih rokodel,ev s tem, da zapostavi celokupni prcd' ef v nižjo mehansko kategorijo. ^ Muzikalni ozlroma pevski pouk na j^ni podlasi ne spada h katej7ori.ii ^J^°'n«, ampak je predmet umetniške- Ijj "" Zalibojr se najdejo tudi učne moči, D0Je zadovoljujejo z rr.ehansko stopnjo 7A ka in te so potem šotiniti veščinarji. liov • noi-ik zadostujejo seveda učne  pa /načaia.. (llasba ie tonska govorica,  lorej jezifi, in ghsbeni iičitdj bodi umetniško in ne samo tehniško naobražea. IV. Dokazati sem hotcl, da muzikalni oziroma pevskl pouk ni spretnost in to: 1. iz vzrokov njcgovega bistva kot predmet umetniškega značaja in 2. iz didaktiških ozirov. Zanj so isto tako odločevalna inoderna stremljenja  na polju metodike. (Delovni pouk, vzbu jar.je zanimanie za predmet i. dr.).  . 3. V nacijonalnem oziru je osobito še  šolski pevski pouk največjs važnosti. '>'< ¦metno^t združuje, kar življenje često r.izdružuje.« Petje in muzika naj bodeta unjenici našega narodnostncga združe- vanja. Jn to jako uspešni! Kaj je vzdrže- valo v dobi največjega tujčevega priti- t>ka narodno zavest9 Bila je to narodna nesem! Srbski guslar je po porazu na Kosovem bodril in krepil vero v koneč- no odrešitev. Pevaje je opravljal isto ve- llkansko kulturno delo, katero so oprav\yAl svoječasno oznanjevalci kršcanctva. B li so pa to nazvani um^tniki in ns »veščinarji«.* Govorili so govorico, ki je i?virala iz srca In zategadelj so tudi nas!i vzprejemljive duše. Pri »spretničar}\h« bi hilo to nemosoče. S tako govoriro hočemo vplivati tudi na naš bodoči naraščaj. da bods keJ.aj v moralnem ozirn boljši. kakor pa so tmši sodobr.iki. ter da bode iniel tudi misel za plemenita nacijonalna stremlienia. Kakor \ dobah veKkih ktilturnih razma^iiv, t?ko n?i tudi sedaj zavz«nia nalodna ciasba odlščno nrsto: le tako bode z:»m«gla zadostiti svoji nalogi. H. Druzovič. * Veščinsrji (spretničarj) so n.pr. rokodolci. akrobati. muzikantje (v nižjeni l.omenu) i. dr.