Dvojezični zavod naj dobi ime po Pavlu Petričiču V Dolini Ivan Tavčar in Livio Jakomin Na Goriškem odkrili 34 utajevalcev
Primorski
št. B1 (20.964) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
Svoboda združevanja in razvoj tehnologije
Martin Brecelj
Pisatelj Claudio Magris je pred kratkim odkril, da ga je nekdo, ne da bi ga vprašal za privoljenje, včlanil v socialno omrežje Facebook. Kot je zapisal v komentarju, ki ga je pred dvema dnevoma objavil časnik Corriere della Sera, ga to zelo moti, saj ga spominja na prisilno včlanjevanje v organizacije fašističnih in komunističnih režimov.
Tržaški pisatelj pripominja, da očitno tudi v demokratičnih sistemih delujejo silnice, ki vodijo k uniformiranju ljudi. Zato je po njegovem tudi v današnjem razvitem svetu povsem aktualen drugi odstavek 20. člena Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah (Magris ga resnici na ljubo pomotoma zamenjuje z 20. členom italijanske ustave), po katerem se nikogar ne sme prisiliti k članstvu v katerokoli združenje.
Upravičena ogorčenost pa Magrisa mogoče mestoma le zanese predaleč. V svojih izvajanjih namreč ne le odkrito izpove, da ne zna uporabljati »orodij digitalnega sveta«, ampak tudi zahteva, naj se mu prizna »pravica do digitalne nepismenosti«. Na dlani je, da to nima nič opraviti s svobodo združevanja, in vprašanje je, ali gre sploh za pravico v pravem pomenu besede.
Navadno namreč pravimo, da imamo pravico do nečesa, če to tudi sami cenimo. Tako recimo govorimo o pravici do življenja, do razvoja ipd., ne pa o pravici do smrti, nerazvitosti ipd. Res je, da bi kdo lahko načelno zavračal znanstveni in tehnični razvoj ter se zavzemal za vrnitev k »naravi«. Obstajajo celo zagovorniki stališča, po katerem naj bi bil človek »rak planeta Zemlje«. Vendar dvomimo, da smemo Magrisa prištevati mednje in da tržaški pisatelj načelno odklanja novodobne izume, od Gu-tenbergovega knjigotiska dalje.
Mogoče bi problem bolje zastavili, če bi se vprašali, kaj narediti, da bi ljudje čim bolj svobodno in smotrno uporabljali dosežke znanosti in tehnike, oziroma da ne bi dosežki znanosti in tehnike tako rekoč uporabljali ali celo za-sužnjevali nas. V takšni perspektivi bi seveda smeli povsem razumno odkloniti nekatere možnosti, ki jih ponujata znanost in tehnika, kadar bi nam pač te možnosti ne pomagale zasledovati naših ciljev.
Brez večjih težav bi si lahko tudi predstavljali, zakaj Magriso-vo odklanjanje Facebooka ni nujno antimoderno. Dovolj je pomisliti, da čas, ki bi mu moral posvečati, najbrž bolj smotrno izkorišča s pisanjem svojih knjig.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 8. FEBRUARJA 2014
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
ljubljana - Podelili Prešernovi nagradi za življenjsko delo
Lavreata Pavle Merku in Vladimir Kavčič
Nagrada Prešernovega sklada tudi nekdanji igralki SSG Vesni Pernarčič
italija
Grillo v kleščah sodstva
RIM - Vodja Gibanja 5 zvezd Beppe Grillo tvega obsodbo na 9 mesecev zapora zaradi odstranitve sodnih pečatov. Decembra 2010 je med demonstracijo proti hitri železnici v Dolini Suse v Piemontu protizakonito vdrl v kolibo, ki so jo protestniki demonstrativno postavili in so jo sodne oblasti zasegle. Sicer pa je Grillo tudi preiskovan zaradi šču-vanja vojakov k nepokorščini.
Na 11. strani



zimske olimpijske igre - Soči 2014
Ruska zgodba
SOČI - Zimske olimpijske igre v Sočiju, ki bodo potekale do 23. februarja, so uradno odprte. Na sinoč-nji skoraj tri ure dolgi slovesnosti na stadionu Fišt v olimpijskem mestu je igre uradno odprl ruski predsednik Vladimir Putin, ogenj za XXII. zimske
olimpijske igre pa sta prižgala legendi ruskega športa Irina Rodnina in Vladislav Tretjak. Že danes gre zares. Podelili bodo prvih pet kompletov kolajn. Za eno od teh se bo potegoval slovenski biatlonec hrvaškega rodu Jakov Fak.
Na 18. strani
narodni dom
Nov oddelek za mlade bralce NŠK
TRST - V pritličnih prostorih Narodnega doma, tam, kjer je še pred leti deloval Infocenter, je Narodna in študijska knjižnica uredila nov oddelek za mlade bralce.
Včerajšnjega odprtja novega oddelka NŠK se je udeležilo veliko ljudi.V novih prostorih se bodo lahko mladi knjižni molji odslej družili in ustvarjali med knjigami, v njih pa bodo prirejali tudi pravljične urice za najmlajše.
Na 4. strani
LJUBLJANA - Prešernova proslava s podelitvijo najvišjih državnih nagrad na področju umetnosti je potekala med idejo o umetnosti kot zoperstavljanju minljivosti in banalnosti ter besedami predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Janeza Bogataja, da se mora tudi institucija Prešernovih nagrad spremeniti, nikakor pa je ne gre ukiniti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela akademik in skladatelj, jezikoslovec, slovenist, etnomuzikolog, raziskovalec, glasbeni urednik in pedagog Pavle Merku (na posnetku STA) in pisatelj Vladimir Kavčič.
Včeraj so podelili tudi nagrade Prešernovega sklada. Med dobitniki je tudi igralka Prešernovega gledališča iz Kranja Vesna Pernarčič, ki je prva leta svoje igralske kariere preživela v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
Na 3. strani
»Upravni svet SSG je povsem legitimen«
Na 3. strani
Železarna: kdaj bo seja pristaniškega odbora?
Na 4. strani
Confartigianato: obrtniki hočejo delati
Na 4. strani
Prostorski načrt za zahodni Kras
Na 5. strani
Goriški pesjak odprt pred koncem leta
Na 13. strani
štmaver - Dežela sprostila sredstva
Za sanacijo usada na voljo pol milijona
9771124666007
2
Sobota, 8. februarja 2014
ALPE-JADRAN
/
špeter - Pobuda ob odprtju retrospektivne razstave velikega beneškega umetnika
»Dvojezični večstopenjski zavod naj dobi ime po Pavlu Petričiču«
Z razstavo so v četrtek tudi odprli obnovljeno Beneško galerijo in počastili praznik slovenske kulture
ŠPETER - Inštitut za slovensko kulturo bo na Dvojezični večstopenjski zavod v Špetru vložil uradno prošnjo, da se dvojezična šola poimenuje po Pavlu Petričiču. To je najpomembnejši poudarek s četrtkove otvoritve retrospektivne razstave umetniških del Pavla Petričiča, s katero so v slovenskem kulturnem domu v Špetru odprli obnovljeno Beneško galerijo in obenem počastili praznik slovenske kulture.
Predlog o poimenovanju dvojezične šole je dala predsednica Inštituta Bruna Dorbolo in so ga z glasovanjem potrdili številni kulturni delavci ter Pe-tričičevi sodelavci, ki so se udeležili prireditve. Kdor je poznal Petričiča, ve, da je bil raje v ozadju, da ni maral ceremonij in pohval, zato je sorodnikom naročil, da naj tudi po njegovi smrti upoštevajo to željo. S hvaležnim spominom na vse, kar je Petricig ustvaril in spodbudil na kulturnem, šolskem in socialnem področju ter s skupno voljo javno izraženo na otvoritvi razstave, pa so bili pomisleki družine preseženi.
Ni ga človeka, ki bi bolje predstavljal kulturno snovanje Slovencev na Videmskem, ki bi gojil in razvijal toliko zanimanj od umetniškega ustvarjanja do raziskovalne in publicistične dejavnosti, od političnega do pedagoškega dela. In tudi ga ni človeka, ki bi toliko naredil za rast celotne skupnosti, zato, da bi se odprla v širši svet in se vključila v sodobne kulturne tokove, je dejala Marina Cernetig na otvoritvi. Zato sta se Društvo beneških likovnih umetnikov in Inštitut za slovensko kulturo odločila, da prav na dan
slovenija
O novih ministrih le ugibanja
LJUBLJANA - Prvak DeSUS Karl Erjavec - ob njem je bil prisoten tudi vodja poslanske skupine Franc Jurša - je bil tudi po včerajšnjem srečanju s premierko Alenko Bratušek o možnih ministrskih kandidatih in razdelitvi re-sorjev skrivnosten. S potekom pogovorov je sicer zadovoljen in računa na to, da jih bodo končali prihodnji teden, je dejal po srečanju. Oba s premierko morata namreč opraviti še določene pogovore s kandidati.
Jurša po sestanku ni potrdil neuradnih informacij, da bo Tina Komel iz vrst PS, ki vodi urad za zamejce in Slovence po svetu, to mesto prepustila stranki DeSUS. Kot najbolj možnega kandidata za vodenje omenjenega urada se ves čas omenja nekdanjega poslanca DeSUS Vasjo Klavoro. »To so v glavnem presoje predstavnikov medijev,« je še dejal Jurša.
V javnost je sicer več pricur-ljalo o možnih kandidatih PS. Prvak DeSUS je po seji izvršnega odbora DeSUS pojasnil, da je za možna kandidata PS za gospodarskega ministra, Metoda Dragonjo, in za ministrico za zdravje, Alenko Trop Skaza, izvedel iz medijev. Ponovil je, da s podporo Dragonji DeSUS nima težav, a da to ni kandidat njihove stranke in tako tudi ne more biti iz njihove kvote.
Od leve Marina Cernetig, Giacinto lussa in Bruna Dorbolo na četrtkovem odprtju razstave umetniških del Pavla Petričiča v Beneški galeriji v Špetru
nm
njegovega rojstva, ko bi praznoval 85 let, in ob slovenskem kulturnem prazniku odprejo obnovljeno Beneško galerijo, ki je eden od njegovih uresničenih projektov, s Petričičevo razstavo. »Petricig je imel rad novosti, tudi tehnološke«, je nadaljevala Marina Cer-netig, »zato smo mu pripravili darilo. Današnji otvoritvi lahko vsak sledi po streamingu doma na svojem računalniku. In to se bo ponovilo za vsako prireditev, ki se bo v špetrskem slovenskem kulturnem domu.«
Giacinto Iussa, predsednik društva beneških umetnikov, je spregovoril o likovnem delu Pavla Petričiča, ki je morda najmanj poznano, vendar gre
za pravega umetnika, ki je dobro obvladal številne tehnike od olja do seri-grafije, suhe igle in jedkanice, kot potrjuje lepa špetrska razstava. Spomnil se je tudi prvih stikov s Petričičem. »Navadil nas je, da je treba tudi v ustvarjanju izhajati iz svojega prostora, je dejal Iussa, postaviti Benečijo kot središče sveta in to v času, ko smo zaradi strahu in klime, ki je bila pri nas, raje gledali zunaj.«
Predsednica Inštituta Bruna Dor-bolo se je spomnila prvega praznovanja kulturnega praznika v Benečiji. Tudi to je predlagal Petricig in vsi so se zbrali v gostilni v Petjagu, da bi se dogovorili, kaj in kako. Nenadoma so
vstopili štirje karabinjerji in vse legitimirali. To se je dogajalo v Benečiji in niti toliko let nazaj, a danes so se časi spremenili. »Vsi vemo, da Pavel Petri-cig ni sam gradil, da so in smo tudi drugi pomagali in skrbeli, a vemo tudi, da brez njega ne bi imeli tega, kar imamo. Bil je poliedričen intelektualec,« je nadaljevala Bruna Dorbolo, »ki je znal valorizirati ljudi okrog sebe, vzbudil je našo samozavest in ponos, da se imamo za tisto, kar smo, a nas je tudi naučil dialoga s svetom.« Nato je predsednica inštituta dala na glasovanje predlog o poimenovanju dvojezične šole, ki so ga vsi prisotni prepričano podprli. (NM)
V Tinjah počastili slovenski dan kulture
CELOVEC/TINJE - Pod geslom »Kultura povezuje narode« je ob slovenskem kulturnem prazniku v Domu prosvete v Tinjah potekala prireditev, na kateri je imel slavnostni govor novi deželni glavar Koroške, socialdemokrat Peter Kaiser, delno vnovič tudi v slovenščini. Kaiser je spregovoril tudi o novi poti Koroške. V ospredju mora biti to, kar ljudi povezuje in kar je skupnega. Koroška ima na stičišču treh kultur izredne priložnosti, ki jih je treba izkoristiti, je še dejal Kaiser. Pri tem pa prvenstveni cilj ni hitrost, temveč je treba pridobiti za to novo pot še veliko ljudi. Glasbeno so prireditev oblikovali Mladinski zbor Danica, otroški zbor Lipov cvet in vokalna skupina Lipa iz Velikovca ter recitator-ja Magda Karner in Martin Kuch-ling. Med častnimi gosti je bila tudi generalna konzulka Slovenije v Celovcu Dragica Urtelj.
Pri romunskem vozniku našli steroide in anabolike
FERNETIČI - Policisti so v četrtek ponoči na Fernetičih ustavili 32-letnega romunskega voznika tovornega vozila za prevoz avtovle-ke. Pri pregledu avtovleke so našli vrečko, v kateri je bilo 226 različnih steroidov in anabolikov ter 57 mi-lilitrov snovi, prepovedane v športu, so sporočili s Policijske uprave Koper.
Policisti so ugotovili, da so moškega že leta 2011 v Italiji obravnavali zaradi razpečevanja steroi-dov. Po četrtkovem dogodku so ga pridržali in nato po zaslišanju izpustili, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Za omenjeno kaznivo dejanje je zagrožena kazen od enega do deset let zapora.
vremenska ujma - Ledeni oklep počasi popušča
Zdaj se bojijo poplav
Podrta drevesa in vejevje lahko zamašijo struge rek in potokov, ki so narasli zaradi padavin in taljenja snega ter ledu
LJUBLJANA - Razmere v Sloveniji so se po ledeni ujmi večinoma umirile, se je pa zdaj povečala splošna poplavna ogroženost na območjih vodotokov. Premier-ka Alenka Bratušek je za ponedeljek sklicala sestanek, na katerem bodo govorili o ukrepih pri odpravljanju posledic ujme.
Žled, ki je v minulih dneh prizadel predvsem Notranjsko, je v struge rek in na pobočja ter v hudourniške grape zmetal debla dreves ter drug gozdni material. Obstaja nevarnost pred možnimi prenosi teh naplavin po strugah rek navzdol ter pred možnimi zamašitvami rečnih strug. Agencija RS za okolje je zato izdala opozorilo, da tam lahko pride do poplavljanja. Prek svojih koncesionarjev je agencija že začela s čiščenjem vodotokov na območjih, kjer so za konec tedna napovedane padavine.
Pri odpravljanju posledic ujme je danes sodelovalo tudi 700 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, večinoma čistijo odvodne sisteme. Poleg tega je bilo na prizadetih področjih še 2045 gasilcev s443 gasilskimi vozili. Skupno pa je bilo v tednu dni na terenu več kot 32.000 prostovoljnih operativnih gasilcev z več kot 5220 gasilskimi vozili in ostalo pripadajočo opremo.
Nadaljevalo se je tudi odpravljanje poškodb na elektro omrežju. Popoldne so delavci Elesa spet priklopili 220-kilovoltni daljnovod Beričevo-Podlog. S tem so osrednji Sloveniji zagotovili drugi napajalni vod. Doslej je bil ta del države odvisen le od novozgrajenega 400-kilovoltnega daljnovoda Beričevo-Krško.
Na območju Elektra Ljubljana je bilo 18. uri brez napetosti še 518 transfor-
Z zvišanjem temperatur se sneg in led topita, kar pa povečuje nevarnost poplav
ansa
matorskih postaj, brez oskrbe z elektriko pa približno 13.000 odjemalcev. Na območju Elektra Maribor je brez električne energije še 2000, na območju Elektro Celja pa 613 odjemalcev.
Obtežitev električnih vodov Elektra Primorska je bila ob tokratnem žledu za osem- do dvanajstkrat večja kot sicer. Ta nenaravna obremenitev je kriva za zlom omrežja, pravi direktor sektorja za distribucijsko omrežje Elektra Primorska Rad-ko Carl. Zavrača pa ugibanja, da bi bil vzrok za takšno škodo na daljnovodih neočiščen varovalni pas.
Težave so še vedno tudi na Notranjskem, kjer je žled pustil najhujše posledice. Do ponedeljka naj bi za 20 do 30 odstotkov prebivalcev občine Po-stoj na že zagotovili tudi električno energijo iz distribucijskega omrežja. Po besedah Žarka Cerkvenika iz Elek-tro Primorska je trenutno v postojnski občini brez elektrike 980 gospodinjstev, od tega 700 v Postojni, ostali na podeželju. Od 85 kilometrov daljnovodov na območju Postojne je 70 kilometrov poškodovanih, od tega 50 kilometrov popolnoma uničenih.
Potem ko je v četrtek zvečer spet stekel tovorni promet z dizelskimi lokomotivami med Borovnico in Sežano ter je Luka Koper lahko ponovno začela pošiljati tovor naročnikom, pa potniški vlaki še nekaj časa ne bodo vozili. Potniški promet pa bo ponovno stekel predvidoma šele maja. Stanje se počasi normalizira tudi pri dostavi pošte.
Včeraj je italijanski predsednik Giorgio Napolitano slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju izrazil sočutje ob nastalih razmerah po ledeni ujmi in izrazil željo, da se stanje čim prej normalizira. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 8. februarja 2014
3
ljubljana - Prešernova proslava med preseganjem časa z umetnostjo in današnjim trenutkom
Pavle Merku in Vladimir Kavčič dobitnika nagrad za življenjsko delo
LJUBLJANA - Prešernova proslava s podelitvijo najvišjih državnih nagrad na področju umetnosti je potekala med idejo o umetnosti kot zoperstavljanju minljivosti in banalnosti ter besedami predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Janeza Bogataja, da se mora tudi institucija Prešernovih nagrad spremeniti, nikakor pa je ne gre ukiniti.
Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela akademik in skladatelj, jezikoslovec, slovenist, etnomu-zikolog, etimolog, publicist, kritik, esejist, raziskovalec, glasbeni urednik in pedagog Pavle Merku in pisatelj Vladimir Kavčič.
Bogataj je v svojem govoru poudaril, da je Prešernov dan državni praznik, ki je še ohranil nekaj obrednosti, ki ne pomeni zgolj obešanja zastav. Po njegovih besedah bi ga morali praznovati v najširšem pomenu besede kultura, tudi ob spoštovanju medsebojnih razlik. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada se je ustavil tudi ob »živahni razpravi«, kot jo je poimenoval, ki je spremljala letošnji izbor nagrajencev.
Prejemnik velike Prešernove nagrade za opus, pisatelj Vladimir Kavčič je v zahvalnem govoru prav tako opozoril na tukaj in zdaj. Ko je Slovenija postala del EU in širšega gospodarskega polja, so propadla številna podjetja, brezposelnost je velika. Država rešuje banke, da bodo počele to, kar so doslej, medtem ko mladi odhajajo s trebuhom za kruhom, je dejal Kavčič. Prešernovo nagrado za življenjsko delo je prejel kot ena od velikih figur sodobne slovenske književnosti. Že v njegovih prvih literarnih objavah v 50. letih minulega stoletja je vznik-nila na plan njegova poglavitna tematika: težko življenje človeka med drugo svetovno vojno in po njej. Iz tega časa sta umetniško najmočnejši zbirka novel Čez sotesko ne prideš in romaneskni prvenec Ne vračaj se sam. V 60. letih je napisal trilogijo romanov Tja in nazaj, Od tu dalje ter Onkraj in še dlje. Z leta 1973 izdanim romanom Zapisnik je dodobra razburkal tedanjo slovensko javnost, politična oblast pa je roman strogo obsodila, tako zaradi inovativnega sloga, ki posnema zapisnik zaslišanj in znanstvenih ekspertiz različni strok, kakor zaradi vrhunske literarne tematizacije stalinističnih zločinov povojne Partije. Kavčiča je literarna veda razglasila za klasika slovenske literature, vrh tega pa ga lahko zaradi njegove vztrajne brezkompromisnosti in boja proti dogmat-izmom vseh vrst okličemo za največjega mojstra vojne proze na Slovenskem.
S svojim kratkim govorom je navdušil tudi drugi prejemnik velike Prešernove nagrade, skladatelj Pavle Merku. Leta 2004je napisal zadnjo skladbo, od takrat se že deset let ubada le z boleznijo, to je deset let trpljenja, je dejal. Zdaj že mesec dni odgovarja na vprašanja novinarjev, zaradi česar je utrujen, a srečen. »Čutim se spet srečnega, umrl bom bolj vesel,« je v šali sklenil Merku.
Slovesnost pod naslovom Živeti umetnost - presegati čas je režiral Matej Filipčič, ki je skušal izpostaviti lavreate, ki so s svojim delom zaznamovali naš čas in
v njem zapustili prepoznavne umetniške presežke.Zdra-vljico je interpretirala dramska igralka Silva Čušin, slovesno podelitev pa je zaključil glasbeni program, ki sta ga izvajala Simfonični orkester RTV Slovenija in Slovenski tolkalni projekt (StoP) pod vodstvom dirigenta En Shaa.
Pavle Merku med nagovorom prisotnih v Cankarjevem domu po prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo
sta
Glasbeni program je oblikoval skladatelj Lojze Lebič.
Ob isti uri bo v Narodni in univerzitetni knjižnici glasbeno-literarni večer s pesnico Svetlano Makarovič, ki bo svojo in Prešernovo poezijo interpretirala ob spremljavi glasbenih gostov.
nagrade prešernovega sklada
Med šestimi nagrajenci tudi igralka Vesna Pernarčič
LJUBLJANA - Ob velikih nagradah so kot vsako leto podelili tudi nagarde Prešernovega sklada. Te so letos prejeli pesnik Vladimir Kos, akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler, gledališki režiser Jernej Lorenci, režiser Jože Možina, Slovenski tolkal-ni projekt (krajše SToP) in igralka Vesna Pernarčič.
Pernarčičeva je ena izmed osrednjih nosilk repertoarja Prešernovega gledališča Kranj, v zadnjih dveh letih pa je izoblikovala zavidljivo paleto različnih vlog, zaradi katerih jo prav gotovo lahko uvrščamo med najpomembnejše ustvarjalce slovenske gledališke umetnosti.
Njena odrska prezenca je skorajda samoumevna. Njena odrska govorica izbrušena. Občutek za pravo mero ji daje verjetnost prav v vseh plasteh, ki jih uporablja pri ustvarjanju svojih vlog. Njen igralski register ji omogoča vrhunsko izvedbo tako komedij kot tudi psihološko poglobljenih dram. Je tudi izjemna pevka, kar pa je v igralskem poklicu lahko dvorezen meč. A s svojim petjem nikoli ne prestopi v želji po ugajanju,
temveč ga vsakič inteligentno vpne v svojo interpretacijo lika, kar seveda govori o njeni igralski veličini.
Dvomimo, da obstaja v slovenskem prostoru igralka, ki bi uspela tako popolno in dih jemajoče upodobiti Marlene Dietrich, kot jo je v istoimenski predstavi upodobila ona. V predstavi - kabaretu, ki ni kabaret ... gledaš in poslušaš Marlene, ki ni in je Marlene ... in občuduješ igralko Vesno Pernarčič, ki je oboje in še več. Kaj takega se v gledališču redko dogodi. To so presežki, ki spremenijo gledališko vlogo v biser umetnosti, je v obrazložitvi zapisala Nataša Barbara Gračner.
Vladimir Kos je nagrado prejel za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi, Alenka Sottler za razstave v Mariboru in Ljubljani ter za ilustratorski opusu, ki ga je mogoče uvrstiti v sam vrh domače ilustracije. Jernej Lorenci je bil nagrajen za režijo uprizoritev Kako jemati njeno življenje, Nevihta, Dantonova smrt in Ponorela lokomotiva, Jože Možina pa za dokumentarni film Pedro Opeka, dober prijatelj.
pavle merku
»Žlahten umetnik in razumnik«
»Akademik Pavle Merku je slovenski razumnik in umetnik v naj-žlahtnejšem pomenu besede. Slovenec po prepričanju in ena najvplivnejših osebnosti kulturnega življenja Slovencev v Italiji. Njegova poklicna zanimanja so se našla v ljubečem bi-nomu: literaturi in glasbi. Merkujev skladateljski opus, tesno povezan z ohranitvijo in ovrednotenjem ljudskega izročila, je tako pomemben, obsežen in odmeven, da že dolgo sodi v nepogrešljivi del slovenske sodobne glasbe in tudi širše kulture. Vedno je posebno mesto namenjal ljudski glasbi in tako prispeval k njenemu zbiranju in ohranjanju. Pisati skladbe v raznih slovenskih narečjih je bil zanj poseben užitek. Skladateljski, raziskovalni in publicistični opus Pavleta Merkuja pomeni enega od vrhov slovenske ustvarjalnosti po drugi svetovni vojni. Pavle Merku je ohranil svobodo, ker ne bi mogel živeti brez nje, ohranil je radovednost, ker ne bi mogel rasti, če ne bi bil več radoveden. Ima se za privilegiranega človeka. Za vsak privilegij je treba plačati določeno ceno, vendar jo, kot pravi, rad plačuje,« je med drugim v obrazložitvi nagrade zapisal Stojan Kuret.
gledališče - Dežela, Občina Trst in Pokrajina potrdile veljavnost občnega zbora
»Upravni svet SSG je zakonit«
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka zaman zahteval preklic včerajšnje seje nove uprave
TRST - V Kulturnem domu v Trstu se je včeraj popoldne prvič sestal novoimenovani upravni svet Slovenskega stalnega gledališča pod vodstvom predsednice Brede Pahor. Kot nam je povedala predsednica, je svet vzel v pretres najnujnejše zadeve, ter se dogovoril, da bo prihodnjo sredo obravnaval pereče vprašanje umetniškega vodstva gledališča.
V zvezi z dogajanji v teatru je predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka včeraj pisal SSG, Društvu slovensko gledališče, Slovenski kulturno-gospodarski zvezi, Deželi ter Pokrajini in Občini Trst. Medtem ko so kot naslovniki pisma imenovani uradni zastopniki ustanov oziroma organizacij (Adriano Sossi za Društvo slovensko gledališče, Rudi Pavšič za SKGZ, Debora Serracchiani za Deželo, Maria Teresa Bassa Poropat za Pokrajino in Roberto Cosoli-ni za Občino) je SSG brez imenskega naslovnika, kar pomeni, da Štoka ne priznava Brede Pahor kot predsednice gledališča.
To je razvidno iz vsebine njegovega pisma.
»Sporočili so mi, da je za danes sklican upravni odbor SSG in da je bila za SSO vabljena gospa Maja Lapornik. Kar je meni znano - saj zapisnika občnega zbora še ni na razpolago - upravni SSG ni bil nikoli imenovan kot predvideva 4. odstavek 13. člena statuta, zato so bila vabila poslana osebam, ki so jih članice le predlagale za omenjeni odbor. SSO ni predlagal nikogar za upravni odbor, saj je prisotna zastopnica SSO predlagala g. Majo Lapornik za predsednico in ne za odbornico, na kar je zapustila občni zbor. Po njenem odhodu so bile samo volitve predsednika in nič drugega. Iz tega izhaja, da upravni odbor, ki je bil za danes sklican, ni bil nikoli imenovan, ker sklepa o tem ni in da SSO nima člana v odboru, zato se le-ta danes ne more sestati, ker ni popoln in niti ne imenovan,« je v pismu zapisal Štoka. Sossija, Pavšiča, Serracc-hianijevo, Basso Poropat in Cosolinija je pozval, da prekličejo za včeraj sklicano sejo, »ker ni legitimno sklicana in morebitni sklepi bi bili zato neveljavni.«
Nihče od dobitnikov pisma ni preklical prve seje upravnega sveta SSG, tri javne uprave so nasprotno spet presodile, da je bil torkov občni zbor popolnoma zakonit in da je Breda Pahor zakonita predsednica teatra. Iz Dežele so nam potrdili stališče, ki ga je odbornik za kulturo Gianni Torrenti posredoval Primorskemu dnevniku. Po njegovem mnenju je bilo vse regularno, zato je upravni svet SSG popolnoma pravnomočen. To nam je včeraj potrdila pokrajinska od-bornica Mariella De Francesco, ki v imenu predsednice Basse Poropat spremlja dogajanja v gledališču. Tudi za Občino Trst je vse zakonito in v skladu s statutom, nam je v županovem imenu pojasnil odbornik za kulturo Franco Mirac-co. Obžaluje sicer, da se slovenska manjšina ni zedinila o skupnem predsedniškem kandidatu, »še bolj obžalovanja vredno pa se mi zdi pismo odvetnika Štoke,« pravi Miracco. Statutarni člen, na katerega se v pismu sklicuje predsednik SSO, po odbornikovem mnenju ni bil kršen.
Upravni svet SSG je na včerajšnji seji vzel
na znanje Štokovo pismo, ni ga pa ocenil, ker to ne sodi v njegove pristojnosti. Kot je povedala predsednica, je odbor presodil, da je polnomo-čen in da opravlja funkcije, ki so mu bile zaupane na občnem zboru.
S.T.
4	Sobota, 8. februarja 2014
Primorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
narodni dom - Odprtje oddelka za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice
Otroško petje in ples v novem domu knjige
Korak v bodočnost. Tako je knjižničarka Ksenja Majovski ocenila odprtje novega mladinskega oddelka v Narodnem domu. »Mislim, da bo praznik slovenske kulture za nas Tržačane letos še posebno vesel in pomemben, saj bomo imeli v središču mesta prostor, v katerem se bodo mladi družili ob knjigi in razvijali vrsto dejavnosti, ki so povezane z branjem in ustvarjanjem.« Prav najmlajši so bili protagonisti včerajšnjega slovesnega odprtja. S petjem in plesom je folklorna skupina osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare pod vodstvom učiteljice Ljube Legiša oplemenitila prazničen popoldan sredi knjižnih polic. Sicer so oni poskrbeli za »korak v preteklost« in na priložnostni oder postavili otroško zabavo v čitalnici pred 100 leti.
Imenitno delo knjižničark je pohvalila predsednica upravnega odbora NŠK Martina Strajn: za malčke so uredile prikupen domek, kjer bodo lahko gojili slovensko besedo in kulturo, kjer jih bodo spremljale po poti do znanja, do obširne kulture. Slovenska generalna konzulka Ingrid Sergaš je zato nagovorila ravno mlade prijatelje knjige in jih povabila, naj se novega prostora, kjer bodo ob branju razvijali domišljijo, redno poslužujejo, njihove starše pa, naj jih tjakaj seveda vodijo. Podobno je malim gostom zaželela ravnateljica mestnih muzejev Branca Cuderi, rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia pa je potrdil, da kultura nima ne meja in niti sovražnikov. »Kako lepa je beseda mi: in danes smo tu mi, da skupaj naredimo nekaj lepega.«
Uradnemu delu je sledila že prva pravljična urica v novih prostorih, ki jih v teh dneh krasijo otroške ilustracije Katerine Kalc. V prenovljeni pritlični dvorani Narodnega doma (tam, kjer je nekoč domoval Infocenter) je že urejenih 4500 knjig, revij, cd-jev in dvd-jev; ostalo gradivo pa bodo v prihodnjih mesecih še prenesli iz skladišča v Ul. sv. Frančiška.
Kdor bi rad obiskal prikupne prostore, lahko to stori ob ponedeljkih in torkih od 9. do 13. ure, ob sredah, četrtkih in petkih pa od 14. do 18. ure. V dopoldanskih urah so na vodene obiske in didaktične ure vabljeni zlasti vrtci, osnovne in srednje šole, popoldne pa bo knjižničarka, ki bo tam zaposlena, poskrbela za dejavnosti povezane z branjem in ustvarjalnostjo - pravljične urice, srečanja z besednimi ustvarjalci, razstave ilustratorjev, likovne dejavnosti v sodelovanju s KONS -om in podobno. (sas)
Protagonisti včerajšnjega prazničnega dne so bili kdo drug kot otroci
fotodamj@n
železarna - Župan Cosolini poudarja, da Pristaniška oblast nima več razlogov za odlašanje
Takoj pristaniški odbor!
Pogled na škedenjsko železarno z morja
arhiv
Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi mora takoj sklicati sejo pristaniškega odbora in omogočiti, da se njegovi člani izrečejo glede podpisa programskega sporazuma za ške-denjsko železarno. Monassijeva nima namreč več nobenega razloga za odlašanje, poleg tega pa je iz institucionalnega vidika popolnoma neodgovorno, da stalno spodbuja in podpihuje spor z drugimi javnimi institucijami oziroma upravami.
To nam je povedal včeraj tržaški župan Roberto Cosolini, ki smo ga vprašali za oceno glede Monassijine odločitve, da preloži napovedano zasedanje pristaniškega odbora na drug datum. Kot smo poročali, je bila namreč včeraj popoldne napovedana seja pristaniškega odbora, ki pa jo je Pristaniška oblast v četrtek zvečer preklicala. Formalen razlog je bilo tehnično srečanje na ministrstvu za infra-
confartigianato - V Rimu 18. februarja demonstracija proti birokraciji in drugim oviram
Obrtniki hočejo delati
Lani so v deželi Furlaniji-Julijski krajini zaprli 341 podjetij, izgubljenih pa je bilo kar tri tisoč delovnih mest
V deželi Furlaniji-Julijski krajini so lani zaprli 341 obrtnih podjetij, izgubljenih pa je bilo kar tri tisoč delovnih mest. Tisoč ljudi je ostalo na cesti zaradi stečaja teh podjetij, dodatnih dva tisoč pa je izgubilo službo zaradi varčevalnih ukrepov v drugih.
Skratka, v enem samem letu so zaprli tri »Electroluxe«, je poudaril predsednik deželnega združenja Con-fartigianato Graziano Tilatti (na sliki) na tiskovni konfernci, ki je bila včeraj dopoldne na sedežu stanovske organizacije. Na srečanju so posredovali podatke o posledici gospodarske krize na obrtni sektor, to pa je bila tudi priložnost za predstavitev demonstracije na državni ravni, ki bo v torek,
Graziano Tilatti
18. februarja, v Rimu. Od vlade bodo zahtevali takojšnje ukrepe za zmanjšanje birokratskih obveznosti, ki domala dušijo italijanske obrtnike, in sploh ukrepe za preporod te panoge. Poleg tega bodo pozvali banke, da vendar začnejo vlagati v realno ekonomijo.
Srečanja na sedežu deželne organizacije Confartigianato so se z direktorjem Gianfrancom Trebbijem udeležili tudi pokrajinski predsedniki Confartigianato, in sicer Dario Bruni za tržaške obrtnike, Ariano Medeot za goriške, Franco But-tazzoni za videmske in Silvano Pascolo za obrtnike iz Pordenona. Položaj je okvirno enako hud v vseh pokrajinah, so povedali. Razlika je na Tržaškem, kjer be-
ležijo v bistvu časovni razmik. Tržaški obrtniki nudijo namreč še predvsem storitve, kriza pa jih je zato prizadela kasneje kot drugod. To pomeni, je ugotovil Bruni, da se bo preporod v Trstu začel kasneje.
Obrtniki zahtevajo od države, da jih »pusti delati«. Kar še najbolj pesti obrtnike, je pretirana birokracija, saj ni mogoče, da je treba za 4 mesece dela izgubiti 12 mesecev za dokumentacijo. Katastrofalno pa je v gradbenem sektorju, so povedali, kjer je treba za odprtje gradbišča čakati tudi do 5 let. Dodaten problem so deželna finančna sredstva, ki jih je deželna vlada sicer nakazala, vendar je denar še v blagajni. Za to je tokrat odgovorna informatika, pravijo, ker ni še pripravljen ustrezen računalniški program. Tudi to pa je lahko odraz birokracije.
A.G.
Roberto Cosolini
strukturo, na katerem so razpravljali o pojasnilih, ki jih je bila predsednica Monassijeva zahtevala na ponedeljkovi seji pristaniškega odbora.
Kot smo izvedeli, je ministrstvo za infrastrukturo odgovorilo na vse pripombe in poudarilo, da ni več nobenega razloga, da Pristaniška oblast ne podpiše programskega dogovora. Ministrstvo je to tudi zapisalo črno na belem v dokumentu, ki so ga posredovali vsem podpisnikom programskega sporazuma oziroma članom pristaniškega odbora, tudi luški kapitaniji. Župan Cosolini tega pisma včeraj še ni videl, vendar so mu povedali, da »je zelo pomirjujoče«. Skratka, predsednica Monassijeva ni imela realnega in konkretnega razloga za preložitev seje pristaniškega odbora, je še dejal Cosoli-ni. To je bilo napačno dejanje in neodgovorno bi bilo nadaljevati po tej poti, je dodal župan in povabil Mo-nassijevo, da skliče čim prej novo sejo pristaniškega odbora.
Deželna predsednica Debora Serracchiani včeraj ni dala izjav, medtem ko so nam iz uradov Pristaniške oblasti povedali, da je bila predsednica Monassijeva še vedno v Rimu. V Trst naj bi se vrnila danes, sejo pristaniškega odbora pa naj bi sklicala v kratkem.
A.G.
/
TRST
Sobota, 8. februarja 2014
5
občina trst - Nova prostorska-urbanistična usmeritev
Tudi na zahodnem Krasu manj zazidljivih površin
Tržaška občinska uprava, ki jo vodi župan Roberto Cosolini, je v novem prostorskem (regulacijskem) načrtu tudi na zahodnem Krasu črtala kar precej zazidljivih območij, ki jih določa sedanji načrt. Odbor župana Roberta Dipiazze se je za večje pozidave odločil zlasti na vzhodnem Krasu, Prosek, Križ in Kontovel pa je izločil iz »cementne mrzlice«. Cosolini-jeva uprava je zazidljiva območja črtala tam, kjer jih je bilo največ (vzhodni Kras), na zahodnem Krasu pa je bilo črtanje teh območij manj zaznavno in hkrati manj zahtevno. Pri tem je treba povedati, da je Dipiazza zlasti glede obalnega pasu od Miramara do Brojnice potrdil zazidljive površine, ki jih je precej neupravičeno tam uvedla uprava župana Riccarda Illyja.
Na zahodnem Krasu so torej v glavnem zadovoljni z urbanistično usmeritvijo mestne uprave, ki po njihovem prepričanju ohranja pravo razmerje med bivanjskimi potrebami domačinov ter zaščito okolja. V zvezi s črtanjem za gradnjo primernih zemljišč je podpredsednik sosveta Giorgio (Jurij) Zeriali postavil aktualno vprašanje. Že res, da je Občina iz prostorskega načrta izločila velik del zazidljivih območij, za katera pa so njihovi lastniki plačevali visoke davke, saj gre oziroma je šlo za gradbene površine. Davki so obvezni, tudi če lastnik nima namena ničesar zgraditi. Zeriali sprašuje občinsko upravo kako misli to stvar razrešiti, tudi zato , ker bi lahko lastniki teh zemljišč zahtevali odškodnine za plačane davke na območjih, ki bodo čez noč postala nezazidljiva.
Rajonski svet, ki mu predseduje Roberto Cattaruzza, je občinski upravi priporočil večjo skrb za obalni obronek pod Kontovelom, Prosekom in Križem. Tukaj bo moral Cosolinijev odbor še dodatno zmanjšati obseg zazidljivih površin in tako zaustaviti »špekulativno ropanje« na dragoce-
Rajonski svet se je odločno zavzel za ohranitev oziroma ovrednotenje »paštnov« pod Kontovelom, Prosekom in Križem
arhiv
nem okoljsko-krajinskem območju. Potrebni so urbanistični posegi za spodbujanje vinogradništva, za kar je treba omejiti t.i. evropska zaščitena področja (SIC in ZPS).
To predstavlja splošni problem na celotnem Krasu, zanj pa je v prvi osebi odgovorna Dežela. Odbor, ki mu je predsedoval Illy, o tem ni hotel ničesar slišati in je širil cone SIC in ZPS namesto, da bi jih krčil. Vlada Renza Tonda je vztrajala po Illyjevi poti, odbor Debore Serracchiani se o tej zadevi še ni izjasnil, dejansko pa na tem področju nadaljuje Illyjevo in Tondovo politiko.
Rajonski svet v dokumentu, ki ga je poslal Občini, podrobno obravnava številne »mikro situacije« na Konto-velu, Proseku in v Križu. Gre za na videz majhne in obrobne stvari, dejansko pa za zadeve, ki se od blizu tičejo občanov. In to je temeljna naloga krajevnih sosvetov in svarilo tistim, ki bi jih hoteli ukiniti.
S.T.
črna kronika - Sinoči na Furlanski cesti
V čelnem trčenju sedem poškodovanih
Približno na polovici Furlanske ceste (v bližini hišne številke 204) je sinoči približno ob 22. uri prišlo do trčenja treh avtomobilov, pri čemer je bilo poškodovanih 7 ljudi, od tega dva huje. Frontalno sta trčila ford fiesta in renault megane, nato pa je vanju trčil še volvo. Po prvih podatkih, vzroke nesreče preiskujejo mestni redarji, naj bi vozni fieste zapeljal na nasprotni vozni pas, ko mu je nasproti pripeljal renault megane. Trčenje je bilo silovito, v oba avtomobila pa je nato trčil še volvo. Za zdaj še ni znano, zakaj je voznik fie-ste zapeljal na nasprotni vozni pas.
Morda je tik pred trčenjem prehiteval volvo, pri čemer pa se ni prepričal, ali mu kdo ne prihaja nasproti.
Na kraj nesreče so poleg mestnih redarjev prišli tudi gasilci, tri reševalna vozila in vozilo z zdravnikom. Med poškodovanimi sta tudi dva mladoletnika, ki so ju prepeljali v otroško bolnišnico Burlo. Pri trčenju je eden od avtomobilov tudi porušil zaščitni zidek ob robu ceste, kamor ga je odbilo po trčenju. Cesto so takoj zaprli za promet v obe smeri. Do zaključka redakcije natančnejših podatkov o udeležencih v nesreči nismo dobili.
zaposlovanje - Kako ranljivim skupinam prebivalstva zagotoviti pravico do dela
Kriza prizadela invalide
Na posvetu Pokrajine soočenje s pozitivnimi izkušnjami in težavami v Sloveniji in drugih bližnjih državah
Tudi invalidi so zaposljivi, dela in storitve, ki jih opravljajo pa kakovostne. To izhaja iz včerajšnjega posveta na Pomorski postaji, na katerem so domači in tuji gostje razpravljali o zaposlovanju ranljivih skupin prebivalstva. Posvet sta organizirali Pokrajina Trst in deželna konzulta združenja invalidov in njihovih svojcev. Dopoldanski del srečanja je uvedla pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, ki je med drugim postregla tudi z nekaterimi statističnimi podatki. Predsednik deželne konzulte združenj invalidov in njihovih svojcev Vincenzo Zoccano pa je spregovoril o delu, ki ga opravlja konzulta, ob tem pa je dodal, da ima njihov organ zelo pomembno vlogo, saj je nekakšen sogovornik oz. pogajalec s predstavniki javnih institucij. Predsednik je izpostavil tudi gospodarsko krizo, ki je invalide še toliko bolj prizadela, saj oni v teh časih še težje najdejo zaposlitev. Po njegovem mnenju bi bilo pri zaposlovanju invalidov treba upoštevati načelo vključevanja in ne izključevanja.
Kot gostje so na posvetu sodelovali tudi ugledni strokovnjaki iz tujine. Gostja iz Bulgarije Kapka Panayotova
je poudarila zlasti pomembnost tovrstnih dogodkov, saj opozarjajo in oza-veščajo ljudi na te probleme. Po njenem prepričanju je pomemben že sam pristop do invalidov. Navedla je medicinski in socialni pristop, ki sta si povsem različna. Pri zaposlovanju invalidov je treba popolnoma odmisliti medicinski aspekt, saj je ta izključujoč, je pojasnila govornica, ki je pristašinja socialnega modela, ki je aktiven. Težje za-posljive osebe potrebujejo pravice in ne miloščine, je poudarila Kapka Pana-yotova, ki je prepričana, da bi del državnega denarja moral biti porabljen tudi za vzpostavitev dobrih delovnih razmer. Navedla je namreč primere, ko zaposljivi invalidi ne dobijo službe zato, ker ne morejo zapustiti doma ali jim ne uspe priti do delovnega mesta. Da bi izboljšali te pogoje, bi bilo zaželeno, da delodajalci poskrbijo za premostitev pomanjkljivosti, nakar bi od ranljivih oseb lahko pričakovali isti učinek kot od "normalnih" oseb, meni govornica in dodaja, da bi delodajalci morali vzpostaviti invalidom prijazno okolje, takšno, ki bi bilo prilagojeno njihovim potrebam, ob vsem tem pa bi jih mo-
rali obravnavati enako kot ostale. Izključujoča družba je po njenem mnenju nesprejemljiva, kot primer dobre prakse pa je navedla Nemčijo in Veliko Britanijo, kjer imajo spoštljiv odnos do invalidov.
Nace Kovač, izvršni direktor Slovenskega združenja za duševno zdravje, je spregovoril o ukrepih za zaposlovanje težje zaposljivih oseb v Sloveniji. Izvedeli smo, da so v Sloveniji z uvedbo novega zakona leta 2006 sprejeli kvotni sistem, ki določa procent zaposlenih invalidov od skupnega števila zaposlenih (kvota ne more biti nižja od 2% in višja od 6% od skupnega števila zaposlenih delavcev). Trend zaposlovanja invalidov se je tako povečal, na področju zaposlovanja invalidov pa je tudi precej novosti kot so npr. invalidska podjetja in zaposlitveni centri. Vendar je 10-odstotna brezposelnost v Sloveniji prizadela tudi invalide, je dejal govornik in postregel s podatkom, da je trenutno brezposelnih kar 17.454 invalidov. Sicer pa je v Sloveniji tudi zelo pomembno, kateri status invalida dobiš, je še dodal gospod Kovač.
Solidarnostna akcija Sklada Mitja Čuk
Sklad Mitja Čuk, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, zbira denarna sredstva za pomoč družinam in posameznikom pri odpravljanju posledic snežne ujme z žledom in za izboljšanje bivanjskih pogojev. »Ko po televiziji spremljamo katastrofo, ki se je pripetila sosednji Sloveniji, se seveda sprašujemo, kako bi jim lahko pomagali,« nam je zaupala predsednica Sklada Stanka Čuk. Kontaktirali so Rdeči križ, da bi izvedeli, kaj najbolj potrebujejo ljudje, ki jih je prizadela ujma.Tam so jim povedali, da so potrebe vsak dan različne: pred dnevi so na primer potrebovali agregate, nato luči na plin, potem bodo zbirali tople odeje. Pri Skladu so se zato odločili, da bodo zbirali denar in ga nakazali Rdečemu križu, ki bo nato nabavil, kar žrtve ujme najbolj potrebujejo. »Ko bodo prejeli zbran denar, nam bodo izdali donacijsko pogodbo, tako da bomo točno vedeli, čemu je bil namenjen zbran denar,« je pojasnila Čukova. Denar zbirajo na sedežu Sklada Mitja Čuk - Proseška 131-133 od 10. do 28. februarja, od ponedeljka do petka, in sicer od 9. do 19. ure.
Nasilnež v priporu
Karabinjerji postaje v rajonu Svetega Sergija so v zadnjem obdobju poostrili nadzor za preprečevanje kraj in drugih prekrškov, ki jih pogosto beležijo v tistem mestnem predelu. V tem okviru so ustavili sumljivega mladeniča, ki pa je z brcami in pestmi skušal oddaljiti ka-rabinjerja in se podati v beg. Kljub temu so ga kmalu onesposobili in ga pri priči aretirali pod obtožbo upiranja silam javnega reda. Ugotovili so, da gre za 29-letnega maroškega državljana brez stalne zaposlitve. Pri kasnejšem pregledu so na njem odkrili videokamero sumljivega izvora. Aparat so začasno zasegli in skušajo ugotoviti, ali je bil ukraden.
Ovadili vinjena voznika
Patrulje pokrajinskega poveljstva kara-binjerjev so pri prometnem nadzoru v raznih mestnih predelih ustavili dva težje vinjena voznika. V bližini Ul. Milano so prestregli 58-letnega Tržačana V.T., na Trgu Europa pa 22-letnega P.M.B. po rodu iz Kolumbije sicer pa bi-vajočega v Trstu. Obema so takoj zasegli vozniško dovoljenje ter ju ovadili sodstvu zaradi vožnje v vinjenem stanju.
Z včerajšnjega mednarodnega posveta na tržaški Pomorski postaji
foto damj@n
Tržaške izkušnje pri vključevanju invalidov v delo je predstavila Veronica Stumpo, odgovorna pri pokrajinskem Centru za zaposlovanje. Posvet je postregel še z drugimi zanimivimi temami in namigi, kaj bi v prihodnje lahko izboljšali v sistemu vključevanja oseb
s posebnimi potrebami na delo. Celodnevni posvet se je zaključil z živahno razpravo, iz srečanja pa bi lahko zaključili, da lahko osveščanje, pobude in odlično sodelovanje med invalidi in privatnimi ter javnimi ustanovami izboljšajo trenutno situacijo. (sč)
6
Sobota, 8. februarja 2014
TRST
/
barkovlje - Partizanka in srčna učiteljica
Giuditti - Ditki Giraldi v slovo
V ponedeljek smo se poslovili od Giuditte Giraldi, partizanke, povojne komunistke, srčne in inovativne učiteljice. Za vse, ki so jo poznali, je bila le Giuditta, za nas - Ditka, kot so ji rekli tudi domači. Ob družini in njenih bližnjih smo se v tržaški mrliški vežici za poslednji pozdrav zbrali po malem iz vseh sredin, ki se jim je bila pokojnica v svojem življenju zavzeto pridružila: sodelavci Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja Irsml, učiteljice iz pedagoškega zadružnega gibanja Mce, stari partijski tovariši Kpi, članice ženskih združenj Udi in Mednarodne hiše žena, člani zveze partizanov Anpi-Vzpi, otroci sobork in so-borcev iz partizanskih in povojnih let.
Bila je prijazna, skromna in preudarna. Vsakemu, če jo je za kaj poprosil, je prijazno ustregla. O sebi ni veliko govorila. Pripoved o svoji nenavadni, pa tudi tako zelo naši, primorski in tržaški življenjski poti je pred leti zaupala zgodovinarjem iz druge generacije, pa tudi nekaterim radijskim programom.
Rodila se je leta 1924, mami Slovenki, domačinki iz Barkovelj, in očetu Tržačanu, Italijanu. Oba starša sta bila učitelja. V mamini družini je spoznala preganjanje in nasilje, ki so ga trpeli Slovenci. Oče pa je bil od mladih let italijanski republikanec in prepričan italijanski iredentist. Rodili so se jima štirje otroci: najstarejša je bila Ester, za njo Silvano, najmlajši pa je Franco, priznani italijanski filmski režiser. Dogajanje je že v predvojnih letih družino pahnilo v vrtinec, ki je starše - učitelje in njune otroke prisilil, da so se večkrat selili, včasih skupaj, pogosto pa so živeli narazen. Ditka, ki se je rodila v Planini pri Vipavi, je otroška in šolska leta preživela mnogokje: v Štanjelu in drugih kraških vaseh, kjer sta starša učiteljevala, v afriškem Tunisu, v odročnem kraju Asola pri Mantovi, kamor sta bila starša službeno prisilno poslana, pa v Trstu in Gorici, in še kje.
Bilo ji je 19 let, ko je ob 8. septembru 1943 stopila v partizansko edinico, ki ji je poveljeval prvoborec Anton Šibelja - Stjenka. Z ljubljenim, leto starejšim bratom Silvanom, ki se je partizanskim vrstam pridružil že prej, se je udeležila bojev na goriški fronti in postala borka Južnoprimorskega odreda. V Osvobodilni fronti je nato prevzela naloge v mladinski organizaciji in naravno je bilo zanjo, kot je sama povedala, da je postala mlada ko-munistka - skojevka. Le deset dni pred koncem vojne so jo na cesti med Ajdovščino in Gorico zajeli četniki, kot je sama natančno povedala, jo v vojašnici v Šempetru več ur mučili in nato zaprli. Zaradi hudih ran na nogah
Kako pomagati slepim in invalidom
1
1iN
Tržaški gasilci se redno urijo in spoznavajo tehnike za primerno ravnanje v različnih okoliščinah. Pred dnevi so se recimo ukvarjali s tehnikami za pomoč osebam s posebnimi potrebami. Prejšnji torek je bilo na pokrajinskem poveljstvu gasilcev osebje tržaškega inštituta za slepe Rittmeyer, ki je gasilce učilo, kako pomagati slepim ali slabovidnim osebam v težavah.
V	sodelovanju z zdravstvenim podjetjem pa pripravlja pokrajinsko poveljstvo gasilcev operativni postopek za prevoz invalidov in drugih oseb z gibalnimi težavami.
V	sklopu tega programa je bilo na poveljstvu srečanje, ki so se ga udeležile tudi osebe s posebnimi potrebami: z njimi so gasilci uprizorili evakuacijo.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 8. februarja 2014
JANEZ
Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.21 - Dolžina dneva 10.04 - Luna vzide ob 11.58 in zatone ob 3.12.
Jutri, NEDELJA, 9. februarja 2014
POLONA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,7 stopinje C, zračni tlak 1010,9 mb ustaljen, vlaga 89-odstotna, veter 2 km na uro jugozahodnik, nebo rahlo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje C.
[I] Lekarne
Ditka Giraldi kmalu po vojni druž.album
in stopalih je bila ob osvoboditvi prepeljana na zdravljenje v goriško bolnišnico, kjer je ostala vse prve dni maja. Mučenje pa ji je pustilo trajne posledice.
Vse življenje je ostala zvesta zavezi iz mladih let. Kot je sama rekla na grobu soborke, so se mladi borci takrat, sredi vojne, vsak pri sebi trdno zaobljubili, da se bodo borili za svobodo narodov, za pravično družbo in za mir.
V povojnih letih je živela v Trstu, kjer se je kmalu omožila. Njen mož je bil Enzo Donini. Dolga leta je poučevala na italijanskih osnovnih šolah. O sebi pa je tudi javno povedala, da je njena pripadnost italijansko-slovenska. Kot beremo ob njenem pričevanju v knjigi Sara ancora bello - Še bo luštno: »Otrok iz mešane družine, je od znotraj doživljala nasilnost do Slovencev, in se obenem čutila tudi Italijanko«. Ta pot pa ni bila enostavna in vnaprej jasna, v Trstu nikakor ne.
Vedno je zrla z zaupanjem v prihodnost in globoko verjela v mlade rodove. Tudi v zadnjih, dolgih mesecih se je vsakemu blago nasmehnila in mu namenila prijazno besedo. Kot o sebi, tako tudi o svoji družini ni veliko govorila. A ko je kdaj omenila hčerki ali pa katerega od vnukov, je izzvenel v njenem izrazu zadržan ponos. Nikoli tudi ni pozabila na svoje stare soborke in jim je še na stara leta, dokler je mogla, sama pomagala. Gotovo ji je bilo v uteho, da je bila do zadnjega tudi sama deležna človeške topline najdražjih in njihove skrbne nege, ko so pri njej bile predvsem hčerka Adriana in ob njej predraga Marta Canciani, iz Rima pa hčerka Valeria.
Njeno žaro bodo položili v družinsko grobnico na pokopališču v Bar-kovljah. Sama pa ji bom za vedno hvaležna, da je spregovorila na grobu moje mame, svoje soborke Mire. Takrat nisem razumela, kako veliko sem zahtevala od nje.
Marta Ivašič
Od ponedeljka, 3., do sobote, 8. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4 - 040 660438.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
S Izleti
ŽUPNIJA REPENTABOR prireja 8-dnevno popotovanje po klasični in Pavlovi Grčiji od 2. do 9. junija. Na razpolago je še nekaj mest. Prijava na tel. 335-8186940 do 15. februarja.
ZDRUŽENE SEKCIJE ANPI - VZPI Občine Dolina organizirajo izlet v Ljubljano v soboto, 15. februarja, za obisk izredne razstave »Tito - obraz Jugoslavije«, na Gospodarskem razstavišču. Po kosilu obisk zgodovinskih obeležij iz obdobja našega odpora naci-fašizmu. Vpis na tel. št.: 040-228142 (Edvin), 040-228896 (Nerina) in 3336843573 (Germano).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v petek, 7. marca, ob praznovanju dneva žena, na obisk Sejma cvetja in vrtnarstva v Pordenonu. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072.
KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vi-cenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Monetu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi z letalom v Barcelono in na Costo Bravo 28. marca. Informacije na tel. 00386-41573326 (Marija).
Elisa Komar in Mario Tommaseo
stopata danes na skupno pot. Naj bo ta pot tlakovana z zdravjem in ljubeznijo in obdana z veseljem in srečo jima želijo
starši Marisa in Vladislav, sestra Lara z Davidom in malim Arturjem, sestra Katja ter brat Ivan s Paolo, Saro in Emiljem
Danes praznuje okroglo obletnico naša
Modra
Vse naj, naj... ji želi
družina, posebno vnukinja Jana, ki ji pošilja 60 poljubčkov
Ob prejemu Prešernove nagrade slovenskemu skladatelju, jezikoslovcu in raziskovalcu narodne dediščine
Pavletu Merkuju
iskreno in s ponosom čestita Svet slovenskih organizacij
H Čestitke
Draga MODRA!Praznično jutri bo kosilo, današnji okrogli rojstni dan se bo slavilo. Vse najboljše, kar si sama želiš naj se ti izpolni in uživaj še nešteto lepih dni v krogu najdražjih. Vsi iz Trebč, ki te imamo radi.
Prijatelji že sezuli vsakodnevne smo copate - zavezali si praznične kravate, saj vsi na mega fešto že hitimo, da obletnico okroglo MODRI popestrimo, z željo, da bi ji še naprej leta srečno tekla - da bi svojim gostom še veliko okusnih pic spekla!
Te dni je praznovala naša RENATA rojstni dan. Vse najboljše ji želi Vaška skupnost Praprot.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Robocoop«.
CINEMA DEI FABBRI - 21.45 »La mia classe«; 20.00 »E fu sera e fu mattina«.
FELLINI - 15.15, 16.45 »Khumba«; 18.20, 20.15, 22.15 »Il capitale uma-no«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »I segreti di Osage County«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.25, 19.15 »12 let suženj«; 22.40 »Ronin«; 21.50 »Agent Ryan«; 20.00 »Ameriške prevare«; 14.45 »Herkul: Začetek 3D«; 16.50 »Herkul: Začetek«; 19.00, 21.20 »Klub zdravja Dallas«; 14.00, 16.00, 18.00 »Lego film 3D«; 15.00, 17.00 »Lego film«; 14.40, 16.40 »Purana na begu 3D«; 13.40, 15.30 »Purana na begu«; 18.10, 20.15, 22.30 »Robocop«; 19.00 »Rusalka v živo«; 20.30 »Volk iz Wall Street«; 16.00 »Zoran, moj nečak idiot«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 22.15 »Hansel & Gretel e la strega della foresta nera«; 16.45, 20.10 »La gente che sta bene«; 18.30 »Hercules - La leg-
genda ha inizio«; Dvorana 2: 15.45, 18.40, 20.30, 21.40 »The Wolf of Wall street«; 15.15, 16.40 »A spasso con i dinosauri«; Dvorana 3: 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Tutta colpa di Freud«; Dvorana 4:15.00,16.45,18.45, 20.15 »Belle & Sebastien«; 18.15, 22.15 »Tutto e perduto«.
SUPER - 15.15 »Disney: Frozen - II regno del ghiaccio«; 17.00, 19.30 »La grande bellezza«; 22.00 »Nebraska«.
THE SPACE CINEMA - 15.00, 17.20, 21.00 »The Wolf of Wall Street«; 15.00, 15.30, 17.40 »Belle & Sebastien«; 19.50 »I segreti di Osage County«; 17.35, 22.15 »La gente che sta bene«; 20.05,22.10 »Hercules - La leggenda ha inizio«; 19.50, 22.10 »A proposito di Davis«; 15.30, 17.40 »Khumba, cercasi strisce disperata-mente«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Smetto quando voglio«; 15.15,17.40, 19.50, 22.15 »Robocop«; 15.40,18.25 »A spasso con i dinosauri«; 20.20, 22.15 »Hansel & Gretel e la strega della foresta nera«.
TRŽIČ - KINEMAX- Dvorana 1:14.50, 16.30 »Khumba«; 20.00, 22.15 »Tutta colpa di Freud«; Dvorana 2: 14.30 »A spasso con i dinosauri«; 18.00, 21.15 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 3: 15.00, 17.00, 19.50, 22.10 »Robocop«; Dvorana 4: 16.00, 18.00 »Belle & Sebastien«; 15.00, 17.15, 19.50 »I segreti di Osage County«; 22.10 »Dallas Buyers Club«; Dvorana 5: 16.00 »La gente che sta bene«; 17.45, 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«;
El Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA, Ul. Weiss 15, je na ogled fotografska razstava podob Palestine »Tu ostanemo«. Urnik: vsak delovni dan zjutraj od 8. do 14. ure.
OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Cu-riel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) do petka, 14. februarja, in vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v mesecu februarju od 10. do 11. ure. Dodatne informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-do-lina.it.
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. STEFANA vabi v soboto, 15. februarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Nudili vam bomo vse informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole in predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod.
in Osmice
ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553.
V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019.
ZORKO je odprl osmico v Dolini. Pridite na domači prigrizek.
www.primorski.eu1
/
TRST
Sobota, 8. februarja 2014
7
Župnijska skupnost in Slomškovo društvo iz Križa
vabita na
PREŠERNOVO PROSLAVO
DANES, 8. februarja, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu
Nastopajo:
harmonikaš MARKO MANIN
MLADINSKA SKUPINA in MLADI GLASBENIKI
DANA TENCA, MAX in VANJA ZULIANI
slavnostni govor prof. MAJDA ARTAČ STURMAN
Ü3 Obvestila
Darujte za
sklad
Bubnic Magajna
Občina Milje in Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga v sodelovanju s Pokrajino Trst
vabita na srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto
Beseda glasbe glasba besed
DANES, 8. februarja, ob 20.30 gledališče Verdi v Miljah
Predstavlja Tatjana Roje, za glasbeno izvedbo poskrbijo Martina Feri, Paola Chiabudini in Aleksander Ipavec
ŽUPNIJA REPENTABOR vabi danes, 8. februarja, ob 20.30 na ogled filma »Gostovanje v Nizzi« iz leta 1985. Še posebej so vabljeni udeleženci tega gostovanja, pevci in pevke MlPZ Zvonček in ženski zbor Repentabor.
ELIC-SINTES I: umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« za otroke od 6. do 12. leta, pod mentorstvom umetnika Leonarda Calva danes, 8. februarja, od 16. do 17. ure na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info na tel. 3334784293, 040-2602395.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 3355476663 (Vanja).
KMEČKA ZVEZA vabi lastnike električnih agregatov, da jih oddajo v začasno uporabo Civilni zaščiti Republike Slovenije za pomoč na prizadetih območjih. V ta namen se lahko obrnejo na urade Kmečke zveze v Trstu na tel. 040-362941 ali 347-6849247 (Erik) ali 338-4944504 (Edi) in v Benečiji na tel. 0432-703119 ali 333-7442279 (Stefano), kjer bodo dobili ustrezna navodila.
KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 17. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije, oz. za vpis novih članov. Urnik: v ponedeljek, 10. februarja, od 19. do 20. ure v društveni postojanki v Bo-
■
www.primorski.eu/bubnicmagajna/
ljuncu št. 44; v sredo, 12. februarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu v Ul. Sv. Frančiška 20; v četrtek, 13. februarja, od 19. do 20. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2.
TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 11. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju.
OBRAZNA JOGA za ženske in moške vseh starosti. Želite zgladiti ter izbrisati gube brez kirurga ali botoxa in imeti spet sijoč in mladosten videz? Zadostuje le nekaj minut na dan. Pridite v SKD Barkovlje na info-sestanek v četrtek, 13. februarja, ob 18.00.
SKD PRIMOREC prireja ob dnevu slovenske kulture celovečerni koncert Tria Lupinc in Andrejke Možina v četrtek, 13. februarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Za glasbeni uvod bo poskrbel OPZ Krasje pod vodstvom Petre Grassi. Obiskovalci bodo imeli tudi možnost poravnati članarino za l. 2014.
ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: 14., 15., 21. in 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Forman-dum, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040566360, ts@adformandum.org.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno Matico vabi v nedeljo, 16. februarja, na Prešernovo proslavo. Nastopili bodo MePZ Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina in učenci Glasbene Matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Sergij Pahor. Proslava bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 17. uri.
SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen -Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na laurave-nier@tiscali.it. Toplo vabljeni!
ALT - ZDRUŽENJE DRUŽIN ZA PREVENTIVO ODVISNOSTI organizira 17. februarja prvo brezplačno srečanje skupine za samopomoč za družine odvisnikov, ki jo bosta vodili psihologinji Roberta Sulčič in Daniela Belviso. Srečanja bodo potekala enkrat mesečno ob ponedeljkih od 17.30 do 19.30 v prostorih ALT - Ul. An-drona dei Orti 4. Informacije na tel.: 040-635830 ali 345-7661858.
IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren: sprememba društvenega statuta kot možnost za vpis v register APS. Prvi sklic bo v torek, 18. februarja, ob 20.30, drugi pa v sredo, 19. februarja, ob 20.30.
SDD JAKA ŠTOKA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 20. februarja, v drugem sklicu ob 20.30 na društvenem sedežu v Kulturnem domu na Proseku.
OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 28. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2013-14, učbenikov / individualnih učnih pripomočkov / vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev (osnovne šole in nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol), s stalnim bivališčem v občini Dolina.
PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni.
0 Prireditve
BESEDA GLASBE GLASBA BESED -
Občina Milje in DSMO Kiljan Ferluga, v sodelovanju s Pokrajino Trst, vabita na srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto danes, 8. februarja, ob 20.30 v gledališče Verdi v Miljah. Predstavlja Tatjana Rojc, za glasbeno izvedbo poskrbijo Martina Feri, Pao-la Chiabudini in Aleksander Ipavec.
KRIŽ - Slomškovo društvo in župnijska skupnost vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v župnijski dvorani v Slomškovem domu v Križu (Križ 739) danes, 8. februarja, ob 20. uri v organizaciji Mladinske skupine. Nastopajo: harmonikaš Marko Manin, člani mladinske skupine, Dana Ten-ze, Max in Vanja Zuliani. Slavnostni govor bo imela prof. Majda Artač Sturman.
PREŠEREN MED NAMI - SKD France Prešeren in Skupina 35-55 iz Boljun-ca vabita danes, 8. februarja, ob praznovanju Dneva slovenske kulture na kulturno karavano. Začetek ob 17.30 v G'r'n konce - p'r špini. Vabljeni.
SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke.
SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave Jasne Merku' »Trine«, ki bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 18. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah. Razstavo bo predstavil umetnostni kritik Denis Volk. Glasbeni utrinek bo, v sodelovanju z Glasbeno matico iz Trsta, zaupan kitaristu Francescu Cenciju šole Marka Ferija. Urnik razstave: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure ter od 17. do 19. ure do 28. februarja.
ODDELEK ZA MLADE BRALCE Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Ul. Filzi 14, vabi na odprtje razstave ilustracij slikarke Katerine Kalc, ki bo v torek, 11. februarja, ob 17.30.
SKD VALENTIN VODNIK in Mladinski krožek Dolina vabita v torek, 11. februarja, ob 18.30 v društvene pro-
¿Po^fce&wo podjetje
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
store na proslavitev Dneva slovenske kulture. Nastopajo vrtec Pika Nogavička, osnovna šola Prežihov Voranc, Mladi kitaristi iz Brega in mladi ustvarjalci.
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj, v sodelovanju z NŠK iz Trsta, vabi na koncert »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture« - srečanje z bivšimi učenci Glasbene matice, ki so diplomirali v letu 2013, v sredo, 12. februarja, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14.
TRŽAŠKA KNJIGARNA in Knjižnica Pinko Tomažič SKD Tabor iz Opčin vabita na predstavitev knjige Wilme Mismas »Finche' c'e luce«, ki bo v sredo, 12. februarja, ob 17.00 v prostorih Tržaške knjigarne na Proseški ul. 13. Predstavitev: Marino Vocci in Stanka Hrovatin. Glasba: Ljuba Pe-trenko in Viktor Gutzulijak.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 13. februarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, potopisno predavanje. O Amiših, prebivalcih Pensilvanije, članih protestantske verske skupnosti, poznanih predvsem po preprostem načinu življenja, bo govorila zgodovinarka, novinarka in turistična vodička Andreja Rustja.
FRANKO VECCHIET: »MEMORABILIA« - Trst, Mestni muzej Revoltella od 15. februarja do 30. marca. Otvoritev razstave bo potekala v avditoriju muzeja v petek, 14. februarja, ob 17.30. Vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje fotografske razstave Marte Savignano »Falling in love with art«, ki bo v petek, 14. februarja, ob 17.30 v Ul. S. Francesco 20.
PREŠERNO SKUPAJ - Slovenska kulturna društva vzhodnega Krasa vabijo ob dnevu slovenske kulture: v petek, 14. februarja, v Prosvetni dom -Opčine, ob 10.30 na »Prešerno skupaj za otroke« - Ko se sanje spremenijo v magično igro: čarodejka Karly Ann; v soboto, 15. februarja, v Prosvetni dom - Opčine, ob 20. uri na osrednjo Prešernovo proslavo ob 10-letnici »Prešerno skupaj - Kaj pa je tebe treba bilo...«. Tekst in režija Marij Čuk, v izvedbi članov in zborov sodelujočih društev.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na prireditev »Zaljubljeni v kulturo«. Ob petju okteta Aljaž, glasbi in nagovoru Dušana Jakomina se bomo srečali v petek, 14. februarja, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah.
SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na Družabni večer v soboto, 15. februarja, ob 20. uri; na programu je komedija (U)tri(n)ki z Matejem Grudnom in Iztokom Cergolom.
ZSKD IN JSKD obveščata, da drugi koncert v sklopu 20. Revije kraških pihalnih godb, ki je bil predviden v nedeljo, 16. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni odpade zaradi posledic slabih vremenskih razmer.
KD RDEČA ZVEZDA, v sodelovanju z vaditeljem Janom (Budinom), organizira tečaja Hatha Yoge (Satyananda Yoga) za začetnike in ljubitelje. Tečaja se začneta 18. februarja in se bosta odvijala ob ponedeljkih in četrtkih v Saležu v društvenih prostorih.
GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi na koncert »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture« - nastop učencev s skladbami slovenskih avtorjev in predaja namenu novega klavirja v sredo, 19. februarja, ob 17.30 na sedežu Glasbene matice Trst, Ul. Montorsino 2.
FINŽGARJEV DOM IN MCPZ SV. JER-N EJ vabita na Večer slovenske pesmi in besede, ki bo v soboto, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Posvečen bo jubilantom, ki so zaznamovali kulturni utrip na Opčinah: skladatelju Stanetu Maliču, pisatelju Alojzu Rebuli ter zborom Vesela pomlad.
SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«, Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja.
S Poslovni oglasi
IŠČEMO GEOMETRA za pisarno. Curriculum vitae na
geom.pisarna@gmail.com
0 Mali oglasi
RESEN IN ZANESLJIV FANT, nujno išče delo. Tel. št.: 329-3831585.
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
DAJEM V NAJEM dvosobno opremljeno stanovanje na Krmenki. Cena po dogovoru. Info na tel.: 3474879766.
DAJEM V NAJEM skladišče na Opčinah, 150 kv.m., primerno tudi za prikolice ter prodajam polžaste stopnice. Tel.: 040-212095.
DAJEM V NAJEM stanovanje pri Sv. Ivanu. Dve sobi, sprejemna soba s kuhinjo in kopalnico. Cena 420,00 evrov mesečno. Tel.: 040-576116.
GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi priporočili, išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu, vsem potrebnim, bolnim in ostarelim. Tel.: 040823828.
GOSPA išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu. Tel. št.: 339-6085622.
GOSPA z izkušnjami išče delo kot negovalka starejših ali drugo pomoč. Tel. št. 340-3486273.
IŠČEM katerokoli delo. Tel.: 040327251.
PARKIRNI PROSTOR dajem v najem v garažni hiši pri Stari Mitnici, Ul. Pondares. Tel. št.: 331-3317092.
POMAGAM PRI UČENJU višješol-cem in srednješolcem (večletna izkušnja), tako tehnični kot splošni predmeti. Tel. št.: 339-8201250.
PRODAM STANOVANJE pribl. 60 kv.m, pri Sv. Jakobu, lepa pozicija. Tel.: 329-4372448.
PRODAM box za avto v Ul. S. Francesco - Park Fenice. Tel.: 3294068919.
PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas, dvigne 2.000 kilogramov. Tel.: 346-1899522.
V PRITLIČJU pri Sv. Ivanu dajem v najem 60-metrski prostor, visok 4m. Tel. št.: 040-576116.
Prispevki
V	spomin na Pepija Legišo daruje Nora 50,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.V spomin na Pepija in Silvana darujejo Andrejevi in Barbarini prijatelji 40,00 evrov za mladinsko sekcijo Godbenega društva Nabre-žina.
V	spomin na Nado in Dorianota Kralja darujeta Anica in Valentina 30,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče.
Ob 6. obletnici smrti Lucianota Ma-lalana daruje žena Giuliana 20,00 evrov za Pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja.
Ob 10. obletnici smrti mame Marije darujejo sinovi Mario, Carlo in Gi-gi 150,00 evrov za SLPZ Doberdob.
V	spomin na Danielo Riosa darujeta Nadja in Barbara 30,00 evrov za Hospice Nabrežina.
8.2.2013
8.2.2014
Ivan Kante
Spomin...
edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne, edini, ki ostane nad vsem.
Svojci
Repnič, 8. februarja 2014
8
Sobota, 8. februarja 2014
TRST
/
dolina - Pestro srečanje v dvorani občinskega sveta uvod v Prešernovo proslavo
Odličje prijateljstva in predstavitev knjige
Priznanje za glasbenika Ivana Tavčarja, nato srečanje z bivšim konzulom Jakominom
Desno: Ivan Tavčar.
Levo: nekdanji jugoslovanski konzul Livio Jakomin med govorom v dvorani dolinskega občinskega sveta
fotodamj@n
Veliko število ljudi se je udeležilo srečanja na dolinskem županstvu, kjer so v dvorani občinskega sveta v četrtek zvečer slovesno podelili odličje prijateljstva Ivanu Tavčarju ter predstavili knjigo Livia Jakomina Na meji. Prireditev je povezovala dolinska županja Fulvia premolin, pobuda pa je bila dejansko uvod v osrednjo Prešernovo proslavo, ki bo v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu v nedeljo, 16. decembra.
Na srečanju so podelili, kot rečeno, odličje prijateljstva glasbeniku Ivanu Tavčarju, to pa je najvišje priznanje, ki ga podeljuje Občina Dolina. Tavčar se je rodil 26 marca letos 1940 v Ivanjem Gradu pri Komnu, njegovo življenje pa je že od rane mladosti prepleteno z glasbo, pa naj gre za poklicno ali ljubiteljsko pot, piše med drugim v utemeljitvi. Že pri 15 letih je igral trobento v pihalnem orkestru v Svetem, nato je zaradi pomanjkanja dirigentov odšel v zborovodsko šolo v Ljubljani in nadaljeval študij na tamkajšnji Višji pedagoški šoli, poučeval glasbo v osnovnih šolah Divača-Senožeče in Janka Premrla Vojka v Kopru, služboval v glasbeni šoli Sežana in bil dolga leta vpet v produkcijske in programske sheme Radia Koper. Vse to in še kaj je v več kot 70 letih počel Tavčar, bil je pa tudi in predvsem odličen pevec in zborovodja. Dokaz njegove velike strasti so že zgodnja leta študija, ko se je izpopolnjeval v pihalnem orkestru JNA in pihalnem orkestru Ljudske milice ter hkrati sodeloval v kar štirih pevskih zborih. Kmalu po študiju pa se je Tavčar podal v zborovodske vode in prevzel MoPZ Divača, za tem je vodil MoPZ Koper, ki se je kasneje preimenoval v MoPZ Simon Gregorčič Koper, nato še zbor v Luki Koper. Na kratko je prevzel tudi oktet Škofije in MePZ Jadran iz Milj. Prelomno leto je bilo leto 1976, ko je prevzel vodenje MoPZ Fran Venturini iz Domja, ki ga uspešno vodi še danes. Tavčar je kot zborovodja s številnimi zbori nastopil na vseh revijah Primorska poje in je prejemnik številnih priznanj in plaket, med drugim bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke.
Nekdanjega jugoslovanskega konzula v Trstu Livia Jakomina je županja Pre-molinova spoznala decembra lani v pobrateni občini Hrpelje-Kozina, kjer je bila ravnokar izšla njegova knjiga na meji. V tej knjigi je namreč še precej napisanega »o naši odprti meji«, je povedala županja, zato je bilo prav, da spoznajo to publikacijo tudi v dolinski občini. Občinstvo je nato tudi radovedno prisluhnilo besedam bivšega konzula, ki je kar stresal iz rokave dogodke in lastne spomine. Jakomin je bil konzul v letih 1986-1990, tj. v obdobju, ko je bil že občuten razpad Jugoslavije in je Trst začel spoznavati svoje poslanstvo, ki mu ga narekuje stičišče treh svetov, italijanskega, germanskega in slovanskega. Trst je namreč okno v svet za vse zaledje, je bilo še slišati, o katerem je imela tržaška buržua-zija v preteklosti zelo zatohlo mnenje.
tržaška knjigarna - Prisrčna, glasbena Prešernova proslava
Klavirski recital
Popoldan »zvoki knjig in knjige zvokov« so oblikovali gojenci prof. Tamare Ražem in Vladimir Vodopivec
Prešernov teden v Tržaški knjigarni je v četrtek doživel svoj višek s prav posebno, glasbeno naravnano Prešernovo proslavo. Med knjigami in učbeniki se je namreč pojavil črn klavir, na katerega so zaigrali mladi, nadobudni pianisti.
Srečanje, za katerega si je že od decembra prizadevala pianistka in profesorica na Glasbeni matici Tamara Ražem, je bilo namreč priložnost, da so mladi gojenci nastopili pred publiko. Prešernov teden kulture v tržaškem knjižnem hra-
Protagonisti glasbenega popoldneva v Tržaški knjigarni
fotodamj@n
mu pa je bil najprimernejši čas za tovrsten podvig. Glasbeni popoldan med knjižnimi policami so oblikovali pianisti Karin Luin, Max Zuliani, Rok Dolenc in Simon Kravos, vsak od njih pa je zaigral po dve skladbi.
Prireditev je povezoval Vladimir Vodopivec, ki je pred vsakim nastopom postregel s kulturnimi oz. izvirno hudomušnimi mislimi, verzi in anekdotami o Prešernu in Kosovelu.
občina - Med nagrajenci Veronica Moro in Sebastiano Castriotta
Podelili nagrade književnega natečaja za šole ANDE 2013
Tudi Slovenca Veronica Moro in Sebastiano Castriotta sta med dobitniki nagrade na književnem natečaju za šole ANDE 2013, ki je bil letos na temo Mladi v Evropi: kakšna prihodnost? Natečaj je bil namenjen za višje srednje šole in ga je 4. leto zapored priredilo tržaško združenje ANDE. Nagrajevanje je bilo včeraj v dvorani občinskega sveta, mlade zmagovalce pa so nagradili župan Roberto Cosolini, predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič in občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim. Prvo nagrado je prejela Laura Mar-rone s klasičnega liceja Petrarca, 2. nagrado je prejel Giacomo Ebblin (Oberdan), 3. je bila Ginevra Zelaschi (Dante), 4. Nikola Sandic (Deledda). Posebni nagradi sta prejela Castriotta (licej F. Prešerna) in Giacomo Villanovich (Volta), med nagrajenci pa je bila, kot rečeno, tudi Veronica Moro.
Občina Milje praznuje dan slovenske kulture
Danes bo ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah proslava ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Beseda glasbe Glasba besed« v organizaciji Občine Milje in Pokrajine Trst. Gost večera bo pesnik Miroslav Košuta, s katerim se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Ob pesniški besedi bodo glasbeni program, oblikovali Martina Feri, pianistka Paola Chiabudini in harmonikaš Aleksander Ipavec. Letos Občina Milje prvič prireja proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, kar je po številnih kulturnih dogodkih na poti odkrivanja slovenske kulture te uprave dodaten korak k vrednotenju slovenske narodne skupnosti.
Eleonora Abbagnato v Rossettijevi dvorani
Drevi bo v veliki dvorani Rossetti-jevega gledališča baletni gala Je suis Eleonora Abbagnato, v katerem bodo poleg italijanske zvezde pariške opere nastopili številni kolegi iz iste in drugih baletnih hiš Nicolas La Riche, Clairemarie Osta, Benjamin Pech, Alice Renavand, Alexandre Gasse, Alessandra Amato in Damiano Mongelli. Spored predvideva klasične in moderne koreografije, med najbolj zanimivimi bo koreografija In the Night Jeroma Robbinsa, v kateri se v plesu prepletajo ljubezenska srečanja šestih plesalcev; točko na Chopinovo glasbo bo v živo spremljala pianistka Enrica Ruggiero. Robbinsov balet zavzema ves drugi del nastopa; v prvem delo se bodo zvrstili Rendez vous Rolanda Petita, In the Middle Somewhat Elevated Williama Forsythea, Odyssée Nicolasa Le Richea, Le parc Angelina Preljoca-ja, Sept danses greques Mauricea Béjarta in Carmen Rolanda Petita.
Knjiga o stoletni kavarni San Marco
V	kavarni San Marco bodo danes predstavili knjigo Stelia Vincija o tej znameniti kavarni in njeni že stoletni vlogi prizorišča kulturnega dogajanja v Trstu. Z Vincijem bodo knjigo predstavili avtorji prispevkov v publikaciji in drugi tržaški kulturniki.
Akvareli D. Cecconija
V	galeriji Rettori Tribbio (Stari trg 6) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo akvarelov Danila Cecconija. Umetnika bo predstavila Marianna Accerboni. Razstava bo na ogled do 21. februarja.
Knjižni prvenec v Ubiku
V	knjigarni Ubik v pasaži Tergesteo bodo ob 18. uri predstavili knjigo Manuale di cucina sentimentale. Prvenec Martine Liverani ironično obravnava zgodbo treh prijateljic, ki jih med drugim povezuje zanimanje za dobro hrano.
Igra o Anni Magnani
V	palači Cervi Kervischer v Ul. Bel-poggio 1 bo nocoj ob 20.30 s ponovitvijo jutri ob 18. uri na sporedu gledališka enodejanka Solo Anna, Gre za monolog o javnem in zasebnem liku Anne Magnani, ikone italijanskega filmskega neorealizma.
V	monologu Franca D'Alessandra jo pooseblja Linda Vitale, režiserka predstave je Eva Minemar. Zaradi omejenega števila mest je obvezna rezervacija na tel. 347/3629751 ali 340/7832905.
Veronica Moro in Sebastiano Castriotta
fotodamj@n
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 8. februarja 2014
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Vlada na debelem ledu
Darja Kocbek
Ledena ujma, kakršne najstarejši prebivalci ne pomnijo in zaradi katere je več deset tisoč državljanov nekaj dni bilo brez električne energije, zaradi katere je tako rekoč popolnoma uničena železniška proga med Ljubljano in Sežano, ujma, ki je povzročila največjo škodo doslej v gozdovih ter na železniškem in elektroenergetskem omrežju (po prvih ocenah na slednjih dveh za najmanj 66 milijonov evrov), je v tem tednu zasenčila prerekanja politikov v vladni koaliciji, pa tudi med koalicijo in opozicijo.
Komaj koga je tako, denimo, zanimala novica, da strokovna komisija med 50 prijavljenimi kandidati ni našla nikogar, ki bi bil primeren, da bi ga lahko predsedniku države predlagala kot kandidata za novega predsednika Komisije za boj proti korupciji.
Čeprav se trimesečni rok za začasno vodenje ministrstva za zdravje in ministrstva za gospodarstvo izteka, je ledena ujma postavila na stranski tir tudi iskanje kandidatov za nova ministra. Celo odločanje ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja zakona o davku na nepremičnine, ki je več kot pol leta v središču pozornosti medijskega poročanja in ima veliko nasprotnikov v različnih interesnih skupinah, je bilo ta teden na stranskem tiru zanimanja javnosti.
V	središču zanimanja vseh so bili podatki, koliko ljudi je zaradi žledu brez električne energije in odrezanih od sveta, koliko ljudi je zaradi tega tudi brez pitne vode in ogrevanja, katere ceste so zaprte, koliko šol, lekarn, trgovin in uradov je zaprtih, reportaže in poročila o požrtvovalnih gasilcih, vojakih in delavcih elektropodjetij, ki dostavljajo agregate, čistijo ceste, ljudem vračajo električni tok ter poročila o medsebojni pomoči ljudi na območjih, ki jih je ledena ujma najbolj prizadela.
Vlada je na seji v četrtek obravnavala prvo poročilo o škodi zaradi ledu, ki je zaradi spleta vremenskih okoliščin v najdebelejši uničevalni oklep zavil drevesa, daljnovode, hiše in železniške tire na Notranjskem in delu Primorske. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je povedal, da je na cestah za 9 milijonov evrov škode, na železniški infrastrukturi za 20 milijonov evrov. Na elektro-distribucijskih daljnovodih so žled in podrta drevesa povzročili za približno 27 milijonov evrov škode, na prenosnih daljnovodih, ki jih upravlja družba Elektro Slovenije (Eles), pa za 10 milijonov evrov. »Zaenkrat zagotavljamo stabilen elektrodistribucijski sistem, razmere pa so resne,« je dejal minister Omrzel. Sanacija sistema bo dolgotrajna, za vzpostavitev prvotnega stanja bo potrebnih več mesecev.
PISMA UREDNIŠTVU
Piščanci, Lajnarji, pa tudi Robida, Cesarji in (spodnji) Ferlugi
V	četrtek, 30. januarja, sem prebrala lepo novico, da naj bi Občina Trst, po predlogu predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlaniča in občinskega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba, namestila dvojezične ob vhodih v vas Piščance oziroma zaselek Laj-narje. Nekaj pa bi dodala. Ne smemo pozabiti, da je nad Rojanom še zaselek Ferlugi (to niso tisti Ferlu-gi, ki jih imenujemo tudi Konkonel). Pravzaprav so to Spodnji Ferlugi. Ter še dva druga zaselka, Robida in
Da je škoda v gozdovih tisočletna, pa je ocenil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Zidan. Po sedanji zelo približni oceni, saj je hoja po gozdu smrtno nevarna in tudi gozdarji ne smejo iti globlje v gozd, je poškodovanih 480.000 hektarov oziroma polovica slovenskih gozdov in zaprtih 6330 kilometrov gozdnih cest, kar je 93 odstotkov vseh. Škoda je že zdaj daleč presegla mejo 0,6 odstotka BND, ki je pogoj za prošnjo za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada, je razložil Zidan.
Vlada je v četrtek zagotovila 317.599 evrov za nujno kritje stroškov naravne nesreče iz rezerve republike Slovenije, je pojasnil minister za obrambo Roman Jakič. Finančnega ministra Uroša Čuferja pa je vlada pooblastila za pogovore z Evropsko investicijsko banko (EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope o možnosti financiranja ukrepov za odpravo posledic razdejanja, ki sta ga povzročila sneg in žled. Veliko škodo imajo tudi podjetja na najbolj prizadetih območjih, saj so bila zaradi izpada električnega toka prisiljena ustaviti stroje.
Ko bo najhujše mimo, bodo glavno besedo seveda dobili spet politiki. V nekaterih strankah so se že oglasili in nakazali, kako bo tekla razprava. V največji koalicijski stranki, le-vosredinski pozitivni Sloveniji (PS), so se zavzeli za dopolnitev zakonodaje, ki bo omogočila neomejen angažma prostovoljnih gasilcev, saj so zdaj nekateri s svojimi delodajalci imeli težave. Da mora biti obsežen večletni sanacijski načrt biti pripravljen na strokovnih ocenah in realnih možnosti in »ne na podlagi instantnih zamisli politikov«, menijo v drugi največji koalicijski stranki socialdemokratih.
V največji opozicijski stranki, desnosredinski SDS, vladi predlagajo, naj pripravi operativni program prestrukturiranja in razvoja v zadnjem desetletju zdesetkane lesne industrije. V preostalih štirih parlamentarnih strankah menijo, da mora država pomagati lastnikom gozdov, podjetja in državljane davčno razbremeniti, izkupiček enega delovnega dne nameniti za sanacijo posledic ujme.
Državljani pa zlasti na podlagi izkušenj z neurji in poplavami, ki so v zadnjih letih prizadele različne konce države, vedo, da se bodo všečne obljube politikov zelo hitro spremenile v neusmiljen boj z birokracijo, posamezniki in po sistem prve pomoči prizadetim običajno v glavnem deluje, kasnejši ukrepi pa svojo smiselnost v birokratskih labirintih izgubijo ali pa sploh poniknejo.
Cesarji. Lepo bi bilo, ko bi tudi pred temi zaselki postavili kako tablo, drugače bodo nove generacije pozabile, kako se sploh imenujejo ti kraji. Domačinov, ki poznajo tukajšnja slovenska ledinska imena, je namreč vedno manj.
Pa še to v vednost: vas Piščance so domačini imenovali tudi »M'ci-ne« (prebivalec pa je bil M'cinjak).
Magda Slobez
ODPRTA TRIBUNA
Ob letošnjem dnevu slovenske kulture
Igor Komel
8. februar - dan slovenske kulture - je vedno pristno občuten praznik v naši skupnosti in to je bil tudi še veliko prej, ko je bil pred leti proglašen za državni praznik Republike Slovenije. V moji zavesti pa še vedno ostaja Prešernov dan ... s Prešernovo proslavo.
Ob današnjem dnevu se mi poraja vrsta razmišljanj o plovbi naše kulturne stvarnosti, ki se je v zadnjem letu s težavo izogibala nevarnim čerem in pečinam. Bila je »sezona čudežev«, saj se je marsikatera naša organizacija, z nemajhnimi žrtvami in z nabojem prepojenim s primorsko trmo, izvila iz objema nevarnih valov in srečno priplula v pristan.
V tej nelahki sezoni čudežev se v našem prostoru dogajajo novi čudeži, ki po svoje nam kulturnim delavcem, vlijejo dodatnega elana in tiste prepotrebne vztrajnosti do nadaljnjega razvijanja in krepitve naše vsestranske kulturne stvarnosti. V mislih imam otipljive goriške pokazatelje »drugačnega« odnosa mnogih občanov italijanske in furlanske narodnosti v našem mestu do naše skupnosti, drugačnega, »normalnega« odnosa do slovenskega jezika in do sosednje Republike Slovenije. Pri-
ODPRTA TRIBUNA
Aktualnost nove kraške občine
Wilma Campanialli*
V zadnih tednih smo v slovenskem kot v italijanskem dnevniku neprestano brali o preureditvi krajevnih ustanov. Na vrsti so bili: ukinitev pokrajin, morebitna združenja občin in spet Tržaško metropolitansko mesto. Slednjega so sicer že uradno zavrnili in tudi interpelirani slovenski župani so se od njega odločno ogradili. Slovenski in drugi prebivalci Krasa se bodo vsekakor morali resno soočati s posledicami take preureditve tega ozemlja.
Seveda predstavlja ukinitev ustanove, kjer so bili Slovenci dobro zastopani, nedvomno izgubo tudi delovnih mest, je pa istočasno enkratna priložnost za smotrnejšo spremembo kraškega območja tako, da bo lahko res delovalo enotno. In to pri izbiranju načina upravljanja, zaščite kraške teritoritor-jalne enkratnosti, koriščenja evropskih in drugih sredstev za krajevne in čezmejne pobude - zadnje dni je bilo govora tudi o ustanovitvi čezmejnega geo-parka po vzorcu parka Karavanke (na Slovenskem je Idrijski geopark edini taki primer) - in za vrsto ekonomskih podvigov, ki bi bili bolj učinkoviti ob združitvi vseh kraških občin in z istočasnim priklju-čenjem le-tem obeh tržaških rajonov na Krasu, Vzhodnega in Zahodnega, ki bi se tako odcepila od ostale Tržaške občine in končno zaživela kot srce Krasa, kateremu tudi pripadata.
Mnogi med bralci Primorskega dnevnika se gotovo spominjajo ljudske pobude za ustanovitev Nove kraške občine, ki se je pričela septembra 2007 na Tržaškem Krasu in predlagala izvedbo
posvetovalnega referenduma, ter se zaključila z oddajo peticije na Deželi 13. julija 2010 s strani Pripravljalnega odbora. Peticija je v bistvu sestavljena na podlagi še obstoječih zakonov in vsebuje združitev občin Repentabor in Zgonik, katerima naj bi se istočasno priključila bodisi Vzhodni kot Zahodni rajon Tržaške občine, in prepušča pa Deželi, po lastni presoji, tudi vključitev občine Devin-Na-brežina. Na ta način bi bilo celotno sedanje pokrajinsko območje končno združeno in upravljano bolj enotno. Ob tem ne bi bilo napačno, ko bi se tudi dolinska in miljska občina združili v obmorsko občino. Na Deželi so nas sicer obvestili, da bodo našo peticijo obravnavali ob priliki preurejeva-nja krajevnih ustanov. Danes, je čas za to dozorel!
Naj še dostavimo, da je do-berdobski župan Vizintin ravno tako že trikrat predlagal, da bi bilo smiselno tudi na goriškem Krasu postopati enako. Zal pa niso naši politični pedstavniki in niti obe krovni organizaciji trezno pomislili, da je bilo že leta 2001 jasno (glej: reformo V. ustavnega naslova) to, na kar smo na neštetih sestankih stalno opozarjali in kar je danes realnost. Čas preureditve krajevnih ustanov je sedaj tu. Take priložnosti ne bomo v naši zamejski stvarnosti dočakali nikoli več in se zato velja resno vprašati, kaj nam taka enkratna zemljepisna združitev lahko pomeni, da se ne bomo kasneje zaman kesali.
*Wilma Campanialli v imenu Pripravljenega odbora za Novo Kraško občino
ča smo celo v nekaterih krogih »ilegalnemu« kolektivnemu učenju slovenskega jezika ... Prepričan sem, da so ti pokazatelji, ki jih izpostavljam ravno ob Prešernovem prazniku, vzporedno z zgodovinskimi premiki, tudi sad vztrajnega dela slovenskih ustanov, ki so z delom »odprtih vrat« ustvarjale in gradile klimo miroljubnega sožitja ter medsebojnega spoznavanja in soočanja.
Ob letošnjem praznovanju pa naj ne gre v pozabo dodatni svet čudežev, v katerem smo kot skupnost subjekt. Naš prostor je namreč zmogel celovečerni film »Zoran, moj nečak idiot« (»Zoran, il mio nipote sce-mo«), ki se je znal (in nas je znal) predstaviti na italijanski vsedržavni sceni od Benetk pa do Rima. Film je stvarna vizitka našega območja: naravne lepote, večjezičnost, obmejni prostor itd. Za ta čudež gre v prvi vrsti zasluga producentu Igorju Prin-čiču, ki je s petletno vztrajnostjo dosegel cilj, da se »Slovenci ne bojimo plovbe po odprtem morju«.
Drugi premik pa je, kako je znal v tej zadnjih mesecih slovenski pisatelj in pesnik Ciril Zlobec osvojiti goriške italijanske kulturne kroge. Postal je prava slovenska kulturna iko-
na, o kateri se obširneje govori. Zasluga temu gre prav oktobrskemu »srečanju z avtorji«, ki sta ga za italijansko in furlansko publiko priredila Kulturni dom in mestna knjižnica BSI iz Gorice ter nedavnemu srečanju v okviru Lions cluba iz Gorice. Ob teh priložnostih je bil naš pesnik deležen pravih ovacij. V načrtu so že nova srečanja z italijanskimi dijaki in študenti.
Ker sem se že dotaknil Cirila Zlobca, naj torej ob praznovanju dneva slovenske kulture 2014 nazdravimo z željo, da se v prihodnjem letu uresniči dodaten čudež, oziroma, da mu bo občina Gorica ob njegovi 90-letnici dodelila častno občanstvo. Zlobec je tesno vezan na naš prostor, poleg tega je tudi eden izmed emi-nentnih prevajalcev italijanskih klasičnih tekstov v slovenski jezik (Dante, Petrarca, Foscolo, Carducci, Un-garetti, Montale, itd.), kar predpostavlja, da je stvaren »ambasador italijanske kulture v Sloveniji«. Tovrstnega »ambasadorja« bi si Gorica med svojimi častnimi občani resnično zaslužila, in to pod horoskopskim znakom ali novega znaka horoskopa ponovnega rokovanja Franceta Prešerna z Dantejem Alighierijem.
zanimivosti
Piranska princeska na beneškem karnevalu
Piransko princesko, ki se je lani odmevno spustila z zvonika piranske stolnice na Tartinijev trg, je doletela velika čast, da se bo skupaj z delegacijo udeležila znamenitega karnevala v Benetkah konec meseca. Po besedah idejnega očeta spusta Mojmirja Kovača gre za veliko promocijo Pirana, obenem pa napoveduje pestro dogajanje ob vnovičnem spustu princeske v juliju. Spust princeske z zvonika so lani v Piranu organizirali prvič, glas o njem pa je očitno segel v same Benetke, od koder izvira dogodek, poimenovan »volo d' angelo« ali angelov let.
Pri tem dogodku, ki predstavlja enega od vrhuncev beneškega karnevala, pa bo letos sodelovala tudi piranska princeska, ki bo skupaj s Giuseppejem Tartinijem in Tartinijevo mamo na odru sredi Trga Sv. Marka pričakala angela in mu nato izročila vrečko piranske soli. Piransko delegacijo na beneškem karnevalu bo sestavljala tudi ekipa predstavnikov italijanske narodne skupnosti, odetih v oblačila iz 17. in 18. stoletja, torej iz časa skladatelja Tartinija, ki bo sodelovala tudi v glavni pustni povor-ki. Ob tej priložnosti bodo Benečane povabili tudi na obisk Pirana.
Sam spust princeske, s katerim bodo Piran poslali nazaj v čas srednjega veka, pa bo letos trajal kar tri dni, in sicer od 25. do 27. julija. Pri tem bodo posamezni dnevi imeli posebne poudarke. Tako bo prvi dan posvečen zmaju, ki ga je ubil piranski zavetnik Sveti Jurij, sobota pa bo posvečena sami princeski in spustu z zvonika. Vsekakor si bodo organizatorji prizadevali pripraviti še večji dogodek, po katerem bo v prihodnosti Piran postal še bolj znan, je še navedel Kovač.
10
Sobota, 8. februarja 2014
KULTURA
/
ssg - Passion de Pressheren v rdečem abonmajskem sklopu
Andrej Rozman Roza z osvežujočo distanco o začetkih slovenske narodotvornosti
V obdobje Prešernovih proslav se odlično vključuje predstava Andreja Rozmana Roze Passion de Pressheren, ki z močnim pridihom porogljive, a prijazne ironije in humorja izpostavlja aspekte slovenske »narodotvornosti«, ki so v težnji po vznesenem narodnostnem samnopoveličevanju povsem prezrti, kar se dogaja tudi v na pregledne predalčke razdeljeno poznavanje naše književne in splošne zgodovine. Predstavo, ki je nastala v koprodukciji Rozinteatra in KUD Franceta Prešerna in ki je postala slovenska uspešnica, je bila v četrtek, 6. februarja, na sporedu v mali dvorani tržaškega kulturnega doma, in sicer v sklopu rdečega abonmajskega niza Slovenskega stalnega gledališča.
Monokomitragedija, kot predstavo opredeljuje sam avtor, ki v njej nastopa v vseh sedmih vlogah in tudi kot režiser, scenograf in kostumograf, sklepa njegov niz petih predstav na temo slovenske identitete. Pravzaprav je Prešernov pasjon večmedijski projekt: obstaja namreč tudi knjižica z Rozmanovim tekstom v vezani besedi in ilustracijami ter stripi Cirila Horjaka. V knjigi in v predstavi Rozman obravnava pesnikov lik in obenem njegov pomen za našo kulturo z osvežujočo distanco od mitologiziranega prikaza rojevanja slovenske narodne zavesti: Prešeren je naslikan v svoji vsakdanji človečnosti, s pogostimi obiski v gostilnah in tudi z nadlegovanjem prikupnih natakaric vred; z osvetlitvijo realnih aspektov tedanje stvarnosti se v drugačni, za ne-
strokovnjake novi luči prikazujejo tudi drugi protagonisti tedanjega narodnostnega prebujevanja: Prešernov prijatelj in svetovalec Matija Čop, »oče naroda« Janez Bleiwais, pesnik Jovan Vesel Koseski, ki je »dobil prvo nagrado občinstva, a je bil kasneje po odločitvi strokovne žirije popolnoma diskvalificiran«, kot ga opisuje sam Rozman in še krčmarica Zalka Dolenc, ki je navdihnila Povodnega moža. Nekaj pomembnih prizorov ima v predstavi seveda tudi pesnikova mati, katere lik dodatno postavlja v stvarni, realistični
Andrej Rozman Roza v
monokomitragediji Passion de Pressheren predsinoči na odru SSG v Trstu
foto damj@n
okvir tako pesnikovo življenje kot njegovo ustvarjanje, katerega pomembnost Rozmanov distancirani pogled nikakor ne zmanjšuje.
Po res dolgem finalnem aplavzu sodeč, je bila predstava Andreja Rozmana Roze zelo všeč tudi gledalcem v tržaškem Kulturnem domu. (bov)
mladika - 42. literarni natečaj
Zmagovalke
Vse nagrade, po 3 za prozo in poezijo, ženskam
Komisija literarnega natečaja Mladike, ki se je sestala v torek, 4. februarja, na sedežu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3), je obravnavala 76 prispevkov v prozi in 42 ciklusov pesmi, ki so v roku prispeli na natečaj. Komisija je po temeljiti razpravi in oceni dospelih prispevkov podelila sledeče nagrade:
PROZA
Prvo nagrado prejme novela Bližina daljave, ki je prispela pod psevdonimom Tabernakelj spomina. Pisateljica predstavlja primorski prostor v vojnem in povojnem času. Osredotoča se na usodo ene družine, zajema pa tudi širšo zgodovinsko resničnost. Pripovedovanje je jasno in dramatično. Avtorica je Nataša Konc Lorenzutti iz Šempasa.
Drugo nagrado prejme novela Koma, ki je prispela pod geslom »Klavir«. Gre za psihološko kriminalno novelo, ki je napisana z veliko veščino in napetostjo. Avtorica ustvarja v bralcu skrivnostno vzdušje in ga pripelje do presenetljivega konca. Avtorica je Jasna Jurečič iz Saleža.
Tretjo nagrado prejme novela Obrazi z obale, ki je prispela pod šifro 0130. Pisateljica opisuje različne obraze, ki jih glavna junakinja sreča na obali. Z živahno pripovedjo predstavi različne like in njihov način življenja. Avtorica je Olga Paušič iz Lendave.
Komisija priporoča za objavo še novele: Prvič Bojane Bučar, Zbogom, Washington! Primoža Vresnika, Korak predaleč Andrejke Jereb, Dom spominov
Aleksandre Panič, Okus spominov Neže Kravos, Petek trinajstega Tamare Matevc in Cimet Uršule Vratuša Globočnik.
POEZIJA
Prvo nagrado prejme ciklus pesmi brez naslova, ki je prispel pod geslom Marjetka. Očarljiva izpoved, v kateri lirski subjekt vzporeja dogajanje v naravi z vzgibi lastne notranjosti in vzpostavlja neko ravnovesje med obema svetovoma. Ritem je harmonično uravnotežen in metaforika zelo izvirna Avtorica je Ana Balantič iz Idrije.
Drugo nagrado prejme ciklus pesmi, ki je prispel pod šifro 1879. V pesmih so zajeta temeljna nerazrešljiva vprašanja človeka. Lirski subjekt tava med razumom in srcem, med imanen-co in trascendenco. Avtorica je Veronika Kranjc iz Ljubljane.
Tretjo nagrado prejme cikel Svetloba letnih časov, ki je prispel pod psevdonimom Lučka. Opisi iz narave se spajajo z notranjim razpoloženjem. Pesnica preseneča s posrečeno metaforiko. Avtorica je Andrejka Jereb iz Idrije.
Komisija priporoča za objavo še cikel pesmi Stvarjenje Sare Remžgar iz Ljubljane, pesmi Ivane Vatovec iz Brežic, pesmi Metke Kacin Beltrame iz Trsta in cikel Bosa potujem Marije Šedivy iz Gornje Radgone.
Podelitev nagrad bo v ponedeljek, 10. februarja, ob 20.00 na Prešernovi proslavi Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva ulica 3, Trst.
razstava - Odprtje v ponedeljek
Trine Jasne Merkù v Bambičevi galeriji
TOMIZZEV DUH
Zrcalce, zrcalce na steni
GS
Milan Rakovac
äsk
V ponedeljek, 10. februarja bo ob 18. uri v Bambičevi galeriji pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah odprtje samostojne razstave ilustracij in slik Jasne Merku z naslovom Trine. Umetnico bo predstavil kustos Denis Volk, za glasbeni intermezzo v sodelovanju z Glasbeno matico bo poskrbel kitarist Francesco Cenci. Razstava bo na ogled do 28. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. oz. 17. in 19. uro ali po predhodnem dogovoru.
Jasna Merku (1958, Trst) je diplomirala iz grafičnega oblikovanja na Univerzi v Urbinu, magistrski študij vizualnih komunikacij pa je zaključila na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Izpopolnjevala se je tudi v kiparstvu in keramiki. Piše o umetnosti in razstavah, ustvarja in ilustrira, o umetnosti tudi poučuje. Je predsednica Kulturnega društva za umetnost KONS. Živi na Opčinah.
Kot je napisal Denis Volk v predstavitvenem listi, je njena ustvarjalnost zelo raznolika, posamezna likovna področja se prepletajo. Zajema slikarstvo, grafiko, med važnejšimi pa sta ilustracija in kolaž, ki prevladuje tudi v tokratni predstavitvi.
Umetnica je ilustrirala številne knjige, ustvarjala je tudi za časopise. Kolaž uporabi kot del ilustracije ali pa je samostojna umetnina. V kolažu pogosto raziskuje medije, materiale ter likovno površino in prostor. Dvodimenzionalno površino skuša razgibati z izboklinami in vboklinami ali s plastenjem in jo reliefno razširiti v prostor.
Uporablja lističe različnih tekstur in barv. Različne teksture površin, široka paleta barv in vzorcev, pa tudi delci, robovi in niti, ki ponekod štrlijo v prostor, pri-
spevajo k dinamičnosti. Lepljenko pogosto dopolnjuje z barvo. Ustvarjeni prizori so sicer abstraktni, a večkrat spominjajo na krajino in različne teksture površin prispevajo k dinamičnosti.
Najdemo nekoliko podobnosti s kolaži Jagode Buic, ki smo jih lahko nedavno spoznali v tržaškem muzeju Revoltella. Obema umetnicama je uspelo razgibati površino do te mere, da seže v prostor kot kip, obe imata afiniteto do ustvarjanja s tekstilom in lepita tudi materiale, ki jih pripravita sami. Kolaži Jagode Buic so veliki, monumentalni, temnih barv, načrtovani in abstraktni, pogosto geometrijsko natančni, skoraj distancirani od gledalca. Nasprotno so kolaži Jasne Merkù lahkotnejši, bolj spontani, živobarvni, prostih form, skoraj improvizirani, vendar prefinjeni in polni podrobnosti, zaradi manjših formatov pa tudi dostopnejši. Spominjajo na stare miniature, ki gledalca vabijo, da se jim približa in z njimi vzpostavi intimno bližino. Odsevajo ustvarjal-kin življenjski slog, optimistični karakter, interese in celo razpoloženje.
Ma je lepo biti lep! Frajer, cooler, chiler, kot žvrgolijo moji vnuki. Fizična lepota je predpogoj uspeha, posebno tistih, ki imajo opravka z javnostmi. Mi tukaj po ex-YU se nimamo kaj pritoževati: hrvaški premier Zoran Milanovic kot lik iz filmov Sergija Leoneja skaklja s tan-kete (»patria«, seveda). Srbski podpredsednik Aleksandar Vučic iz vojvodinskih snežnih zametov osebno rešuje otroka, celotna akcija zastane, da se on herojsko prebije do helikopterja. Alenki Bratušek pa, bogme, ni treba drugega, kot prekrižati noge v rdečem mini krilu na koncertu Pinkotov ...Pomemben je spektakel, videz, vtis, zunanjost, domiselnost, šarm, forma: vsebina je stvar preteklosti.
Berlusconi je nemara zgolj nedolžna paradigma in primogenitus novodobnih Narcisov; nedolžna, pravim, in otročja. Tip ne igra, si ne prizadeva, se ne pretvarja: on je resnično zaljubljen vase. Z vsemi svojimi liftingi, botoksi, tu-peji, zobali in potenco, s katero se tolaži v sedeminsedemsetem letu življenja, ta človek res verjame, da je zakone treba pisati po njegovi meri, ali pa ti zanj -ne veljajo. Berlusconi je prvi ozaveščeni kriptofevdalec nove dobe.
Piarovci, spin doktorji, »estetski« kirurgi in medijski slepilci danes delajo čudeže: ljubijo papagaje in opice med nami, papagaji in opice ljubijo njih. T V-ka-mera ali katerikoli objektiv, ki bulji vate je postala 11. božja zapoved (roko na srce, zapovedi je bilo 20, ker je Mojzesu v onem filmu ena plošča padla iz rok in se razbila .): bodi lep in mlad! Ko te na muho vzamejo televizijske arkebuze, se tudi sam režiš, ves sproščen, prešeren in duhovit; važno je ugajati množici. Oh, in kako lepo je, ko te vržejo na fejsbuk in te zasujejo všečki in smeškoti! Kot bi se Fel-
linijevi, Benignijevi in Chaplinovi groteskni liki vselili v naše duše: postajamo mračni klovni, ki se jim nihče ne smeje.
O tem govori bridki esej filozofinje Renate Salecl v Delu: »Francoski psihoanalitik Michel Schneider v novi knjigi Miroirs des princes (Ogledala princev) pokaže, kako sodobni politiki uporabljajo kot svoja ogledala medije in javno mnenje ter upajo, da bo podoba, ki jo oblikujejo, čim bolj privlačna in občudovana. Inflacija informacij o zasebnem življenju politikov, medijsko prikazovanje njihovih športnih teles in utrinkov iz vsakdanjega življenja niso namenjeni drugemu, kot da prikrijejo dejstvo, da se za serijo podob in odsevov v ogledalih skriva predvsem popolno pomanjkanje političnih idej. Oblikovanje lepih podob ima seveda še eno nalogo: prekrije dejstvo, da ljudi na oblasti danes zanima predvsem ohranjanje osebnih interesov in monopolov skupine, ki ji pripada. To velja tako za stranke na levem kot na desnem političnem polu.«
Rez s skalpelom, pravi nevroestet-ski kirurški poseg! Utegne nas od znotraj polepšati, če v nas razen brezupne puščave, v kateri se zrcali homo virtua-lis, sploh še kaj obstaja ... »Zrcalce, zrcalce na steni«, zapiše Saleclova.
Pero, iera sempre bel esser bel, po! Kad san bija mladic, pak doša h didu i no-ni i dela kako trda težačina, i poglediva divuojke, ča hi ni bilo lipših nideri-mai nego u Štifanici: Nešta, Nita, Veneranda, Jolanda, Mia... Did Jure bi mi reka, tic muoj, ne rabi da je ni prava, ni pametna, ni delavna - basta che la xe bella! Pak bin se prčija kako zagrebački frajer, ma nis ima uni mot ča i Tuoni Tončicov, ča je uša ča i finija valje u Auštraliji; ma pri-čiži Gary Cooper. Jieno san kapija: ni do-
sti samo biti lip, moraš imati mot!
Videz je, kot bi vase zaljubljene »avtoritete« verjele, da so prelisičile portret Doriana Graya, lik iz romana Oscara Wildea, ki ostaja večno mlad, medtem ko se njegova slika stara namesto njega. V orbito spuščajo nauke:
»Običajno so opozorila, da v življenju nič ne pride samo od sebe, začinjena še s spodbudami, da morajo mladi trdo delati, če hočejo kaj doseči. Lenin in Tito sta mladim govorila: 'Učite se! Učite se!', zdaj pa politiki velikokrat govorijo: 'Delajte! Delajte!'...
Zaklinjanje k delu je v časih po-stindustrijskega kapitalizma eden največjih absurdov. Ob množicah ljudi, ki nimajo dela, in ob še večji množici tistih, ki delo sicer imajo, so pa zanj mizerno plačani, je več kot cinično postavljati delo kot ideal«...
Zato bodimo mladi in lepi, ni važno kako se počutimo in kako živimo. Tudi sam to poskušam, neuspešno seveda. Zagabim se sam sebi, ko v super-marketu odstopim plastično embalažo urejenemu gospodu na berglah, ki se mi vljudno nasmehne: s prodajo si bo morda lahko privoščil kavo, sam pa si za hip domišljam, da sem storil dobro delce. Fuj, ta milostna in »velikodušna« gesta vprav pomaga vzdrževati opice in papagaje nad nami!
Dorian Gray opazuje svoj propad v odsevu svojega obraza, potem raztrga sliko in konča svoje življenje: to je najmanj kar človek lahko naredi zase in svojega bližnjega, če si česa drugega že ne upa. Zato, res lepi in res mladi, ko vidite lepe in mlade starce, vedite, da so to zgolj gerontokratski spački katerih mesto je v preteklosti. Na deponiji zgodovine.
/
ITALIJA
Sobota, 8. februarja 2014
1 1
sodstvo - Zaradi odstranitve sodnih pečatov v Dolini Susa
Grillo tvega devet mesecev zapora
Vodja G5Z preiskovan tudi zaradi ščuvanja vojakov k nepokorščini
RIM - Vodja Gibanja petih zvezd Beppe Grillo tvega obsodbo na devet mesecev zapora zaradi odstranitve sodnih pečatov. To kazen sta zanj zahtevala javna tožilca iz Turi-na Antonio Rinaudo in Andrea Paladino ob koncu procesa, na katerem je Grillo skupno z 21 drugimi osebami obtožen, da je 5. decembra 2010 med demonstracijo proti hitri železnici v Dolini Suse v Piemontu protizakonito vdrl v kolibo, ki so jo protestniki demonstrativno postavili in so jo sodne oblasti zasegle.
Kot je prišlo na dan na procesu, je poveljnik karabinjerjev iz Suse Grilla predhodno posvaril pred kršenjem zakona, a je vodja Gibanja petih zvezd kljub temu vdrl v kolibo ter naposled prišel iz nje s sklenjenima rokama, kakor da bi mu nataknili lisice. Spremljal ga je voditelj protestnikov proti hitri železnici Alberto Perino, za kate-
Beppe Grillo
arhiv pd
rega sta javna tožilca iz Turina včeraj predlagala enako kazen kot za Grilla.
Sicer pa se je včerajšnji dan za Grilla očitno rodil pod nesrečno zvezdo, vsaj kar zadeva njegove odnose s sodstvom. Včeraj se je namreč razve-delo, da so proti njemu uvedla preiskavo kar tri javna tožilstva (iz Rima, Bergama in Terama) zaradi suma, da je pripadnike oboroženih sil ščuval k nespoštovanju zakonov. Gre za dogodek, ki se je pripetil lanskega 10. decembra, ko so se v Turinu in drugod po Italiji odvijali protesti t. i. Forconov. Tedaj je namreč Grillo naslovil na poveljnike karabinjerjev Leonarda Gal-littellija, policije Alessandra Pansa in vojske Claudia Graziana pismo, v katerem jih je pozival, naj ne varujejo več »politične kaste«.
Vodjo Gibanja petih zvezd je zaradi tega pisma prijavil sodnim oblastem koordinator mladih demokratov Fausto Raciti. Grillo naj bi tvegal od enega do petih let zapora.
človeške pravice - Potrditi ga mora senat
Poslanci sprejeli odlok o razbremenitvi zaporov
RIM - Poslanska zbornica je sprejela zakonski odlok o razbremenitvi prepolnih zaporov. Za odlok, na katerega je vlada Enrica Lette uspešno vezala glasovanje o zaupnici, je glasovalo 296 poslancev, proti pa 183. Do 21. februarja mora odlok potrditi še senat.
Predsednica parlamentarne komisije za pravosodje Donatella Ferranti je izglasovanje zakona, po katerem naj bi izpustili 3000 zapornikov, označila za pomemben korak v smeri zagotavljanja bolj humanih pogojev za zapornike. Zakon med drugim predvideva tudi pogostejšo uporabo elektronskih zapestnic pri obsojencih, ki kazen prestajajo v hišnem priporu, izgon kot alternativo zaporni kazni za tujce ter državno garancijo za pravice zapornikov. Zagotavljanje teh bo nadziral tričlanski kolegij neodvisnih strokovnja-
■ ZLATO
(999,99 %%>) za kg
29.860,42 +169,96
kov s petletnim mandatom, ki bo prav tako vsako leto parlamentu poročal o razmerah v zaporih.
Nasprotovanje ukrepom so pred glasovanjem v Rimu v četrtek izrazili privrženci Severne lige, ki so nosili plakate, na katerih je pisalo »Zločince za rešetke!«.
Letta je sicer pred dnevi zagotovil, da izpustitev zapornikov ne bo predstavljala nikakršne nevarnosti za državljane. Premier prav tako zavrača očitke opozicije, da gre pri tem za »popuste« zapornikom. »O vsakem znižanju kazni bo odločal sodnik, nič se ne bo zgodilo avtomatsko,« je dejal.
Italija se sooča z najhujšo prenatrpa-nostjo zaporov v celotni Evropski uniji. Zaporno kazen v zapornih, namenjenih za 48.000 ljudi, prestaja kar 62.000 zapornikov. K reševanju tega problema je Italijo pozvalo tudi evropsko sodišče.
Ne bo smrtne kazni za italijanska marinca
RIM - Italijanska marinca Massimi-liano Latorre in Salvatore Girone v Indiji ne tvegata smrtne kazni. Novico je sinoči objavilo italijansko notranje ministrstvo na osnovi informacij, ki jih je italijanski vladi posredovala indijska. Sicer pa bo uradno obtožnico pristojno sodišče objavilo v ponedeljek. Latorre in Giro-ne sta pred dvema letoma med varovanjem tovorne ladje ubila indijska ribiča, misleč, da gre za pirata.
Vannoniju bodo sodili
TURIN - Izumitelj sporne metode Stamina za zdravljenje nevrodege-nerativnih in drugih bolezni Davide Vannoni se bo moral spet zagovarjati pred sodniki. Sodnik za predhodne preiskave v Turinu je namreč včeraj odredil sojenje zaradi poskusa goljufije na račun Dežele Piemont.
SOD NAFTE
(159 litrov)
108,94 $ +1,63
banke - Intesa Sanpaolo in Unicredit
Slabe terjatve na poseben sklad
EVRO
1,3574 $ +0,60
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
7. februarja, 2014
valute	evro (povprečni tečaj) 7. 2. 6. 2.	
ameriški dolar	1,3574	1,3495
japonski jen	13B,79	136,93
bolgarski lev	1,955B	1,955B
češka krona	27,503	27,525
danska krona	7,4623	7,4620
britanski funt	0,B3140	0,B2B75
madžarski forint	30B,B1	307,4B
litovski litas	3,452B	3,452B
poljski zlot	4,1B75	4,1BB0
romunski lev	4,4B25	4,4705
švedska krona	B,4120	B,7BB3
švicarski frank	1,2237	1,2224
norveška kron	B,4120	B,4000
hrvaška kuna	7,6495	7,6505
ruski rubel	47,1200	46,9900
turška lira	3,0162	3,0043
avstralski dolar	1,517B	1,5051
braziljski real	3,2395	3,2431
kanadski dolar	1,5025	1,4925
kitajski juan	B,2310	B,1770
indijska rupija	B4,7270	B4,235B
mehiški peso	1B,1125	17,BB02
južnoafriški rand	15,0675	15,0390
RIM - Osrednji italijanski bančni skupini, Intesa Sanpaolo in Unicredit, sta z ameriškim vlagateljem KKR začeli predhodne pogovore o vzpostavitvi sklada, na katerega bi prenesli del slabih posojil, pravijo neuradni viri blizu pogovorov. Banki bi na ta način lahko očistili svoje bilance in lažje prestali skrbni pregled Evropske centralne banke (ECB).
Kot piše časnik La Repubblica, je eden od virov v četrtek dejal, da bi banki in vlagatelj sklad vzpostavili skupaj. A o številkah o posojilih še ni bilo govora, prav tako naj še ne bi prišlo do izmenjave dokumentov. Drugi neimenovani vir je medtem pojasnil, da bi se na sklad preneslo predvsem t.i. prestrukturirana posojila, ki so že bila predmet pogajanj. Konec septembra je imela Intesa takšnih posojil za 2,5 milijarde evrov, Uni-credit pa za 8,5 milijarde evrov.
La Repubblica poroča, da bi KKR vložil kapital v sklad, banki pa bi imeli v njem manjšinska deleža, ki bi jima omogočila odstranitev posojil iz konso-
lidiranih bilanc. KKR bi na ta način, ko bi prišlo do okrevanja italijanskega gospodarstva, unovčil dobiček.
Ta teden je bilo sicer neuradno slišati že tudi, da Intesa zaradi slabih posojil pripravlja načrt za vzpostavitev interne slabe banke. Unicredit pa je medtem uradno napovedala prodajo svežnja slabih posojil zasebnemu skladu. Ta banka je tak posel sklenila že decembra.
Obseg posojil, za katere je težko verjetno, da bodo kdaj poplačana, je v Italiji dosegel že 150 milijard evrov, krepil pa naj bi se vse do leta 2016.
Italija pri sanaciji bank zaostaja za Španijo in Irsko, opozarjajo analitiki, slaba posojila pa zdaj banke močno stiskajo za vrat. ECB je namreč novembra začela skrben pregled 124 bank v EU. Cilj stresnih testov je ugotoviti, kako odporne so banke na morebitne prihodnje krize, rezultati pregleda pa bodo objavljeni oktobra. Novembra bo nato ECB prevzela vlogo enotnega nadzornika bank v evrskem območju, ki ga predvideva prvi steber bančne unije.
ITALIJA V TUJEM TISKU
Globalni podjetnik odnesel Fiat v ZDA
Sergij Premru
»Globalni podjetnik« - tako piše Le Monde o Sergiu Marc-hionneju, prvem človeku turin-skega Fiata, točneje, bivšega tu-rinskega Fiata, danes pa nove mul-tinacionalke Fiat Chrysler Automobiles (FCA). Pariški popol-dnevnik obnavlja življenjsko zgodbo 62-letnega Marchionneja, sina karabinjerja iz Abrucev (v dopisu pa ne omenjajo matere iz Istre, kjer je oče služboval pred vojno). Sredi 60-ih let prejšnjega stoletja se je družina izselila v Kanado, kjer je Marchionne diplomiral najprej iz prava, potem iz menedžerstva in študiral tudi filozofijo.
Danes je najbolj poznani italijanski menedžer in o njem pravijo, da zahteva od vodilnih v podjetju, da so na delu 24 ur na dan, da spi samo na letalu in da ima 90 črnih puloverjev v svojih hišah v Švici, Italiji in ZDA. »Odkril« ga je Umberto Agnelli, brat bolj znanega Giannija, pred desetimi leti, ko je Fiat izgubljal dva milijona evrov na dan. Prvi potezi sta bili povišek plače 30 evrov mesečno za delavce in popolna prenovitev vodilnih kadrov. S prevzemom ameriškega Chrysle-ja in z nastankom multinacional-nega podjetja FCA se postavlja vprašanje, ali bodo sploh nadaljevali s proizvodnjo avtomobilov v Italiji. Marchionne vselej trdi, da ne namerava zapreti nobene od šestih italijanskih obratov, v resnici pa, je zaključek pariškega Le Monde, »se je enfant prodige podal v ZDA z italijanskim Fia-tom pod pazduho«.
O perspektivah italijanske industrije piše tudi Libération, in sicer o Electroluxu, ki mu grozi zaprtje ali vsaj krepko klestenje delovnih mest in plač v štirih italijanskih podružnicah. Še najbolj pod udarom je obrat v Porcii pri Pordenonu, ugotavlja francoski levičarski časopis, ki navaja oceno sindikalista: »Vsiljujejo nam delovni ritem po zgledu Chaplinovega filma Sodobni časi, vsakih 10 evrov plače pa nam hočejo odtrgati tri evre.« Za podjetje je problem preprost: na Poljskem bi delovna sila stala eno samo četrtino italijanske. Dejstvo pa je, in ga Libération navaja na koncu dopisa, da se v Italiji zaradi socialnih bremen, to se pravi davkov in drugih dajatev, strošek za plače potroji v primerjavi s tem, kar gre uslužbencem v žep.
Nobene krize ne doživlja najbolj močna in zdrava italijanska industrija - mafija. Tako Frankfurter Allgemeine Zeitung piše o donosnih kriminalnih poslih z zakopavanjem oz. sežiganjem nevarnih in strupenih odpadkov na področju Kampanje. V okolici Caserte, nedaleč od Neaplja, naj bi lokalna mafijska organizacija camorra sežgala več milijonov ton industrijskih odpadkov, še več pa naj bi jih zakopala. Onesnaženje je naravnost poskočilo, zastrupili so celo podtalnico, število rakastih obolenj je na tem področju strahovito naraslo, poroča nemški konservativni dnevnik. Italijanska vlada bo poleg izrednih finančnih sredstev namenila v okolico Caserte posebno vojaško silo z 850 pripadniki, ki bodo opravljali policijske in nadzorne funkcije, celo sama Katoliška cerkev ostro obsoja krivce za to »humanitarno katastrofo«. FAZ
pa zaključuje prispevek z ugotovitvijo, da nezakonito in skrajno nevarno zakopavanje strupenih odpadkov ni samo vprašanje italijanskega juga: pred kratkim so odkrili, da so večje količine zdravju in okolju škodljivih odpadkov zakopali pod avtocesto A4 na območju med Brescio in Milanom.
V enem samem dnevu je italijanska mornarica rešila 1123 ljudi, ki so bili na gumenjakih južno od Lampeduse, poroča BBC, ki navaja statistične podatke strmega porasta nezakonitega priseljevanja na osrednjem območju Sredozemlja. Prejšnji mesec se je izkrcalo na italijanske obale več kot dva tisoč priseljencev, lani jih je bilo skoraj 43 tisoč, kar je približno trikrat več kot predlanskim. Pojav nelegalnega priseljevanja zadeva tudi zahodno mediteransko območje, to se pravi Španijo, kot tudi vzhodno, predvsem Grčijo, pod udarom pa je predvsem Italija, ugotavlja britanska radiotelevizij-ska služba. Med priseljenci mnogi zaprosijo za azil, vendar samo eni četrtini prosilcev priznajo status azilanta, poroča BBC.
Italija je dežela največje lepote, vendar se to dejstvo včasih lahko sprevrže proti kulturnim in predvsem filmskim ustvarjalcem. Gre za srž ocene brazilskega O Estado de S. Paulo, ki seveda piše o nedavnem filmu »La grande bel-lezza« režiserja Paola Sorrentina s Tonijem Servillom v glavni vlogi. Kljub svoji dramatičnosti, italijanski filmi izpadejo tudi kot turistična reklama, čeprav prikazujejo moralno krizo, ki ne prikriva zavidanja vreden italijanski življenjski slog kljub značilni »doce crise«, sladki krizi dežele, ki je zaslovela s svojo »dolce vita«. To se je dogajalo že s Fellinijemi in z Atonio-nijemi filmi, katerih protagonisti so bili sicer pogubljeni, vendar zelo elegantno, piše dnevnik iz brazilske metropole. V filmu Rim izpade še preveč šarmanten, kar režiser spretno izkorišča kot scenografijo dogajanja okrog ciničnega in dekadentnega protagonista. Še največja hiba filma pa je, po mnenju časopisa, njegova izredna dolžina, saj traja kar 142 minut. Morda se režiser ni znal odločiti za reze med preveč lepimi scenami, meni brazilski filmski kritik.
Pri brskanju po spletu v iskanju prispevkov v tujih medijih, v katerih je govor o Italiji in tudi o naših krajih, se mi je tokrat prikazal The New York Times, točneje njegova nedeljska književna revija z naslovom »In the Grip of Madness - 'Trieste' by Dasa Drndic«, to se pravi V primežu norosti - 'Trst' Daše Drndic. V prestižnem ne-wyorškem magazinu tako predstavljajo roman hrvaške pisateljice z originalnim naslovom Sonnenschein (naslov je isti tudi v slovenskem prevodu iz leta 2009), za katerega je Drndiceva lani prejela nagrado za najboljši tuj roman preveden v angleščino, ki ga podeljuje britanski dnevnik The Independent. Gre za opis ene od največjih strahot preganjanja Judov za časa nacifašizma, in sicer odvzemanja otrok, ki so jih dodeljevali »čistokrvnim družinam«. Med drugim gre za ostro obsodbo vseh tistih, ki so se po holokavstu izgovarjali, češ »saj nismo vedeli...« piše ugledna književna revija New York Timesa.
1 2 Sobota, 8. februarja 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Lanski obračun finančne straže
ronke
Izsledili 34 utajevalcev Prj in 189 delavcev na črno '"T*
Vrh goriške finančne straže
Odkrivanje sive ekonomije, davčnih goljufij in čezmejnega davčnega uta-jevanja, ob tem pa še boj proti ponarejanju tekstilnih in drugih proizvodov ter preprečevanje potrate javnega denarja. To so glavna področja, na katerih je v minulem letu delalo goriško poveljstvo finančne straže, ki je v dvanajstih mesecih izvedlo 396 davčnih inšpekcij ter pregledalo 5.134 blagajniških računov, faktur in vozil.
Med temi dejavnostmi - je včeraj navedel goriški poveljnik finančne straže Fabio Cedola - so odkrili 310 kršitev, 63 milijonov evrov neprijavljenih obdavčljivih vsot in nad štiri milijone evrov utajenega davka na dodano vrednost (IVA). V okviru preiskav so finančni stražniki odkrili za skupno en milijon evrov neprijavljenih prihodkov in za 51 milijonov prikritih stroškov. Agenciji za prihodke je finančna straža predlagala odvzem licence šestnajstim trgovinam in lokalom, ki niso izdajali blagajniških računov oz. so v blagajno vtipkali manjše zneske, 24 ljudi pa je prijavila sodnim oblastem zaradi kaznivih dejanj s področja davkov. V enem letu so podali 81 predlogov za zaseg premoženja v skupni vrednosti treh milijonov evrov.
»Posebno pozornost smo namenili sivi ekonomiji. Odkrili smo 34 davčnih utajevalcev, ki niso državi prijavili ničesar ali le manjši del svojih dohodkov in premoženja. Skupno so prikrili 56 milijonov evrov obdavčljivih vsot. Odkrili smo tudi 189 delavcev na črno oz. delavcev, ki so bili nepravilno zaposleni,« je povedal Cedola in dodal, da je 46 ljudi poravnalo svoje davčne dolgove za skupnih devet milijonov evrov, še preden je posredovala Agencija za prihodke.
Finančna straža je v minulem letu nadzirala tudi delovanje različnih tujih podjetij - predvsem ladjedelniških in tesarskih -, ki so delovala v Italiji. »Več podjetij je registriranih v tujini izključno zato, da bi se izognilo plačevanju davkov,« je povedal Cedola. V tem okviru so finančni stražniki opravili šest kontrol in odkrili za preko 13 milijonov neprijavljenih dohodkov, poldrugi milijon utajenega davka na dodano vrednost in 173 delavcev iz držav izven EU, pri zaposlitvi katerih je prišlo do kršitve zakonodaje.
»Vse bolj intenzivno je tudi delo, ki ga opravljamo za zagotavljanje pravilne uporabe javnega denarja. V času krize,
bumbaca
ko imajo uprave manj sredstev za storitve, ki jih nudijo občanom, je to še bolj pomembno,« je poudaril poveljnik finančne straže, ki je lani na tem področju vodila preiskavo »Coffee break«, v okviru katere je bil za osem gradbenih podjetnikov iz FJK in Veneta odrejen hišni pripor, 132 ljudi pa je bilo prijavljenih zaradi kaznivega dejanja goljufije v škodo države pri postopkih javnega naročanja. Poimenovanje operacije, ki namiguje na pavzo za kavo, ni naključno, saj so preiskovalci ugotovili, da so se ravno v sklopu podobnih neformalnih srečanj predstavniki gradbenih podjetij srečevali in snovali goljufije pri javnih razpisih za gradbena dela.
Finančna straža je dalje ovadila osemnajst ljudi, ki so koristili olajšave za zdravstvene in druge storitve, čeprav do njih niso imeli pravice, na področju preprečevanja ponarejanja italijanskih izdelkov - predvsem oblačil - pa je osebje poveljstva zaseglo 50.000 artiklov. Sedemnajst ljudi so ovadili zaradi goljufivega stečaja, tri osebe pa zaradi preprodaje mamil. Zasegli so večjo količino prepovedanih opojnih substanc, med katerimi je bilo 195 rastlin indijske konoplje. (Ale)
gorica - Ovadba zaradi strupenih odpadkov
Prevažala akumulatorje brez ustreznih dovoljenj
Karabinjerji goriškega poveljstva so v minulih dneh ovadili sodnim oblastem dva madžarska državljana, ki sta prevažala nevarne odpadke brez ustreznih dovoljenj. 48-letnega K.K. in 28-letnega L.K. so karabinjerji ustavili v Tržaški ulici. Moška, ki za sabo še nista imela nobene ovadbe, sta se s kombijem znamke Fiat doblo peljala po Tržaški ulici v smeri Štandreške-ga krožišča. Po vsej verjetnosti sta bila namenjena v Slovenijo, pred prečkanjem meje pa sta naletela na patruljo.
Karabinjerjem sta Madžara izročila osebna dokumenta in prometno dovoljenje, na vprašanje, kaj prevažata v prtljažniku, pa nista odgovorila prepričljivo. Poznalo se jima je, da sta napeta, zato so karabinjerji pregledali kombi in v njem našli 31 odra-bljenih avtomobilskih akumulatorjev. Madžara nista imela dovoljenja za prevažanje strupenih odpadkov, zato so karabinjer-ji tovor zasegli, moška pa so prijavili sodnim oblastem. Izvor tovora še preverjajo. Še večje število odrabljenih akumulatorjev so v noči s srede na četrtek zasegli goriški policisti. V bližini cestninske postaje pri Moščenicah so ustavili 21-letnega romunskega državljana, ki je v furgonu skrival 178 odrabljenih akumulatorjev za avtomobile, motorje in tovornjake. (Ale)	Zaseženi akumulatorji v kombiju
tržič - Danes
Azbest
nerešen
problem
V konferenčni dvorani občinske knjižnice v Tržiču bo danes ob 16. uri javno srečanje na temo zdravstvenih in pravnih vidikov, povezanih s še vedno zelo aktualno problematiko azbesta. Poudarek bo na odškodninah, pri čemer bodo italijansko prakso primerjali z ameriško. Posvet prireja Asbestos Personal Injury Network (APIN) s pokroviteljstvom tržiške občine. Predavatelji bodo predsednik APIN-a Nicola Carabellese, funkcionarja za področje preventive in varnosti na delu pri tržaškem in goriškem zdravstvenem podjetju, Valentino Patussi in Luigi Fi-notto, dalje novinar Roberto Covaz in odvetnik Pierpaolo Petruzzelli. Nastopila bosta še državna tožilka iz Gorice Caterina Ajello in državni tožilec iz Turina Raffaele Guariniello, ki bosta problematiko azbesta obravnavala v luči kazenskega zakonika.
Asbestos Personal Injury Network je organizacija, ki se posveča žrtvam azbesta - tako obolelim zaradi izpostavljenosti strupenim vlaknom kakor tudi njihovim družinam, na primer vdovam in dedičem, ki jim nudijo zdravstveno in pravno asistenco. V stiku je s sorodnimi organizacijami v Evropi in zunaj nje ter zastopa interese žrtev azbesta tako pred zavodom INAIL kot tudi pred sodnimi oblast-
Pred dvema letoma so zabeležili upad ronškega prebivalstva. Po samo enem letu pa ima demografski podatek spet pozitivni predznak.
Ronke za las niso dosegle praga 12 tisoč prebivalcev. Iz podatkov, ki jih je posredoval matični urad - vodi ga Corrado Basso -, izhaja, da je 31. decembra lani v občini živelo 11.980 oseb, od tega 5.806 moških in 6.174 žensk; leto prej jih je bilo 11.932. Naraslo je tudi število tujih državljanov: leta 2012 jih je bilo 687, lani pa 751 (6,2% prebivalstva), od tega 362 žensk in 389 moških. Družin z bivališčem v občini je skupno 5.566 - enajst manj kot leto prej -, v 389 družinah je vsaj en tujec. Na občinskem ozemlju so dalje našteli pet brezdomcev. Tuji državljani zastopajo 56 držav - tri države več kot leto prej. Največ je Romunov (199, od tega 95 moških in 104 žensk), ki so povečini zaposleni v gradbeništvu ali na področju oskrbe. Sledi jim 59 Hrvatov, 50 Albancev, 26 Senegalcev in 17 Kitajcev; Angola, Egipt, Japonska, Gruzija, Malezija, Mehika in Dominikanska republika lahko računajo na le enega predstavnika. Porast števila tujih državljanov je posledica globaliziranega sveta, ki pa postavlja občinsko upravo pred zahtevne izzive. S ciljem integracije v krajevne okolje jim ponujajo socialne storitve, množijo se tudi tečaji italijanskega jezika.
V lanskem letu so našteli 81 rojstev, dva Rončana sta bila rojena v tujini. Smrti je bilo skupno 128 (62 moških in 66 žensk). Porok je bilo 31; osemnajst jih je bilo sklenjenih s civilnim obredom, trinajst v cerkvi. Novih vpisov pri matičnem uradu je bilo lani 551 (268 moških in 283 žensk), od tega 159 tujcev (79 moških in 80 žensk). Ronke pa je zapustilo 456 oseb (230 moških in 226 žensk), od tega 109 tujcev (55 moških in 54 žensk). Saldo je torej pozitiven (48) tudi po zaslugi tujih državljanov.
krmin - Sporno odlagališče
Kdo bo plačal?
Ohranjanje deponije naj bi nas stalo okrog 600.000 evrov letno
Odlagališče v kraju Pecol dei lupi je treba čim prej dokončno zapreti in sanirati, občine pa bi morale spodbujati občane k bolj vestnemu sortiranju. V to so prepričani predstavniki okoljevar-stvenega združenja WWF, ki so se vključili v razpravo o deponiji v krminski občini. Le-to so zaprli že leta 2010, nato pa se je izkazalo, da je bilo v njej še nekaj prostora za odpadke. Podjetje Ison-tina Ambiente in nekateri župani menijo, da bi bilo treba deponijo ponovno odpreti, goriška pokrajina, občina Krmin in dežela FJK pa trdijo, da ne. Podjetje Isontina Ambiente se je zoper odlok, s katerim je dežela onemogočila ponovno odprtje odlagališča, pritožila na upravno sodišče, ki bo moralo razčistiti, kdo ima prav.
»Problem pa je v tem, da je ohranjanje odlagališča drago, saj kaže, da nas v sedanjem stanju stane 600.000 evrov letno. Občasno je namreč treba črpati izcedno vodo, ki se nabira pod odpadki,« pravijo predstavniki združenja WWF, ki se sprašujejo, ali so stroški res tako visoki, zanima pa jih tudi, kam se odvaža izcedne vode. »Čigava je od-
govornost, da smo se znašli v tem položaju? Kdo bo za to plačal? Ali ne bi bilo bolje, da bi takoj odredili zaprtje odlagališča in sanacijo, ki bi preprečila, da bi izcedne vode v prihodnje prišle v podtalnico in ogrožale reko Idrijo? Ali smo gotovi, da bo odlagališče v primeru ponovnega odprtja obratovalo samo eno leto?« zanima okoljevar-stvenike, ki so na spletni strani bivšega podjetja za javne storitve Iris brali o naložbah v odlagališče na Poljskem, v zvezi s katerimi bi radi ugotovili, če predstavljajo olajšavo ali dodatno breme za davkoplačevalce.
»Župani, ki se zavzemajo za ponovno odprtje deponije, bi morali po našem mnenju ravnati drugače. Trud bi morali vlagati v izboljšanje učinkovitosti sistema ločenega zbiranja odpadkov, na primer z informativnimi kampanjami, morali pa bi tudi iskati rešitve za zmanjšanje količine odpadkov in preprečevanje nastajanja divjih odlagališč,« so prepričani okoljevarstveni-ki, po katerih pa gredo odločitve večjih občin, kot sta Gorica in Tržič, v popolnoma obratno smer.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 8. februarja 2014
13
štmaver - Cesta bo izmenično enosmerna
Dežela sprostila pol milijona evrov za sanacijo usada
Uprava Furlanije Julijske krajine je včeraj na predlog odbornice Sare Vito namenila preko pol milijona evrov za sanacijo usada nad Pevmico v Štmavru. Obilne padavine so namreč med Hudičevo luknjo in Koštabonom ponovno povzročile plazenje zemlje na območju, kjer je civilna zaščita v minulih letih že izvedla nekaj manjših del. Takratni ukrepi očitno niso zalegli, saj usad danes resno ogroža občinsko cesto, ki pelje proti vasi.
Na problem je v minulih dneh goriškega prefekta in občino opozoril občinski svetnik SSk-DS Walter Bandelj. Le-ta si je pobočje, ki se z občinske ceste spušča proti potoku Pevmica, ogledal skupaj s predsednikom združenja Krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje Lovrencom Per-soglio. Usad, ki se je pojavil pred nekaj leti, je doslej miroval, obilne padavine pa so v zadnjih tednih spet sprožile večje premike zemlje. Na Bandljevo pismo se je včeraj dopoldne odzval goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi, ki si je ogledal območje. »Občinski delavci so poskrbeli za očiščenje obcestnih kanalov za meteorne vode, kar bo omogočalo lažje odtekanje deževnice. Ob tem bomo s poveljstvom mestnih redarjev pripravili odredbo, na podlagi katere bomo na odseku občinske ceste, ki je v bližini usada, uvedli izmenično enosmerni promet,« je povedal Del Sordi in poudaril, da sanacija usada ni v pristojnosti občine, ki pa namerava prihodnji teden sklicati srečanje z vsemi zainteresiranimi institucijami.
Za sanacijo usada je pristojna dežela FJK, ki je že leta 2009 poverila izpeljavo sanacijskega načrta in del gorski skupnosti za Brda, Nediške in Terske doline. Zataknilo se je že pri načrtovanju, nakar se je dežela odločila za ukinitev gorskih skupnosti in prenos njihovih pristojnosti na pokrajine. Postopek je ostal na mrtvem tiru do včerajšnjega dne, ko je deželni odbor določil znesek 523.000 evrov in poveril goriški pokrajini nalogo, da izpelje postopek načrtovanja in sanacije usada. Upati je, da se z napovedano ukinitvijo pokrajin postopek ne bo ponovno zavlekel, saj bo drugače usad še leta ogrožal cesto.
Dežela je v teh letih financirala tudi druge sanacijske ukrepe na območju Štma-vra, kjer hidrogeološke meritve izvajajo že od 80. let. Med najpomembnejšimi projekti je sanacija usada pri cerkvi, ki ogroža parkirišče in razgledno točko. Pripravo načrta in izpeljavo del je dežela tudi v tem primeru zaupala pokrajini, ki ima na voljo 210.000 evrov. Dela so se začela januarja, zaključila pa naj bi se v teku leta. (Ale)
Usad nad Pevmico (zgoraj) in ob štmavrski cerkvi (levo)
nova gorica
Na poplave pripravljeni
Po vremenski ujmi se stanje umirja
Stanje na Goriškem se umirja. Na območju Čepovana in Lokovca so gasilci in pripadniki civilne zaščite ob pomoči vojakov z oklepnimi vozili čistili poti in traso pod daljnovodi. Na terenu je vsak dan med 450 do 500 mož. »Predvidevamo, da bodo danes z delom zaključili. Enote na terenu so izkoristile dva dneva ugodnega vremena in uspele veliko narediti,« je včeraj povedal poveljnik regijskega centra civilne zaščite Samo Kosmač. Po njegovih besedah se tudi stanje glede električne energije normalizira. »Razdelili smo ogromno agregatov,« pojasnjuje Kosmač.
Tudi na Goriškem so v pripravljenosti glede morebitnih poplav. »V regijskem skladišču civilne zaščite imamo pripravljene potopne črpalke in okoli 14.000 protipo-plavnih vreč, svoje zaloge imajo tudi občinski štabi civilne zaščite,« dodaja Kosmač, ki pa upa, da do večjih težav ne bo prišlo. »Če že, potem bi verjetno narasla Vipava v spodnjem toku,« zaključuje Kosmač. (km)
gorica - Delegacija SSk in SSO pri direktorju zdravstvenega podjetja H	• ■	•	|«V	■	V V«
Za vidno in slisno slovensano
Nekaj korakov v to smer je že bilo narejenih - Družinam naj bo na voljo slovenska logopedinja - Čezmejno zdravstvo ima velik potencial
Udeleženci delovnega srečanja na sedežu zdravstvenega podjetja	bumbaca
gorica - Denarni prispevek družbe Coop Nordest
Priložnost za šole
ločnik - Občina odobrila izvršni načrt
Pesjak bodo širili
Upoštevali so zahtevo združenja AIPA - V širitev bodo vložili 150 tisoč evrov
Novi občinski pesjak v Ločni-ku, ki že dalj časa čaka na svoje šti-rinožne goste, bodo pred odprtjem razširili. Izvršni načrt za priključitev objektu dodatnih prostorov, ki bodo štiriindvajsetim psom na voljo za razgibavanje in tek, je goriški občinski odbor sprejel na zadnjem zasedanju na predlog pristojnega odbornika Francesca Del Sordija.
Gradnja novega pesjaka se je začela že leta 2009, dela pa so se zaključila dve leti kasneje. Ravno takrat je stopila v veljavo nova deželna zakonodaja, s katero so uvedli nova pravila za gradnjo pesjakov. »Objekt je bilo torej treba prilagoditi novim normam,« je pojasnil odbornik, po katerem so se dela zaključila la-
ni spomladi. Goriško zdravstveno podjetje je prižgalo zeleno luč za odprtje, združenje prostovoljcev AIPA, ki upravlja stari občinski pesjak v Ulici Scogli in bo prevzelo tudi novega, pa je izrazilo potrebo po večjih prostorih. »Čeprav bi lahko pesjak odprli že lani, smo sklenili, da bomo pripombe združenja AIPA upoštevali. Poiskati pa smo morali dodatna finančna sredstva ter sprožiti postopek za pridobitev zemljišč in pripravo načrta. Sedaj smo končno odobrili izvršni projekt: če ne bo zapletov in nam pakt stabilnosti tega ne bo preprečil, bomo pesjak lahko odprli pred koncem tega leta,« je povedal Del Sodi, po katerem bodo v širitev vložili 150.000 evrov.
Ločniški pesjak
bumbaca
Tudi šole doživljajo čas suhih krav. Zato je dobrodošel projekt »Evviva la scuola 2014«, ki ga izvaja družba Coop Nordest s pomočjo svojih članov-kupcev in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine.
Tudi letos bodo z denarnim prispevkom podprli raznorazne pobude večstopenjskih šol pod pogojem, da so povezane s krajevnimi okoljskimi temami, z zgodovino gospodarstva in družbenih odnosov na teritoriju. Financirali bodo projekte, ki jih bodo pripravili učenci osnovnih in nižjih srednjih šol, naj bo to raziskava, razstava, delavnica, gledališka igra ... Šole so morda takšne projekte že pripravile in jih imajo v predalu, ker zanje ni denarja, ali pa jih že izvajajo. Omenjena družba jim ponuja priložnost, da prejmejo zanje prispevek. Lani so zbrali preko 14.500 evrov (razdelilo si jih je 7-8 šolskih projektov), letos računajo, da jih bo še več. Na-birka poteka v petih trgovinah Coop Nordest na ozemlju pokrajine, kjer kupci s člansko izkaznico lahko namenijo nabrane točke projektu »Evviva la scuola 2014«, namesto da jih unovčijo v obliki krožnikov, kozarcev ipd.
Obvestilo bo šolam poslal tudi šolski urad. Rok za izročitev projektov zapade 31. marca; za informacije je na voljo naslov ales-sandro.meneguzzi@nordest.coop.it.
Pri goriškem zdravstvenem podjetju so začeli izvajati določila zaščitnega zakona 38/2001, na programu so še nadaljnji koraki, ki bodo dopolnili to, kar je zakonsko predvideno. Nekateri zastoji nastajajo zaradi negotovosti oz. pomanjkanja denarja. To so včeraj ugotavljali udeleženci delovnega srečanja na sedežu zdravstvenega podjetja v Ulici Vittorio Veneto. Generalni direktor ustanove Gianni Cortiula je namreč sprejel delegacijo stranke Slovenske skupnosti (SSk) in Sveta slovenskih organizacij (SSO); v njej so bili podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, njegov sodelavec Miloš Čotar, goriški občinski svetnik SSk in pokrajinski podpredsednik SSO Walter Bandelj, koordinator mestne sekcije SSk Bernard Spazzapan in pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek.
Cortiula je navedel posege, ki jih je zdravstveno podjetje že izvedlo, in izpostavil dvojezične publikacije o zdravstvenih storitvah na teritoriju, tečaje slovenskega jezika za osebje, dvojezične napise v nekaterih okrajih, stalno službo za prevajalca in dvojezično (italijansko-slovensko) spletno stran, ki bo v kratkem dostopna. Potrebno bo nadaljevati po tej poti in zaobjeti tudi javne napise, kar pa zahteva postopnost. V ta program verjamejo, ker vidijo v njem obogatitev in dodatno ovrednotenje zdravstvene ustanove, je dejal direktor.
Bernard Spazzapan ga je seznanil s prizadevanji slovenske narodne skupnosti v korist vidne prisotnosti slovenščine, ki je še posebno pomembna v ustanovah, kjer ljudem nudijo osnovne javne storitve. To seveda velja tudi za zdravstvo.
Igor Gabrovec je izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom in pozitivno ocenil, da se slovenščina uvaja po neki stalni postopnosti. Kar zadeva osebje, bi bilo pomembno, da se upošteva znanje slovenščine in se v ta namen izkoristijo tudi že zaposlene osebe. Uporaba slovenskega jezika mora priti v poštev zlasti pri oskrbi otrok in ostarelih. Opozoril je še na potrebo po slovenski logopedinji. Walter Bandelj pa se je zavzel za uveljavljanje slovenščine v goriški splošni bolnišnici. Na pomoč naj priskoči osebje, ki slovenščino že obvlada, zaradi česar bi bili stroški minimalni.
V sklepnem delu srečanja je beseda tekla o čezmejnem zdravstvu. Potencial tega področja je še velik tako, kar zadeva projekte Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, kakor tudi konvencije med različnimi zdravstvenimi službami, ki delujejo v obmejnem prostoru. Razšli so se z obvezo, da se bodo po nekaj mesecih ponovno sestali in skupaj preverjali nadaljnje izvajanje zaščitnih določil.
14	Nedelja, 9. februarja 
2014
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Prihodnji teden bo vrata odprl Expomego
Slovenski razstavljavci rezervirali še enkrat več prostora kot lani
Po lanskoletni dobri izkušnji se tudi na letošnjo izvedbo goriškega vzorčnega sejma Expomego vračajo številni slovenski obrtniki, pridružujejo pa se jim tudi novi. Da je zanimanje veliko, priča naslednji podatek: letos se bodo slovenski obrtniki in podjetniki med 20. in 23. februarjem predstavili na 900 kvadratnih metrih razstavne površine, kar je skoraj enkrat več kot lani.
»Z lanskim podpisom sporazuma o sodelovanju med Območno obrtno-pod-jetniško zbornico in družbo Udine e Go-rizia Fiere, ki našim razstavljavcem zagotavlja razstavljanje pod ugodnejšimi pogoji, se je dolgoletno čezmejno sodelova-
nje še poglobilo,« ocenjuje sekretarka no-vogoriške Območne obrtno-podjetniške zbornice, Boža Loverčič Špacapan.
Že lanska izvedba sejma, ki so ga zaznamovali nova oblika, nov pristop, nova oblika promocije in številni spremljevalni dogodki, predvsem pa zaupanje in trud razstavljavcev in organizatorjev, je pritegnila številne ponudnike iz Slovenije, predvsem z Goriške. Zaradi letošnjega povečanega interesa obrtnikov in podjetnikov bo poleg hale A in B njihovi predstavitvi namenjen tudi del hale D, ki je bila lani v celoti namenjena turizmu.
»Med razstavljavci je veliko tistih, ki so se predstavili že lani in so letos zaku-
pili še več razstavnega prostora, kar kaže na to, da se jim je lanska predstavitev obrestovala, pridružujejo pa se jim tudi novi. Predstavilo se bo čez dvajset slovenskih obrtnikov in podjetnikov in čez 40 ponudnikov s področja turizma, gostinstva in dejavnosti za prosti čas,« napoveduje Loverčič-Špacapanova, ki še posebej izpostavlja t.i. Goriški dan, ki bo 21. februarja od 17. ure dalje s pokušino domačega vina in dobrot ter glasbo.
Sejem, ki ga obišče okoli 30 tisoč obiskovalcev, je namenjen predstavitvi različnih dejavnosti - od zunanje in notranje opreme, gradbeništva, energetsko varčnih materialov in sistemov do turi-
Novogoriške razstavljavke na lanskem sejmu
stičnih destinacij. Letos bodo med slovenskimi razstavljavci prevladovali ponudniki iz avtomobilskega sektorja, gradbeništva in z njim povezanimi dejavnostmi ter lesne industrije, v hali D pa ponudniki turističnih destinacij, gostinstva in dejavnosti za dobro počutje in prosti
čas. Projekt podpira vseh pet občin, na območju katerih deluje zbornica, to so mestna občina Nova Gorica ter občine Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko, Brda in Kanal ob Soči ter druge institucije, kot so Turistična zveza TIC Nova Gorica in RRA Severne Primorske. (km)
vrh - Kulturni praznik v režiji Danice
Večer ljudske pesmi
Ob pevcih in avtorjih knjige »Pojdi z menoj« so večer popestrili otroci iz domače osnovne šole
Letošnjo proslavo ob dnevu slovenske kulture so na Vrhu posvetili ljudski pesmi v besedi in glasbi. V soboto minulega tedna so v prireditev uvedli otroci, ki se zbirajo v središču Danica. Pod taktirko zbo-rovodkinje Jane Drassich in s klavirsko spremljavo Erike Tomsič so prisrčno zapeli venček ljudskih pesmi. Iste pesmi v različni priredbi so nato zapele še pevke ženske vokalne skupine Danica. Omenjeni skupini nastopajočih pa sta povezala violončelo Tine Jarc in glas Rade Vižintin.
Odborniki kulturnega društva Danica so ob tej praznični priložnosti povabili v goste avtorja knjige »Pojdi z menoj - S pesmijo po Sloveniji«. V pogovor o zbirki ljudskih pesmi je uvedla skladba »Jaz pa grem na zeleno travco« v izvedbi Rade Vižintin in s klavirsko spremljavo Blaža Puciharja, ki je tudi avtor priredb osemnajstih zbranih ljudskih pesmi. Predstavnica založbe Irma Toman je obrazložila, kako je do knjige prišlo. S Puciharjem sta nato predstavila še ilustracije in poezije, ki bogatijo publikacijo. Ta pa ni le goli zapis, saj vsebuje tudi analizo besedil, ki jo je prispevala Dušica Kunaver. V spremnem besedilu je ta zapisala: »V knjigi pesem valovi iz kraja v kraj v ritmu razgibane gorenjske pokrajine, širokih štajerskih voda, valovite Bele krajine in trdega kraškega kamna.«
Knjigi je priložena zgoščenka, pri snemanju katere je sodeloval moški pevski zbor Chorus 97 iz Mirna. In ravno pevci mirenskega zbora so s spletom različnih slovenskih pesmi zaključili vrhovski večer. Dobro obiskano prireditev so povezovali otroci vrhovske osnovne šole, ki so za to priložnost izbrali nekaj domačih izštevank, ugank in zbadljivk; napovedovali sta Roberta Abrami in Ivana Nanut.
Nastopajoči in občinstvo na Daničinem sedežu
bumbaca
VIPAVSKI KRIŽ
Nova podoba vasi
Ajdovska občina je pripravila načrt, s katerim želi obnoviti celotno infrastrukturo v Vipavskem križu, nekdanjo podobo kraja pa urediti tako, da bodo vsi nadzemeljski vodi vkopani v zemljo. V kraju naj bi na novo uredili tudi tlakovanje, ki bo spominjalo na prvotno podobo kraja, del nekdanjega tlaka pa bodo ustrezno zaščitili. Projekt prenove celotne infrastrukture v kraju je vreden skoraj 2,5 milijona evrov; občina načrtuje, da bo 1,6 milijona evrov pridobila iz kohezijskih sredstev. Projekt je bil zahteven in obsežen že v sami pripravi, pravi projektantka Nada Curk, ker je celotno naselje zaščiteno kot kulturni spomenik. Zaradi tega se morajo ohraniti prvotni tlaki, prav tako pa je potrebno vse nadzemne objekte te infrastrukture nekako skriti v arhitekturno prilagojene stavbe ali za kamnite zidove. Vodovod v kraju je v zelo slabem stanju, komunalne infrastrukture za meteorne vode nimajo. Zato bodo morali urediti ločeno fekalno in meteorno kanalizacijo ter manjšo čistilno napravo v bližini Vipavskega križa. V zemljo bodo vkopali tudi vse električne in telekomunikacijske vode ter tako kraju ponovno vrnili nekdanji videz brez »visečih kablov«. V prenovo bodo zajeli tudi ureditev javne razsvetljave. Ob vse večjem turističnem obisku pa bi morali razmišljati še o novih in večjih parkirnih mestih ter predvsem gostinski ponudbi, ki je trenutno v kraju ni.
dovce - Obletnica spopada
H ■ • • V	V«	V«	«V	I
Edini še živeči pričevalec je po rodu iz Doberdoba
Koloni nacistov in fašistov so preprečili pohod nad kraške vasi
Spopad v Dovcah, na cesti med Komnom in Branikom, sodi med tri podobne in zelo uspešne akcije, ki so jih partizanske enote velikosti čete (70-120 borcev) izvedle na območju Krasa. Ostali dve sta bili: med Goriško fronto jeseni 1943, ko so slovenski partizani in italijanski borci Proletarske brigade uničili nemško motorizirano kolono med De-vetaki in Čukiščem, ter 16. januarja 1945, ko je jurišna četa 31. divizije razbila med Lipo in Škrbino bataljon elitne SS divizije Princ Evgen.
Zasedo in spopad v Dovcah je izvršil del Južnoprimorskega odreda, ki mu je poveljeval Anton Šibelja - Stjen-ka, kasneje narodni heroj. Petinsedem-
cev je padlo zaradi zmagoslavne prešer-nosti in nepazljivosti, ko so po zaključku streljanja šli med ležeče sovražnike, ki pa so ranjeni še streljali.
V povsem zimskih vremenskih razmerah z mrzlim dežjem in ledenim vetrom se je pri spomeniku na Dovcah v nedeljo zbralo okrog sto dvajset ljudi vključno z dvajsetimi praporščaki, ki so nosili zastave različnih enot, tudi iz osamosvojitvenih spopadov leta 1991. Najprej je udeležence pozdravil komenski župan Danijel Božič, sledila je recitacija Kajuhove pesmi, glavni nagovor je imel general v pokoju Miroslav Jerkič, nekdaj namestnik komandanta 2. brigade Vojske državne varnosti, pričevanje pa
Spomenik na Dovcah med svečanostjo; govori general v pokoju Miroslav Jerkič a.r.
deset borcev je postavilo zasedo v kritju kraškega suhega zidu, potem ko so obveščevalci iz Trsta sporočili, da namerava kolona nemških vojakov in fašistične policije prečesati nekaj kraških vasi do braniške doline. V koloni je bil oklepnik, navaden avtomobil, trije tovornjaki in oklepni avtomobil: skupaj čez devetdeset vojakov.
Ob 10. uri 2. februarja 1944 - minulo nedeljo je torej bila okrogla sedemdesetletnica - se je začel spopad, ki je trajal do 16. ure. Nenavadno je bilo, da niso iz nobene smeri priskočile na pomoč sovražnikovi koloni pod partizanskim ognjem na primer enote iz Vipavske doline ali iz Sežane oziroma samega Komna. Sovražnikova kolona je utrpela šestinosemdeset mrtvih, partizanska pa osem in nekaj ranjenih. Nekaj bor-
je doprinesel Berto Gergolet iz Doberdoba, ki živi v Tržiču in je sedaj edini še živeči udeleženec tedanjega dogajanja. General je za bolj oddaljene komaj slišno (veter je pihal v mikrofon, zvočniki so bili prekriti) opisal spopad in se navezal na sedanje razmere, dogajanja, stisko ljudi in vrednote, ki naj stanje izboljšajo.
Umik je bil glede na vremenske razmere nujen, zato se je program s prigrizkom in vročim čajem nadaljeval v pol kilometra oddaljeni prostorni lovski koči. S pomočjo harmonikarke Mirice je nekaj desetin ljudi, med njimi pohodni-ki Skupine Istra in Kras, pelo borbene pesmi z obvezno zaključno »Vstajenje Primorske«. Recitirala je in program vodila Vladka iz Ajdovščine, članica Spominske partizanske skupine Triglav. (ar)
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 8. februarja 2014 1 5
/—
Prispevki za dijake
Pokrajinska uprava bo tudi letos izplačala prispevke dijakom za nakup šolskih knjig in za uporabo javnih prevoznih sredstev. Prošnje za šolsko leto 2013/2014bo mogoče vložiti do 28. februarja, obrazci so na voljo na pokrajini in na spletni strani www.pro-vincia.gorizia.it.
SPDG v Forni di Sopra
Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva iz Gorice obvešča, da se bodo jutri redno nadaljevali smučarski tečaji v Forni di Sopra. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri s parkirišča v Ulici Barca v Gorici; za morebitna prosta mesta lahko interesenti pokličejo na tel. 349-7803961 (Danja).
Praznik z Rito in Heleno
Slovenski praznik kulture bo Kreme-njak proslavil nocoj z Rito in Heleno, čistilkama pri avstrijski firmi Puc'n Frau. Nastopili bodo harmonikarji, ki obiskujejo tečaj diatonične harmonike. Dogodek bo v večnamenskem centru v Jamljah ob 20. uri.
Trije vaški svetniki
V	SNG Nova Gorica bo jutri, 9. februarja, ob 17. uri gostovala dramska skupina Prosvetnega društva Štandrež s komedijo »Trije vaški svetniki«; informacije so na voljo po tel. 0038653352247 ali pa preko naslova elektronske pošte blagajna.sng@siol.net.
Tržnica v Ljudskem vrtu
V	Ljudskem vrtu v Gorici bo jutri potekala pobuda »Soffitta dei Gorizia-ni«, tržnica rabljenih oblačil in predmetov, ki jo skupaj prirejajo organizatorji mestnih tržnic, in sicer združenja Bazar Mediterraneo, Nuovo la-voro in Tutti insieme. Stojnice bodo zasedle park in Ulico Petrarca. Pobuda bo potekala vsako drugo nedeljo v mesecu.
Ljubezenska knjiga
V	knjigarni LEG v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Valentine Mileto »Terza classe solo andata«, ki opisuje ljubezensko zgodbo avtoričine babice. Pogovor bo vodila Verena Unger, Maia Monzani bo prebirala odlomke iz knjige.
Zlateh v gledališču
V	okviru niza Zimske zgodbe bo danes ob 16.30 v Verdijevem gledališču v Gorici na ogled predstava goriškega centra CTA »Zlateh la capra« (Koza Zlateh). Predstava, v kateri nastopa Duška Kovačevič, je povzeta po zgodbi poljskega pisatelja in nobelovega nagrajenca Isaaca Singerja.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
~M Gledališče
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA«: 9. februarja, ob 16. uri v gledališču Sv. Nikolaja v Ul. 1. maja 84 v Tržiču »Tre done un
mercà, quatro una fiera« (Giuliana Artico), nastopa gledališka skupina Amici di San Giovanni iz Trsta. 16. februarja, ob 16. uri v gledališču župnije Pija 10. »"...e chi ga dito che i Adams no' iera mai a Trieste"«, nastopa gledališka skupina TuttofaBroduei; več na www.teatroarmonia.it.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 13. februarja ob 20.45 »Il discorso del re« (David Seidler), igrata Luca Barbareschi in Filippo Dini. 24. februarja, ob 20.45 koncert organista Camerona Carpenterja (nadomešča koncert violinista Amadeusa Leopolda, ki je bil napovedan za 22. februar); informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 11. in 12. februarja, ob 20.45 »Il malato immaginario« (Molière), igrajo Paolo Bonacelli, Patrizia Milani, Carlo Simoni; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 9. februarja, ob 17. uri »Trije vaški svetniki« (Max Real, Peter Militarov), gostuje Dramska skupina Štandrež; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.50 - 22.10 »Robocop«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Belle & Sebastien«; 19.50 - 21.50 »All is lost«. Dvorana 3: 15.40 - 17.45 - 20.00 -22.00 »A proposito di Davis«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -19.50 - 22.10 »Robocop«. Dvorana 2: 14.50 - 16.30 »Khumba«; 18.00 - 21.15 »The Wolf of Wall Street« (prepovedan mladim pod 14. letom).
Dvorana 3: 14.30 »A spasso con i di-nosauri«; 16.00 - 18.00 »Belle & Se-bastien«; 20.00 - 22.15 »Tutta colpa di Freud«.
Dvorana 4: 16.00 »La gente che sta be-ne«; 17.45 - 20.00 - 22.00 »A proposito di Davis«.
Dvorana 5: 15.00 - 17.15 - 19.50 »I segreti di Osage County«; 22.10 »Dallas Buyers Club«.
iS Razstave
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA obvešča, da bodo danes, 8. februarja, v sklopu kulturnega praznika organizirali strokovno vodstvo v gradu Krom-berk (od 13. do 17. ure urnik odprtja, strokovno vodstvo bo ob 16. uri.) in v gradu Dobrovo (od 13. do 17. ure urnik odprtja, strokovno vodstvo bo ob 15. uri); vstop in vodstvo bosta brezplačna. Obiskovalci si lahko brezplačno ogledajo tudi muzejsko zbirko Ajdovščina od 13. do 18. ure, spominsko hišo Alojza Gradnika v Medani (po dogovoru, tel. 003865-3045051, Martina Kokošar), vilo Bartolomei v Solkanu od 13. do 17. ure in muzejsko zbirko Kolodvor od 13. do 17. ure.
RAZSTAVA »NORA GREGOR. LA FI-GURAZIONE DELL'OBLIO« je na ogled v Pokrajinskih muzejih v palači Attems-Petzenstein v Gorici v organizaciji združenja Prologo; do 9. februarja od torka do nedelje 10.0017.00; vstop prost.
V	GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Soffio di luce« Sergia Scabarja; do 22. februarja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30.
V	GORIŠKI SINAGOGI je ob dnevu spomina na ogled razstava udeležencev umetniških laboratorijev univerze za tretje življenjsko obdobje UTE iz Gorice; do 27. februarja ob torkih in četrtkih 17.00-19.00.
DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave »Generative Art« Bogdana Sobana v
galeriji Ars na Travniku; do 28. februarja po urniku odrtja knjigarne.
V	FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE
v Gosposki Ul. (Ul. Carducci) v Gorici je v sodelovanju s Tržiškim kulturnim konzorcijem na ogled razstava »Vito Timmel. Suggestioni seces-sioniste a Monfalcone«; s prostim vstopom do 30. marca od srede do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; vodeni ogledi vsako nedeljo ob 17.30.
M Koncerti
31. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poleg pevskih zborov in solistov iz sovodenjske občine bodo letos nastopili pevci moškega pevskega zbora Vesna iz Križa z repertoarjem dalmatinskih pesmi. Vabljeni!
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 10. februarja ob 20.15 bo nastopil pianist Lovro Pogorelic; 14. februarja ob 20.15 bo koncert kvarteta Mascara; predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si).
H
Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB
obvešča, da bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo potekalo do petka, 28. februarja. Vpis v slovenske šole bo še vedno v papirnati obliki, vpisne pole so na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Urnik tajništva: ponedeljek in torek 8.00-9.30, sreda 14.0016.00, četrtek in petek 12.30-13.30 in ob sobotah 8.00-10.00; informacije po tel. 0481-78009.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI
obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole bo potekalo do petka, 28. februarja, v uradih šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis.
DIJAŠKI DOM GORICA vabi na dneve odprtih vrat od 11. do 14. februarja: v torek, 11. februarja, od 17.30 do 19. ure bosta Suzana Pertot in Matejka Grgič vodili predavanje z nasveti in navodili za starše z naslovom »Slovenska šola in učenje oz. znanje slovenskega jezika«. V sredo, 12. februarja, od 16. do 17.30 bo za otroke letnikov 2008 in 2009 odprtje ludo-teke Pikanogavička s predstavo Damjane Golavšek. Za osnovnošolce bo v četrtek, 13. februarja, od 13. do 18. ure potekal prikaz pošolskega programa: ob 13.15 kosilo, ob 13.40 športne in ustvarjalne delavnice, ob 14.30 učna ura, ob 16.30 malica, ob 17. uri animacija s Stenom Vilarjem (za kosilo je potrebna prijava po tel. 0481533495 do torka, 11. februarja). Za srednjo in višjo šolo bo v petek, 14. februarja, ob 16. uri prikaz pošolskega pouka in izobraževalnega programa, ob 18. uri predstavitev projekta »Mla-di-I giovani al centro« z videospotom »Rdeča Kapica in volk kadilec«, sledila bo zabava z glasbo do 20. ure.
@ Izleti
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na potovanje v Maroko od 21. do 28. maja; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa, tel. 0481 533177, e-mail mohorjeva@gmail.com.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua
Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 3804203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence Valentinovega vikenda v Termah Oli-mia, naj se v sredo, 12. februarja, od 10. do 11. ure zglasijo na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51, da obvezno poravnajo zadnji obrok plačila. Društvo obenem sporoča, da bo avtobus odpeljal v Olimje v petek, 14. februarja, ob 7. uri iz Doberdoba, nato s postanki v Sovodnjah, Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici in v Gorici na trgu Me-daglie d'oro/na Goriščku. Organizatorji priporočajo točnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Ro-vinj. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo).
K Čestitke
Danes je prav poseben dan, saj JOŠKO FIFIN praznuje 60. rojstni dan. Vsi na Mander že hitimo, da mu sreče in zdravja zaželimo. Bratje in sestre z družinami.
Čudovit je svet, ko na Vaših rokah leži prihodnost. Ob rojstvu vnukinje čestitajo prijatelju MARJANU BREŠČAKU otroci, učitelji in po-strežniki otroškega vrtca Pika Nogavička in OŠ F. Erjavca.
□ Obvestila
SPDG - smučarski odsek obvešča, da se v nedeljo, 9. februarja, redno nadaljujejo smučarski tečaji v kraju Forni di Sopra. Avtobus odpelje ob 7. uri s parkirišča v Ul. Barca v Gorici, za morebitna prosta mesta klicati na tel. 349-7803961 (Danja). ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja tržnico na Korzu Verdi v Gorici v nedeljo, 9. februarja. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustar-je, ki bi radi sodelovali na sovodenj-ski povorki, naj se prijavijo najkasneje do sobote, 15. februarja: odrasli po tel. 329-0913340 (Maja), otroci po tel. 340-3985280 (Ivana). ONAV - Vsedržavna organizacija Po-skuševalcev vin iz Gorice organizira degustacijski tečaj vin s pričetkom v ponedeljek 10. februarja ob 20. uri v Enoteki v Krminu; informacije in vpisovanje po tel.0481-32283 Daniela Markovic ali na gorizia@onav.it. KD OTON ŽUPANČIČ organizira tečaj obrazne joge v Domu A. Budala v Štan-drežu ob sredah od 18.30 do 20. ure; informacije in prijave po tel. 347-0335969 (Petra) ali na info@visoinforma.it.
0 Prireditve
SOVODENJSKA OBČINSKA uprava vabi na srečanje z občani, na katerem bo podala poročilo ob koncu mandata, v ponedeljek, 17. februarja, ob 19. uri v dvorani Zadružne banke v So-vodnjah.
DRUŠTVO DOLI v Lokavcu vabi v Ba-tičevo hišo, v kateri je prikazana »bivalna kultura v Lokavcu nekoč« danes, 8. februarja, ob 16. uri, ko bo v sklopu kulturnega praznika slavnostni govornik kustos Goriškega muzeja, etnolog Borut Koloini; prireditev bo spremljal kulturni program. ŽUPNIJA SV. ANDREJA v Štandrežu vabi ob spominu na obletnico prvega prikazovanja Matere Božje v Lurdu k lurški procesiji, ki bo v nedeljo, 9. februarja, ob 18. uri. Iz župnijske cerkve bo procesija krenila po vaških po-
teh in se nato vrnila v cerkev. Vsi bodo prejeli v dar svečko.
GORIŠKI GOSTINCI, PRIDELOVALCI GORIŠKE ROŽE in občina Gorica vabijo na večerje, na katerih bo v različnih receptih kraljevala goriška roža. Ob posebnem jedilniku in krajevnih vinih bodo gostom ponudili tudi literarne trenutke s prebiranjem odlomkov iz raznih knjig, ki omenjajo Gorico; v gostilni pri Luni 9. februarja.
SKŠD KRAS DOL-POLJANE vabi v nedeljo, 9. februarja, ob 18. uri v prostore na Palkišču na proslavo ob dnevu slovenske kulture. Na programu odprtje razstave Vilija Prinčiča o bratih Rusjan in nastop moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk v torek, 11. februarja, ob 20. uri na pogovor »Umetnost in narod - primer družine Šan-tel«. Sodelovali bodo Peter Krečič, Marjeta Mikuž, Igor Longyka, uvodno besedo »Gorica v času Šantlov« bo podal Branko Marušič.
ZRC SAZU RAZISKOVALNA POSTAJA NOVA GORICA vabi ob 10. obletnici delovanja na predstavitev jubilejne številke »Izvestja« in brošure »Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom« ter na odprtje razstave fotografskega natečaja za mlade v okviru evropskega projekta Thetris v galeriji Frnaža (Erjavčeva ul. 4, Nova Gorica) v petek, 14. februarja, ob 11. uri.
KD SABOTIN vabi na praznovanje sv. Valentina v soboto, 15. februarja, na sedežu društva v bivši osnovni šoli v Štmavru (Znorišče 4). Na programu bodo predavanje in fotografska razstava »Štmaver in Podsabotin pred 1. svetovno vojno« g. Alessia Stasija ter nastopom MoZ Štmaver in Kromber-ških Vodopivcev. V nedeljo, 16. februarja, bo ob 10. uri odprtje kioskov na sedežu društva in ob 14. uri maša v domači cerkvi. Sledila bo družabnost.
ZA IZLET Z E'STORIABUSOM po sledeh prve svetovne vojne 15. februarja v spremstvu Lucie Pillon na oged krajev in spomenikov prve svetovne vojne v goriški občini je še nekaj prostih mest. Za vse ostale izlete so že napolnili mesta na razpolago. Prijave pri združenju eStoria po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. Med izleti bo potekalo tudi fotografsko tekmovanje »eStoriabus in un click«, v okviru katerega bodo nagradili najlepše fotografske posnetke izletnikov.
OB DNEVU BOLNIKOV bo v nedeljo, 9. februarja, ob 15. uri v cerkvi splošne bolnišnice v Gorici maša z nadškofom Carlom Radaellijem in v torek ob 11. uri maša v oddelku RSA in ob 17. uri v oddelku za kirurgijo in or-topedijo.
0 Mali oglasi
IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd. ter popravljam pohištvo; tel. 340-2719034.
PRODAM drva za kurjavo; tel. 335293409.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.20, Giovanni Bosco iz goriške splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev.
DANES V LOČNIKU: 9.40, Guido Ca-stelli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na goriškem glavnem pokopališču.
DANES V KRMINU: 10.00, Mario Bon (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.30) na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Gianfranco Curreli, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev.
DANES V MARIANU: 10.30, Eliseo Cattarin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V VILEŠU: 11.00, Ermelinda Portelli por. Gardenal (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V ROMANSU: 14.30, Attilio Bertoni na pokopališču.
1 6 Sobota, 8. februarja
2014
SVET
evropska centralna banka - Program odkupovanja državnih obveznic
Nemško ustavno sodišče prepustilo presojo evropskemu
Nemški ustavni sodniki sicer menijo, da je ECB presegla svoje pristojnosti

*
i H 111 i *
Nemško ustavno sodišče
arhiv
KARLSRUHE/FRANKFURT - Nemški ustavni sodniki so se odločili, da odločitev o skladnosti programa Evropske centralne banke (ECB) za odkupovanje državnih obveznic s pravnim redom EU predložijo Sodišču EU. Nemško ustavno sodišče sicer meni, da je ECB svoje pristojnosti po evropski pogodbi presegla, a ocenjuje, da se morajo o tem izreči v Luxembourgu.
Gre za sploh prvi primer v zgodovini, da so se nemški ustavni sodniki odločili prepustiti presojo o kakšni zadevi Sodišču EU. Do zdaj so bili deležni nemalo kritik, da si prevečkrat lastijo pristojnost odločanja o evropskih zadevah. V Luxembour-gu sicer zadeve še niso prejeli. Po preteklih izkušnjah, ko nacionalna sodišča primere predložijo evropskemu, traja odločanje okoli 16 mesecev, čeprav za posebej pomembne zadeve obstaja tudi hitri postopek, ko je postopek odločanja skrajšan na štiri do šest mesecev.
Nemško ustavno sodišče je sicer včeraj sporočilo, da obstajajo po mnenju večine sodnikov trdni razlogi za presojo, da je osrednja denarna ustanova območja evra s programom odkupovanja državnih obveznic članic evrskega območja presegla svoje pristojnosti po temeljnih pogodbah unije.
Ocenjujejo namreč, da evropski pravni red ECB ne dovoljuje izvajanja lastne ekonomske politike. Prav tako naj bi bil program odkupovanja državnih obveznic v nasprotju z določili pogodb, da ECB ne sme financirati držav. V Karlsruheju še pravijo, da je ECB posegla v pristojnosti članic povezave.
Ustavni sodniki sicer dovoljujejo možnost, da bi se lahko program odkupovanja državnih obveznic tolmačilo restriktivno, tako da bi bil skladen s pravnim redom EU. Pogoj za to bi bil, da se odkupi omejijo.
Trenutno namreč t.i. program dokončnih denarnih transakcij (OMT) predvideva neomejene odkupe, a morajo države pred tem zaprositi za program v okviru mehanizma ESM in tako izpolniti stroge re-formno-varčevalne pogoje. Sodišče EU sicer pri svojem odločanju ni vezano na nobena priporočila ali navodila nacionalnih sodnih organov.
ECB se je na odločitev nemškega ustavnega sodišča na kratko že odzvala. Še enkrat več so v Frankfurtu poudarili, da program odkupovanja državnih obveznic ne presega njihovega mandata.
Medtem ko bodo o vlogi ECB odločali v Luxembourgu, pa bodo ustavni sodniki drugo težko pričakovano odločitev, povezano z reševanjem evrske krize, sporočili 18. marca. Takrat bodo povedali, kako so odločili glede sodelovanja Nemčije pri stalnem mehanizmu za stabilnost evra (ESM).
Septembra lani je sicer ustavno sodišče prižgalo zeleno luč za pristop Nem-
čije k pogodbi o ustanovitvi ESM. So pa ob tem zapisali, da nemške obveznosti v okviru mehanizma brez odobritve parlamenta ne smejo preseči predvidenih 190 milijard evrov. S tem so omogočili, da je ESM zaživel in tako reševanje evrske krize ni bilo ogroženo.
Tudi ukrepi ECB, tako prvi program odkupovanja državnih obveznic, imenovan SMP, kot omenjeni OMT, so bistveno prispevali k umiritvi razmer na finančnih trgih. Programa OMT sicer ni izkoristila še nobena članica, od programa SMP pa sta imeli največ Italija in Španija. (STA)
-/
Vatikan odbor ZN za pravice otrok obtožil pristranskosti
VATIKAN - Vatikan je včeraj vnovič kritiziral odbor ZN za pravice otrok zaradi poročila o spolnih zlorabah v Cerkvi. Odbor je prevzel pristranska stališča protikatoliških skupin, poleg tega pa ni upošteval specifične narave Svetega sedeža in njegovih prizadevanj na področju zlorab v zadnjih letih, je menil tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi.
Odbor ZN za pravice otrok je v poročilu, ki ga je objavil v sredo, ostro kritiziral Vatikan zaradi po njihovem prepričanju nezadostnega ukrepanja zaradi spolnih zlorab v Cerkvi. Poleg tega je med drugim tudi pozval Vatikan, naj razmisli o svojem stališču do splava, ki da predstavlja tveganje za življenja in zdravje nosečih deklet.
Libijski premier zaradi težav doma obstal na Malti
VALLETTA - Letalo z libijskim premierom Alijem Zeidanom je moralo včeraj nenapovedano pristati na Malti. Uradni razlog je "tehnična napaka", po nekaterih informacijah pa naj bi bilo letalo, ki je bilo na poti iz Zuricha v Tripoli, preusmerjeno zaradi varnostnih težav v Libiji. V libijski prestolnici je sicer bilo včeraj precej napeto, saj je začasni parlament odločal o podaljšanju svojega mandata, ki se mu je iztekel včeraj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Neznani oboroženci so v četrtek zvečer poskušali vdreti v poveljstvo libijske vojske v Tripoliju, pri čemer so se spopadli z vojaki ter ukradli orožje in vozila. Libijski voditelji se po strmoglavljenju samodržca Moamerja Gadafija trudijo vzpostaviti red v državi, a se jim oborožene milice, ki so sodelovale v vstaji, upirajo. (STA)
bih - Brezposelnost je v državi dosegla 44 odstotkov
Nasilni množični protesti zaradi nereševanja hude gospodarske krize
SARAJEVO - Razmere v mestih po Bosni in Hercegovini so se sinoči po nasilnih protestih umirile. Na ulicah v Sarajevu so posredovale protiteroristične enote, protestniki so se začeli razhajati. Protesti nezadovoljnih državljanov, ki so po začetku v sredo včeraj dosegli vrhunec, so povzročili ogromno gmotno škodo, več kot 150 ljudi je bilo včeraj ranjenih.
V	državi, kjer brezposelnost dosega 44 odstotkov, so se državljani odpravili na ulice, da bi protestirali proti neučinkovitosti oblasti pri reševanju težkih ekonomskih razmer. Proteste so v sredo v Tuzli zaradi slabega socialnega položaja začeli delavci propadlih privatiziranih podjetij, kasneje pa so se jim v številnih drugih mestih pridružili nezadovoljni državljani. Vrhunec so protesti dosegli včeraj, ko se je v več kot 20 mestih po državi zbralo več deset tisoč ljudi. Dan so zaznamovali spopadi s policijo in za-žiganje vladnih stavb.
V	Sarajevu so se protesti sprevrgli v nasilje zgodaj popoldne, ko so zamaskirani napadalci vdrli v preddverje stavbe kantonalne vlade in zanetili požar. Po silovitih spopadih s policijo, ki je uporabila gumijaste naboje in solzivec, so vdrli še v poslopje predsedstva BiH in še tam zanetili požar.
Protiteroristična enota policije je v prestolnici države posredovala v zgodnjih večernih urah, da bi pomagala pri ustavitvi nasilnih protestov v središču mesta ter gasilcem omogočila dostop do gorečih zgradb, v katerih so napadalci uničevali tudi notranjost.
Tudi v Tuzli se je vnovič zbralo več kot 10.000 protestnikov, ki so prav tako zažgali stavbo kantonalne vlade in skozi okna metali pohištvo in druge predmete. Približno 3000 jeznih državljanov je zasedlo
Protestniki so zažigali policijske avte in vladne palače
ansa
tudi ulice Zenice, kjer je bil sedež kantonalne vlade prav tako tarča napada. Protesti so med drugim potekali še v Mostarju, Bihaču, Jajcu in Banji Luki. Vsega skupaj je bilo v spopadih med policijo in protestniki ranjenih več kot 150 ljudi, od tega več kot 100 v Sarajevu, večina policistov. V Zenici je bilo ranjenih več kot 50 ljudi, nekaj več kot 10 pa še v Tuzli.
Protestniki so zahtevali odstop lokalnih in regionalnih oblasti, ki jih krivijo za dve desetletji političnega zastoja, ki je ohromil tudi gospodarstvo v državi. Včeraj sta že odstopila premier vlade v Tuzli Sead Čauševič ter premier kantonalne vlade v Zenici Munib Husejnagič s celotno ministrsko ekipo.
Predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšič je opozoril, da so problemi, zaradi katerih ljudje protestirajo, dolgoletni in da so sedaj zgolj eskalirali. Napovedal je, da bo zaradi razmer predlagal sklic predsedstva BiH, zanikal pa možnost, da bi na ulice poslali vojsko. Tudi predsednik Federacije BiH Živko Budimir je menil, da se socialni upor v BiH čuti že leta, samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo izbruhnil. Pozval je k mirnim protestom. Tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je poudaril, da je treba jasno povedati, kaj so mirni protesti, na katerih ljudje uresničujejo temeljno človekovo pravico do izražanja mnenja, da pa ne razume požiganja poslopij in uničevanja lastnine. (STA)
turčija - Ob začetku ZOI
Ukrajinski ugrabitelj letalo skušal preusmeriti v Soči
Ugrabljeno letalo na carigrajskem letališču
ansa
CARIGRAD - Ukrajinec je včeraj skušal ugrabiti letalo, ki je iz Ukrajine letelo v Turčijo, ter ga preusmeriti v ruski Soči, kjer so se včeraj začele zimske olimpijske igre, poročajo turški mediji. Kot dodajajo, so ga varnostne sile na carigraj-skem letališču takoj prijele.
Moški je na letalu letalske družbe Pegasus Airlines trdil, da je na letalu bomba in je skušal z de-tonatorjem v roki priti do pilotske kabine. Vanjo mu ni uspelo vstopiti, pilot pa je sprožil alarm, tako da je do letala prišel turški vojaški lovec, ki je letalo s 110 potniki prisi-
lil v pristanek na carigrajskem letališču.
Ko je letalo tipa boeing 737800 pristalo na carigrajskem letališču Sabiha Gokcen so moškega nemudoma nadvladale varnostne sile. Prepeljali so ga na neznano lokacijo na zaslišanje.
Protiteroristične enote in oboroženi policisti na letalu so potem preiskali tudivse potnike, so še poročali mediji, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije. Do trenutka, ko zapiramo redakcijo, oblasti še niso sporočile, če so na letalu našli eksploziv. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, B. februarja 2014
17
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija
20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of Proof 22.40 Dnevnik in rubrike 23.00 Športna rubrika 23.45 Zimske olimpijske igre Soči 2014
Rai Tre
13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Talent show: Amici 16.00 Show: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Show: C'e posta per te 0.30 Speciale Tg5
O Italia 1
7.00 9.00 Dnevnik 8.25 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Orizzon-ti 11.10 Rai Educational - RES 12.00 La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Dok.: I Maddaloni - Una storia di Scampia 15.00 Talk show: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 A Sua imma-gine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 0.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ti lascio una canzone
6.55 Nan.: Cyber girls 7.45 Nan.: True Jackson, VP 8.35 Nan.: Glee 10.30 Nad.: The Secret Circle 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Batman - Il ritorno 16.05 Film: Skyrunners 17.55 Serija: How I met your mother 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Tom & Jerry 19.20 Film: The Mask 2 (kom., i. J. Carrey) 21.10 Film: Harry Potter e il prigioniero di Az-kaban (fant.) 23.45 Film: The Fog - Nebbia assassina (horor)
La 7
6.50 Film: La gang della Spider Rossa 8.45 Inside the World 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Sulla Via di Damasco 10.30 Cronache Animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Serija: Sea Patrol 14.50 Voyager Factory 17.00 Sereno Variabile 18.05 90° minuto Serie B 18.50 Razza Umana 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik
LA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee break 11.10 20.30 Otto e mezzo 11.50 Film: Marty, vita di un timido (kom.) 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco
^ Tele 4
7.05 Nad.: La grande vallata 8.10 Film: L'amore 9.30 Film: Catene 11.00 Tg Re-gione - BellItalia 11.30 Tg Regione - Pro-dotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 15.00 Talk show: Rai Educational 16.50 Per un pugno di libri 17.55 Serija: Un caso per due 18.55 23.45 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Film: Generation War
u Rete 4
6.35 Media Shopping 7.10 Nad.: Valeria medico legale 9.00 Nan.: Carabinieri 10.05 Donnavventura 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 16.00 Serija: Le indagini di Padre Castell 17.00 Film: Poirot e le fatiche di Ercole 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Serija: The Closer 23.15 Serija: Rizzoli & Isle
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Superpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved
ska oddaja 21.00 Umetnostno drsanje -ekipno, pon. 22.25 Sankanje - posamezno (m), 1. in 2. vožnja, pon. 22.45 Smučanje prostega sloga - grbine, finale (ž), pon. 23.05 Film: Arheo (Slo.)
(t Slovenija 3
6.00 19.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.40 Primorska kronika 7.20 Žarišče 9.00 Točka preloma 12.40 16.10, 18.00 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 14.50 Kontaktna oddaja z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.15 Država, politika, civilna družba: intervju s klimatologom Lučko Kajfež Bogataj 20.55 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip 21.30 Žarišče 22.00 Tarča Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
14.20 Zimske olimpijske igre Soči 2014 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 K2 20.50 Koncert 22.25 Pogovor z... 22.55 „Q" 23.40 Aktualno
1 Tv Primorka
11.0014.00, 17.00 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Zgodbe o glasbi 19.00 Pravljica 19.10 Duhovna misel 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Soba z razgledom 20.20 Naselbinska kultura na Krasu 21.10 To je moja kultura 21.50 20 let ansambla Štrk, 1. del
16.40 Film: Il dito piu veloce del West (vestem) 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 21.10 Film: Il giurato (tri-ler) 23.15 Film: Sporco segreto (triler)
pop Pop TV
7.00 8.35, 13.20 Dnevnik 7.25 12.40 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Italia da sco-prire 8.05 Dok.: Altopiano si Asiago 13.00 17.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 16.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.20 Aktualno: Musa Tv 17.30 Happy Hour 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.10 Zgodbe iz školjke 7.35 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.45 Kviz: Male sive celice 10.30 Infodrom 10.50 Film: Gremo mi po svoje (Slo.) 12.20 Odd.: Moja soba 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Tednik 14.35 Dok. film: Pedro Opeka, dober prijatelj 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Človeški planet 18.30 Ozare 18.40 Risanka 18.55 23.05 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.05 Film: Lahko noč, gospodična (Slo.) 21.45 Tv satira: Poldnevnik 22.15 Nan.: Življenje Tomaža Kajzerja 23.35 Apel podobo na ogled postavi: Letošnji pre-
(t Slovenija 2
7.35 Slovenski magazin 8.00 Osmi dan 8.30 Polnočni klub 9.55 Prava ideja! 10.50 Smučarski tek - dvojna zasledovalna tekma (ž), prenos 12.15 Deskanje prostega sloga - de-skanje po objektih (m), pon. 12.40 Hitrostno drsanje - 5000 m (m), vključitev v prenos 13.00 Otvoritev ZOI, pon. 14.45 Hitrostno drsanje - 5000 m (m) - zaključek, vključitev v prenos 15.20 Biatlon, 10 km (m), prenos 17.20 Smučarski skoki - mala skakalnica, kvalifikacije (m), prenos 18.40 Košarka - pokal Spar: finale, prenos 20.30 ZOI Soči 2014, Sočijada, večerna olimpij-
7.00 Risanke in otroške serije 10.35 Serija: Hotel 13 10.50 Film: Ujeti utrinek 12.35 Serija: Beverly Hills 90210 13.30 Serija: Opremljevalci v zasedi 14.00 Serija: Prenovimo kopalnico 14.25 Serija: Zvezda dizajna 15.20 Serija: Sanjski moški 16.15 Film: Izpoved grde pastorke 18.05 Serija: Zabeljeno po ameriško 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Zgodba o prvaku (dram., i. S. Bullock) 22.25 Film: Nepričakovani zločin
Kanal A
6.00 Risanke 8.10 Serija: Uresničite sanje 8.45 Serija: Igrače za velike 9.15 16.40 Serija: Akcija 9.45 Serija: Igrače in Stephen Fry 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Nan.: Čarovnije Crissa Angela 13.05 Film: Nacho Libre 14.45 Film: Stari, rad te imam 17.10 Serija: Rubikon 18.00 Svet - Povečava 18.30 Serija: Živali na delu 19.05 ŠKL - šport mladih 20.00 Film: Policijska akademija 5 21.40 Film: Možje z metlami 23.30 Film: Udarna sila
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.10 Malo za štalo, malo za hec!; 11.15 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: France Prešeren: Krst pri Savici -radijska pesnitev v interpretaciji Vladimirja Jur-ca, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Kronika; 6.40, 10.40, 18.55 Pesem tedna; 7.00 Jutranjik; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.30 Pogovor s Prešernovim nagrajencem; 10.00 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Pogovor z osebnostjo Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 SMS lestvica; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Radijski dnevnik in kronika;
VREDNO OGLEDA
Sobota, 8. februarja Italia 1,ob21.10
Harry Potter e il prigioniero di Azkaban
ZDA 2004
Režija: Alfonso Cuaron Igrajo: Radcliffe, Richard Griffiths, Pam Ferris, Fiona Shaw in Harry Meiling
Na Italia 1 se nadaljuje sklop filmov posvečenih Harryju Potterju. Nocojšnji, je eden najbolj priljubljenih prizorov. Režijo filma podpisuje Alfonso Cuaron. Harry se tokrat boji kazni strica in tete, pa tudi ukrepov pri Bradavičarki in na Ministrstvu za čaranje, ki učencem strogo prepoveduje, da bi uporabljali svoje čarovniško znanje. Zato zbeži v neznano in dospe do gostilne Pri počenem kotlu. Tam Harryja pričaka minister za ča-ranje Cornelius Schushmaar, ki pa ga ne kaznuje, temveč ga prepriča, da mora ostati v Počenem kotlu, dokler ne bo spet začel obiskovati tretji letnik akademije za čarovnike in čarovnice. Kmalu pride na dan novica, da je iz zapora Azkaban pobegnil nevaren in skrivnosten čarovnik Sirius Black, ki naj bi iskal Harryja. In prav Harry bo tako moral spet zbrati ves svoj pogum...
20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Sa-ranno suonati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnoba-zar; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kultu-romat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.006.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 8 Sobota, 8. februarja 2014
APrimorski
r	dnevnik

Mavrično (1)
Spletni brskalnik Google je imel včeraj za logotip v iskalniku mavrično zastavo in opozarja na pravice homoseksualcev med olimpijskimi igrami, ki se drevi začenjajo v ruskem Sočiju. Google poudarja enakost športnikov ne glede na njihovo spolno usmerjenost.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Mavrično (2): Tihi protest? »Ne«
Tihi protest? Nemški športniki so na včerajšnjem slovesnem odprtju Zimskih olimpijskih iger pred ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom korakali z mavričnimi dresi. Toda Nemška olimpijska zveza je že zanikala, da so to storili kot znak protesta oziroma v podporo ruskim homoseksualnim organizacijam. Predstavniki zveze so dejali, da so se tako spomnili tragičnih dogodkov v Munchenu leta 1972. Takratna maskota Waldi je bila namreč večbarvna, mavrična.
SOCHI soči 2014 - Triurna slovesnost, mimohod športnikov in (zadnji) baklonosci
2014	•	•
o Olimpijski ogenj gori
SOČI - Zimske olimpijske igre v Sočiju, ki bodo potekale do 23. februarja, so uradno odprte. Na sinočnji skoraj tri ure dolgi slovesnosti na stadionu Fišt v olimpijskem mestu je igre uradno odprl ruski predsednik Vladimir Putin, ogenj za XXII. zimske olimpijske igre pa sta prižgala legendi ruskega športa Irina Rodnina in Vladislav Tretjak. Prireditelji iger so za začetek pripravili kratko predstavitev svoje velikanske države in tudi svoje abecede, ki so se jo lahko tujci na hitro naučili kar na stadionu; po prihodu častnih gostov, osrednji mesti sta seveda pripadli ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in predsedniku krovne olimpijske organizacije (Mok) Thomasu Bachu, pa se je začel tudi eden glavnih dogodkov veče-
Danes
6.30 DESKANJE (Slopestyle, kvalifikacije, moški)
9.00 HOKEJ NA LEDU (Skupina A, ženske: Zda - Finska)
9.45 DESKANJE (Slopestyle, moški) 11.00 SMUČARSKI TEK (Skiatlon, 2 X 7,5 km, ženske) Tekmujejo: Barbara Jezeršek, Nika Razinger (Slo), Agrelter, Piller, Debertolis, Brocard (Ita)
12.30 HITROSTNO DRSANJE (5000 m, moški). Tekmuje: Giovannini (Ita) 14.00 HOKEJ NA LEDU (Skupina A, ženske, Kanada - Švica)
15.00 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA
(Grbine, kvalifikacije, ženske) 15.30 SANKANJE (Enosed, 1 ./2. vožnja, moški) 15.30 UMETNOSTNO DRSANJE (ekipna tekma, prost program, kratki program, športni pari/ženske)
15.30 BIATLON (10 km sprint, moški). Nastopajo: Jakov Fak, Klemen Bauer, Janez Marič, Peter Dokl (Slo), L. Hofer, D. in M. Windisch, De Lorenzi (Ita)
17.30 SMUČARSKI SKOKI (Srednja skakalnica, posamično, kvalifikacije, moški). Nastopajo: Robert Kranjec, Jaka Hvala, Jurij Tepeš, Peter Prevc, Jernej Damjan (Slo)
19.00 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA
(Grbine, ženske). Tekmuje: Scanzio (Ita)
Neposredni prenos po TV: Slo2, Cielo, EuroSport, SkySport.
V mimohodu se je predstavilo 88 držav udeleženk, rekordno število na dosedanjih zimskih izvedbah olimpijskih tekmovanj; po tradiciji je prva vkorakala na stadion Fišt grška ekipa. Nekatere ekipe so bile zastopane le simbolično z zgolj enim ali dvema predstavnikoma (največji aplavz so poleg domačih športnikov doživeli člani jamajške ekipe v bobu), športne velesile v zimskih športih pa so tudi na slavnostno odprtje poslale močne zasedbe.
Slovensko ekipo v prepoznavnih olimpijskih barvah naše države, beli, modri in zeleni, je na stadion popeljal Tomaž Razingar, ka-petan hokejske reprezentance, tudi slovenska delegacija na stadionu Fišt pa je bila precej številčna. Italijansko ekipo (od teh je kar 46 Južnih Tirolcev) je vodil sankač Armin Zoegler.
Ruski prireditelji so želeli že s slavnostnim odprtjem, naslovili so ga Ruske sanje, pokazati, kakšnih bo naslednjih 16 dni v letovišču ob Črnem morju, vendar pa jim vsaj na začetku - simbolično ob 20.14 po lokalnem času - še ni šlo povsem po načrtih. Blesteči novi stadion še ni bil povsem poln, za nameček se jim je zalomilo pri tehnični izvedbi. Pri sestavljanju olimpijskih krogov se ena od snežink, narejenih iz lučk, namreč ni spremenila v krog, temveč je ostala kar takšna. Nekateri opazovalci so štiri olimpijske kroge in snežinko takoj hudomušno povezali z dogodki zadnjih dni, ko v Sočiju mrzlično dokončujejo olimpijski projekt in na marsikaterem področju še precej škriplje ... Po slavnostnem mimohodu ekip so se prvič povsem uradno predstavile še maskote teh iger; beli medved, snežni leopard in zajček. Olimpijsko himno je zapela svetovno znana operna diva Ana Netrebko. Kot eno zadnjih dejanj in tudi sklepni vrhunce je sledilo še prižiganje olimpijskega ognja, še pred tem je olimpijsko prisego v imenu športnikov izrekel Ruslan Zaharov. Olimpijsko baklo je na stadion kot ena zadnjih nosilk prinesla teniška zvezdnica Marija Šarapova, potem pa so se kot nosilci zvrstili še nekateri najbolj znani ruski športni junaki, Jelena Isinbajeva, Aleksander Karelin, Alina Kabajeva, Irina Rodnina in Vladislav Tretjak.
f I »Rekli so nam: 'ali boste sami umaknili vse pse iz olimpijske vasi ali pa jih bomo ubili',« je o komuniciranju z " "' rusko vlado dejala Olga Melnikova, ki koordinira prizadevanja za rešitev psov v imenu organizacije Dobra volja.
»Vponedeljek so nam rekli, da imamo čas do četrtka, sicer bo v petek množičen odstrel,« je še dejala Melnikova.
ru ■ . I »Hvala ne najde samega sebe. Zato bo počival, glede na njego-fc *	ve skoke pa je videti, da bo počitek daljši. Počitek lahko damo
v narekovaje, vsekakor ima še možnosti, da nastopi na veliki skakalnici, a bo moral skakati bolje,« je o formi primorskega skakalca Jake Hvala obrazložil trener Goran Janus.
I »Nastopilpa bom tudi, če bom moral zato vzeti sredstva proti bolečinam,« je pred današnjo biatlonsko preizkušnjo zatrdil Janez Marič. »Če iščeš negativne stvari, jih hitro najdeš,« razmišlja selektor slovenskih hokejistov Matjaž Kopitar.
Noče se umakniti
NYON - Predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Joseph Blatter je namignil, da bo maja prihodnje leto znova kandidiral za prvega moža omenjene zveze. Svojo dokončno odločitev o tem bo sprejel do kongresa Fife, ki bo 10. junija v brazilskem Sao Paulu. Sedeminsedem-desetletni Blatter je prvi mož Fife od leta 1998.
Diamanti odhaja na Kitajsko
BOLOGNA - Italijanski nogometni re-prezentant Alessandro Diamanti si bo poslej nogometni kruh služil na Kitajskem. Dozdajšnji član Bologne se bo preselil v vrste azijskega prvaka Guangzhou Ever-grande, ki ga vodi Marcello Lippi.
Prenovili so stadion
IZOLA - Občina Izola je končala pomemben projekt prenove nogometnega stadiona. Na objektu so bila izvedena gradbena dela pod vzhodno tribuno ter preplastitev igralne površine z umetno travo visoke kakovosti. Uradno odprtje stadiona bo v nedeljo, 16. februarja, ob 13.30.
Na Bonifiki za nostalgike
KOPER - Na koprski Bonifiki bo danes ob 15.00 prijateljska nogometna tekma med Koprom in beograjsko Crveno zvezdo. Vstopnina je 6 evrov. MILANO IZPADEL - Košarka, slovenski pokal Spar, polfinala: Union Olimpija - Helios 59:57 (Omic 10; Maj-storovic 12), Krka - Hopsi Polzela 97:79. Finale: Olimpija - Krka. Italijanki pokal, četrtfinale: Siena - Roma 76:67, Brindisi -Venezia 83:70, Cantu - Reggio Emilia 77:84, Milano - Sassari 80:82. Danes, polfinale: Siena - Brindisi, Reggio Emilia - Sas-sari.
UDINESE ŽE DANES - Nogomet, A-liga, 23. krog: 18.00 Fiorentina - Atalanta, Udinese - Chievo, 20.45 Napoli - Milan
ŽENSKA KOŠARKA - A2-liga
Miljčanke in Sgt doma
Košarkarice miljske ekipe Quer-ciambiente bodo danes v skupini za napredovanje A2-lige v Žavljah gostile Ponte Milano. Tekma bo ob 20.30. Tržaški Sgt pa bo v isti skupini ob 18.30 v tržaški športni palači igral proti ekipi San Giovanni. Rokomet - A1-liga: Merano - Palla-mano Ts. Vaterpolo - A2-liga: 18.30 Torino 81 - Pallanuoto Ts. Nogomet, D-liga: 14.30 Triestina - Montebel-luna, Belluno - Ufm.
Prvih pet kompletov kolajn
Ze prvi dan po uradnem odprtju letošnjega največjega zimskošportnega dogodka bo na olimpijskih igrah v Sočiju že na sporedu pet končnih odločitev. De-skarji se bodo pomerili v snežnem parku, smučarske tekačice čaka skiatlon, dvakrat 7,5 kilometra v klasični in prosti tehniki, hitrostni drsalci se bodo na ovalu pomerili na 5000 metrov, biatlonce čaka 10 kilometrski sprint, smučarke prostega sloga pa še finale v disciplini grbine.
Slovenci in »azzurri«
Na polno bodo začeli tudi slovenski tekmovalci in tekmovalke. Biatlonec Jakov Fak bo skupaj s Klemnom Bauer-jem, Janezom Maričem in Petrom Do-klom lovil kolajne na moški sprinterski preizkušnji, Barbaro Jezeršek pa čaka tekaški duatlon, preizkušnja, kjer bo najprej tekla na 7,5 kilometra v klasični, nato pa na isti razdalji še v prosti tehniki. Od »az-zurrov« vlada največ pričakovanja za nastop v kvalifikacijah južnotirolskega večkratnega svetovnega prvaka Armina Zoeglerja.
HALO SOČI
Ukrajinci ne skoparijo, denar in stanovanja
Šport je velik posel, sploh za tiste, ki osvajajo olimpijska odličja. Ukrajinskim športnikom so tako v primeru kolajn obljubljena stanovanja. Za zlato kolajno, osvojeno na olimpijskih igrah v So-čiju, bo ukrajinski tekmovalec nagrajen s približno 63.000 evri. Ukrajinci, ki imajo v zadnjem času precej finančnih težav, v primeru uspehov svojih športnikov ne skoparijo. Zlata kolajna je v premiji vredna 63.000 evrov, poleg tega so olimpijskim prvakom obljubljena tudi stanovanja. Ukrajinci bodo stavili na uspehe predvsem v smučanju prostega sloga in biatlonu.
Avstrijci skromnejši
Avstrijci so pri nagrajevanju svojih prvakov nekoliko skromnejši. Zlata kolajna pri naših severnih sosedih je vredna približno 16.000 evrov, športnik ali športnica bo prejel 17 kosov «avstrij-skega zlatnika». Srebrna kolajna je vredna 13 takšnih zlatnikov oziroma 12.300
evrov, bronasta pa enajst ali 10.400 evrov. Največ upov imajo seveda v alpskem smučanju.
Varnost? »Kot da bi šli
v kino ali v gledališče«
Namestnik ruskega predsednika vlade Dimitrij Kozak je za televizijo Ru-sija-24 dejal, da so varnostni sistemi v So-čiju, gostitelju zimskih olimpijskih iger, takšni, da ne bodo nikomur oteževali dela. A hkrati je vse obiskovalce pozval, da naj na dogodke vendarle prihajajo pravočasno in se tako izognejo vrstam oziroma gneči. »Varnostne sisteme smo vzpostavili tako, da se obiskovalci počutijo, kot da bi, denimo, šli v kino ali v gledališče,« je povedal Kozak.
40.000 ...
... kilometrov je v 123 dneh prepotovala olimpijska plamenica. Med drugim je obiskala vesolje oziroma mednarodno vesoljsko postajo, ki kroži med 330 in 430 kilometri nad površjem našega planeta.
/
ŠPORT
Sobota, B. februarja 2014 1 Q
košarka - Jadran Franco v državni diviziji C drevi na Opčinah
»Potrditi dobro formo«
Košarkarji Jadrana Franco bodo v današnjem krogu državne divizije C - kot pravi trener Andrea Mura - skušali dokazati, da so zrela ekipa. »V nedeljo smo slavili zmago v Mestrah. Pre-
Saša Malalan (Jadran)
fotodamj@n
magali smo prvega na lestvici. Zdaj moramo pred domačim občinstvom dokazati, da si zaslužimo visoko uvrstitev,« nam je uvodoma dejal Mura, ki je takole ocenil stanje v ekipi: »Trenirali smo dobro. V četrtek smo odigrali prijateljsko tekmo proti Boru. Fantje so zdravi in motivirani.« Kaj pa Firence? »Dragonsi so mlada in borbena ekipa. Nikoli ne popustijo. Igrati moramo zelo zbrano in ne smemo jih podcenjevati. V prvem delu smo jih že premagali. Dve točki želimo osvojiti tudi jutri (danes op. av.),« je še povedal Mura.
V deželni C-ligi bodo košarkarji Brega drevi v Dolini gostili ekipo Ro-rai, ki je zadnja na lestvici. Navijači torej pričakujejo novo zmago Vatovčevih fantov, ki želijo se želijo še dodatno približati zgornjemu delu lestvice. Košarkarji Bora Radenske bodo igrali šele v ponedeljek. Varovanci trenerja Deana Oberdana bodo na domačem 1. maju ob 20.30 gostili Tarcento, ki zaseda mesta v zgornji polovici lestvice.
ZMAGA DOMA - Promocijska liga, goriška skupina: Dom Gorica - Libertas Villesse 64:63 (Abrami 24, Bernetič 23).
D-liga: Kontovel pri Briščikih, Sokol v gosteh
Po porazu v slovenskem derbiju D-lige proti Sokolu se bodo košarkarji Kontovela danes znova predstavili pred domačim občinstvom v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Varovanci trenerja Marka Švaba bodo gostili zadnjeu-vrščeni Krmin. Sodeč po lestvici bi morali kontovelci osvojiti dve novi točki. »Prepovedano pa je kakršnokoli podcenjevanje nasprotnika,« opozarjajo v taboru Kontovela. Košarkarji Sokola pa bodo danes pozno popoldne gostovali v Rudi. Igrali bodo proti ekipi Perteole, ki je z 18 točkami prva na lestvici.
HOKEJ NA ROLERJIH
Polet Kwins v Venetu
Hokejisti na rolerjih openskega Poleta Kwins bodo v nocojšnjem predzadnjem krogu rednega dela prvenstva državne A2-lige igrali v Legnaru pri Padovi. »Nasprotnik iz Veneta je solidna ekipa, ki se je okrepila z vratarjem Diegom Rivo (ex Edera). Mi bomo znova igrali s precej okrnjeno postavo, saj ne bo poškodovanega Battistija. Čaka nas težka naloga. Skušali pa bomo zmagati tudi tokrat. V zadnjem krogu bomo nato igrali še proti solidnemu Forliju,« je dejal steber Poleta Samo Kokorovec.
nogomet - V promocijski in 1. amaterski ligi
Na papirju favoriti
Juventina danes v Štandrežu proti zadnjemu na lestvici - Breg v Dolini kuje maščevanje - Primorec v gosteh
odbojka - B2
Sloga Tabor: »Da ne bo le dolg izlet
jutri
Kras v gosteh in Vesna v Križu za prvo mesto
V elitni ligi čaka Kras jutri težko gostovanje v Tržizmu (Tricesimo). Domača ekipa zaseda s 27 točkami zlato sredino na lestvici. Prav zaradi tega bodo gostitelji igrali sproščeno in brez večjih pritiskov. To pa bi lahko bilo za Kras, ki bo nastopil s popolno postavo, dvorezen meč. Varovanci trenerja Zupana morajo odnesti domov vse tri točke, če želijo potrditi prvo mesto na lestvici. Dru-gouvrščena Fontanafredda bo gostila Lumignacco. V promocijski ligi bo kriška Vesna, ki je prav tako kot Kras prva na lestvici, gostila Terzo, ki ima le 11 točk. Trener Zanuttig opozarja svoje varovance, naj ne podcenjujejo borbenega nasprotnika, ki bo v Križu dal vse od sebe. Plavi bodo nastopili s popolno postavo. Drugouvrščena ekipa iz Žavelj bo gostila Pro Romans. Če ne bo presenečenj, se stanje na lestvici po tem krogu ne bi smelo spremeniti. (jng)
prej do novice
www.primorski.eu1
V promocijski ligi bo Juventina igrala že danes. Podobno kot Breg in Primorec v 1. amaterski ligi. Ekipa štandreškega društva bo na domači zelenici gostila zadnjeu-vrščeni Isonzo, ki je po zadnjem neuspešnem krogu zamenjal trenerja. Ekipo zdaj vodi Giovanni Tomizza, ki je pri Juventini stari znanec, saj je v prejšnjih letih vodil tudi rdeče-bele. Juventina, ki cilja na osvojitev treh novih točk, bo igrala skoraj v popolni postavi. Pod vprašajem sta le Trangoni in Pantuso. Dodati moramo, da je Juventina v prvem delu igrala proti Isonzu neodločeno 1:1. V 1. AL bo Breg v Dolini gostil Muglio, ki ga je v prvem delu sezone premagala z 2:1. Nogometaši Brega se jim tokrat želijo maščevati. Primorec bo medtem danes ob enakem času igral v Šlovrencu. Domačo Isontino je v prvem delu prvenstva premagal kar s 4:1. Zaradi obilnih padavin bo bržkone šlovrensko igrišče v slabem stanju, tako da se Biloslavovi varovanci pripravljajo na hud boj. Vodilni Cormonese bo jutri doma gostil Begliano.
Sovodenjci bodo v Turjaku znova igrali s precej okrnjeno postavo. Odsoten bo diskvalificirani Galliussi ter poškodovana Vi-sintin in Likar. Belo-modri že začenjajo potrebovati točke v boju za obstanek. V 2. AL bo Zarja pri Domju igrala proti Roianeseju. Varovanci trenerja Pocecca bodo skušali osvojiti novo zmago v boju za play-off. V 3. AL bo Primorje igralo na Opčinah proti Chiar-boli, Gaja bo na Padričah gostila Opicino, Mladost pa v Doberdobu Staranzano. (jng)
4. ZIMSKI POKAL ZSŠDI - ŠD Ju-ventina, v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, organizira danes v telovadnici v Štandrežu že tradicionalni Zimski pokal ZSŠDI za ekipe naših društev v starostni kategoriji cicibanov (U10). Turnir se bo začel ob 9.00 in bo trajal vse do 17.00.
ALPSKO SMUČANJE
V Forniju di Sopra novozapadli sneg in 130 prijavljenih
V kraju Forni di Sopra bo danes, če bodo vremenske razmere to dopustile, na sporedu deželna tekma za starostno kategorijo babyjev in miškov, ki jo organizira SK Devin. Start veleslaloma bo šele ob 11.00, slalom pa bo na sporedu ob 13.15. »Vse skupaj smo nekoliko zakasnili, ker računamo, da bomo morali zjutraj na novo urediti smučarsko progo, saj bo ponoči snežilo. Napovedanih je 25 centimetrov novega snega,« nam je včeraj povedala odbor-nica Devina Nadja Kralj. Na deželno tekmo se je prijavilo 130 smučark in smučarjev. Tekmovalcev in tekmovalk Devina bo 13, Mladine 7, Brdine pa 4.
Odbojkarji Sloge Tabor
Televita bodo v državni B2-li-gi gostovali jutri v kraju Mor-ciano di Romagna. »Gostovanje bo eno najtežjih. Vseeno ne želimo potovati petnajst ur in igrati samo tri četrt ure. Skušali bomo presenetiti, saj smo v zadnjih dveh tednih trenirali zelo dobro. Ekipa je motivirana, čeprav nas pestijo nekatere nadležne poškodbe. Bolognesija ne bo. Kanteta mučijo že kronične bolečine v rami. Na četrtkovem treningu pa sem se poškodoval tudi jaz. Gleženj je otekel, kljub temu pa bom igral,« je napovedal kapetan Ambrož Peterlin, ki je še opozoril, da bodo morali slogaši paziti na korektorja Bruschija. »Je izjemno močan igralec za to ligo. Lani je bil drugi najboljši igralec v B1-ligi.« V prvem delu je ekipa Rovelli zmagala s 3:2.
V	ženski deželni C-ligi bo Zalet trenerja Edija Bosicha gostoval v Vidmu pri drugou-vrščeni. ekipi. »Ta teden smo bolj slabo trenirali. Vseeno pa bomo skušali odnesti domov kako točko,« je dejal trener zale-tovk.
V	moški C-ligi bo združena ekipa Olympie tokrat prosta. Združena ekipa Soče pa bo v Sovodnjah gostila videmski Vbu. V moški D-ligi bodo mladi slogaši na Opčinah igrali proti Volley Clubu.
V	prvenstvu 1. ženske divizije bo pri Briščikih na sporedu slovenski derbi med ekipama Zaleta Kontovel in Zaleta Brega. Zalet Kmečka banka pa bo v Repnu gostil Sant'Andrea.
Domači šport Danes
Sobota, 8. februarja 2014 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Isonzo
1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Muglia; 15.00 v Šlovrencu: Isontina - Primorec
DEŽELNI MLADINCI - 17.30 na Proseku, Rouna: Kras Repen - Union Martignacco ZIMSKI POKAL ZSŠDI U10 - Od 9.00 do 16.00 v telovadnici v Štandrežu: nastopajo vse ekipe naših društev
20.00 v Sovodnjah: Soča Doberdob Sovodnje - VBU
ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA Zadružna banka Videm
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Vidmu, šola Bellavitis: Volleybas - Zalet
MOŠKA D-LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga Tabor
-	Volley club
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Zalet Breg; 20.30 v Repnu: Zalet Kmečka banka - S. Andrea
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - Olympia
KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Franco - Dragons FI
DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Rorai
MOŠKA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel -Alba; 18.30 v Rudi: Perteole - Sokol
HOKEJ NA ROLERJIH
20.30 v Legnaru: Legnaro - Polet Kwins
TENIS
ZIMSKO PRVENSTVO - 15.00 na Padričah: Gaja -Pol. San Marco Remanzacco
Jutri
Nedelja, 9. februarja 2014 NOGOMET
ELITNA LIGA - 15.00 v Tržizmu (Tricesimo): Tricesimo - Kras Repen
PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna - Terzo; 15.00 v Štandrežu: Juventina - Isonzo
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Turjaku: Fogliano Turriaco - Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 pri Domju: Roianese
-	Zarja
3.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Opicina; 15.00 v Doberdobu: Mladost -Staranzano; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Chiarbola - Primorje
NARAŠČAJNIKI - 10.30 na Proseku, Rouna: Kras Repen - Manzanese; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje
-	Juventina
NAJMLAJŠI - 10.30 v Špetru ob Soči: Isonzo -Sovodnje; 11.30 v Štarancanu: Staranzano - Kras
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 17.30 v Morcianu di Romagna: Rovelli RN - Sloga Tabor Televita 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Zalet Kontovel - S.Andrea
UNDER 19 MOŠKI - 16.00 v Villi Vicentini: Villains
-	Sloga Tabor
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča
Lokanda Devetak - Fincantieri
UNDER 15 MOŠKI - 10.30 na Opčinah: Sloga Tabor
-	Pordenone; 17.00 v Gorici, Špacapan: Olympia
-	Villiains
UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Sokol
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A2-LIGA - V Sieni, 10.00 Kras - Alto Sebino, 12.30 Siena - Kras
ŽENSKA B-LIGA - V Zgoniku, 10.00 Kras -Duomofolgore, 12.30 Kras - Gemona, 14.30 Sarmeola - Kras
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 10. februarja 2104 KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Tarcento
UNDER 15 ELITE - 20.30 pri Briščikih: Jadran - Blu Energy
IRcija
samo miot
Odbojka na mivki, tek pa tudi gore
Samo Miot je v prostem času precej aktiven rekreativni športnik. »Pravzaprav se pozimi bolj malo gibam. V glavnem igram odbojko. Z mešano žensko moško ekipo nastopamo v ljubiteljskem goriško-tržaškem prvenstvu. Ekipa se imenuje EnoVol-ley. .Še do pred kratkim sem igral tudi nogomet. Bil sem član ljubiteljske ekipe Kosovel. S prijatelji pa smo brcali tudi v športnem centru Zarje v Bazovici,« nam je povedal 38-letni Ba-zovc, ki sicer živi pri Bani, zaposlen pa je kot profesor (»Za določen čas«, je poudaril Samo) na znanstvenem liceju Franceta Prešerna v Trstu. »Ker se gibljem premalo, sem se odločil, da se bom začel ukvarjati s športom, ki sem ga doslej sovražil: s tekom. Kupil sem si nove športne čevlje in števec korakov. Začel sem kot čisti začetnik. Zdaj pa že malce širim svoja obzorja. Od Banov sem prišel že do Orleka in nazaj. Doslej sem pretekel največ do 10 kilometrov,« pravi Miot, ki vsakič spreminja tekaško progo. »Tako spoznavam nove steze in nove kraje.«
Samo pravi, da je zanj rekreacija predvsem dobro fizično in psihološko počutje. »Ker sem več kot 20 let aktivno igral odbojki pri Slogi, Boru in Bregu, sem navajen na športno aktivnost. Komaj čakam poletje, ko se bomo s prijatelji znova zvečer zbirali na igrišču na mivki pri Sokolu v Nabrežini. Že lani smo bili tam stalni gostje,« je še dodal Miot, ki ima rad tudi plani-narjenje oziroma gorništvo. »Rad bi znova začel zahajati v gore. Resnici na ljubo v zadnjih letih nisem bil aktiven.«
Načrti za prihodnost? »Nimam velikih načrtov. Rad bi še naprej igral odbojko ter si znova obul nogometne čevlje ter bolj po-gostoma obiskoval gore. Tekmovanja me za zdaj še ne mikajo, čeprav sem že premišljeval, ali bi bil sposoben preteči polmara-tonsko razdaljo.«
Miot je tudi pozoren na prehrano. »Zaradi svojih slabih genov imam pač povišan holesterol, tako da mi zdravnik vsakič svetuje gibanje in športno udejstvovanje. Zaradi tega sem tudi pozoren, kaj jem.«
20 Sobota, 8. februarja 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. ^ 970	980
V naslednjih dneh se bodo vremenske fronte kar vrstile: prva v noči na soboto, naslednja med soboto zvečer in nedeljo, tretja pa nas bo dosegla med ponedeljkom in torkom.
Zjutraj se bodo na vzhodu pojavljale močne padavine; v Predal-pah bodo obilne, na zahodu pa bolj zmerne. Meja sneženja bo na 1000 m, v Julijcih do 600m. Čez dan bo v glavnem prevladovalo suho a oblačno vreme. Ob morju bo pihal zmeren jugo-zahodnik in možne bodo začasne delne razjasnitve.
Dopoldne bodo padavine večinoma ponehale. Čez dan se bodo rahle padavine pojavljale le še v hribovitih krajih zahodne Slovenije. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 900 m. Na Primorskem in v vzhodni Sloveniji se bo delno zjasnilo. Popoldne bo spet začel pihati jugozahodni veter.
Zjutraj bo oblačno s padavinami, v Predalpah tudi obilnimi. V nižini in na zahodnem obalnem pasu, kjer bo pihal okrepljen jugo pa bodo padavine zmernejše. Podnevi bo spremenljivo oblačno, v hribih lahko tudi z rahlimi padavinami. Snežilo bo nad okoli 700m. Po nižinah in ob morju bodo ponekod možne plohe.
Padavine bodo spet zajele vso državo, dopoldne bo oblačno in deževno. Ob morju bo pihal okrepljen jugo, ponekod v notranjosti Slovenije pa zmeren jugozahodni veter. Popoldne bodo padavine slabele, nastale pa bodo krajevne plohe, na Primorskem lahko tudi posamezne nevihte.
ob 17.21 o Dolžina dneva 10.04
Luna vzide ob 11.58 in zatone ob 3.12
«j	Vremenski vpliv bo močno o obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vreme-
ip	nom povezane težave, okrepljeni bodo tudi
1	nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje
q	ponoči. Priporočamo dosledno upoštevanje
5	odmerkov zdravil ter večjo previdnost.
Danes: ob 3.44 najvišje 21 cm, ob 12.38 najnižje -27 cm, ob 19.39 najvišje 9 cm. Jutri: ob 0.01 najnižje 4 cm, ob 5.52 najvišje 21 cm, ob 13.17 najnižje -35 cm, ob 19.55 najvišje 18 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje C.
Na Zlebeh...........600
Vogel ................265
Kranjska Gora .......130
Krvavec..............130
Cerkno...............110
Rogla..................70
REKA
9/12
JUTRI
t? Piancavallo..........330
Forni di Sopra .......380
Zoncolan............450
Trbiž .................280
Osojščica ............180
Mokrine .............400
Kazahstanski predsednik bi preimenoval državo
ASTA NA - Kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev je v četrtek predstavil možnost, da bi preimenovali državo iz Kazah-stana v Kazak-jeli oz. "državo Kazakov". "Morali bi pretehtati možnost preimenovanja države v Kazak-jeli," je med obiskom v regiji Atirau dejal Nazarbajev. Dodal je sicer, da "bi se bilo treba o tem pogovoriti z ljudstvom". Kot navajajo opazovalci, naj bi se Nazarbajev tako želel ločiti od ostalih držav v regiji, ki jih prav tako krasi pripona "stan", a so precej revnejše od Kazahstana. Kazaki sicer predstavljajo večino oziroma okoli 63 odstotkov kazahstanskega prebivalstva. Po podatkih iz leta 2009 jim sledijo Rusi z okoli 23 odstotki, Uzbeki in Ukrajinci predstavljajo po slabe tri odstotke, Nemci, Ujguri in Tatari pa po odstotek.
Depresivni argentinski polarni medved čaka na pot v Kanado
znanost - FCC naj bi bil sedemkrat močnejši od LHC
Cern načrtuje izgradnjo še močnejšega trkalnika
ŽENEVA - Evropski center za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi je v četrtek razkril, da načrtuje izgradnjo še močnejšega hadronskega trkalnika od obstoječega, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Prišel je čas, da se zazremo še dalje v prihodnost," so sporočili iz Cerna in napovedali, da bi bil nov pospeševalnik delcev sedemkrat močnejši od sedanjega.
S pomočjo obstoječega velikega hadronskega trkalnika (LHC) so v Cernu leta 2012 odkril Higgsov bozon oziroma "božji delec", ki velja za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja. Zgrajen je bil leta 2008, zdaj pa je zaradi nadgradnje že skoraj leto dni zaprt. Po navedbah Cerna bo sicer uporaben še vsaj 20 let, a je zaradi dolgotrajne gradnje, ki je pri LHC trajala kar četrt stoletja, z izgradnjo njegovega naslednika potrebno
začeti že zdaj. Obod bodočega krožnega trkalnika (FCC) naj bi meril kar od 80 do 100 kilometrov, najverjetneje pa bo vključeval tudi infrastrukturo LHC, ki se nahaja v 27-kilometrskem tunelu.
Takšna pridobitev bi po navedbah Cerna omogočila nadaljnje premikanje meja znanja v fiziki obstoječih delcev, znanstveniki pa bi med drugim lahko raziskovali nove dimenzije, kot sta supersi-metrija in temna snov.
O novem trkalniku bo od 12. do 15. februarja na univerzi v Ženevi razpravljalo okoli 300 znanstvenikov, ki bodo postavili smernice za petletno raziskavo o izvedljivosti njegove izgradnje. Za zdaj sicer še ni mogoče predvideti, koliko bi FCC stal, je dejal tiskovni predstavnik Cerna Arnaud Marsollier. Njegov predhodnik, LHC je sicer stal 4,1 milijarde evrov. (STA)
Gradnja
obstoječega
velikega
hadronskega
trkalnika (LHC) v
Ženevi
arhiv pd
Slika Camilla Pissarroja na dražbi prodana za rekordno ceno
LONDON - Slika francoskega slikarja Camilla Pissarroja z naslovom Bulevar na Montmartru, spomladansko dopoldne, na kateri je umetnik upodobil spomladansko vzdušje na obljudeni mestni aveniji, je bila na dražbi avkcijske hiše Sotheby's v sredo prodana za 19,9 milijonov funtov (23,9 milijonov evrov). Slika je eno največjih impresionističnih del, ki so ga dali na dražbo v zadnjem desetletju. (STA)
BUENOS AIRES - Maskota argentinskega živalskega vrta - polarni medved Arturo je po smrti dolgoletne partnerice, s katero je delil prebivališče, vse bolj depresiven, utruja pa ga tudi vroče poletje. Zato veterinarji razmišljajo, ali bi ga morda iz vroče Južne Amerike preselili v hladnejšo Kanado, kar bi mu morda dobro delo. Ker je medved star že 29 let, morajo veterinarji sedaj ugotoviti, ali je v primernem zdravstvenem stanju za potovanje v 15.000 kilometrov oddaljen kanadski živalski vrt v Winnipegu. Poleg tega se je v dvajsetih letih nekoliko le privadil na vroča poletja in mile zime.
velika britaniJa - Septembra referendum
Cameron pozval Škote, naj ostanejo v državi
1
LONDON - Britanski premier David Cameron je včeraj v čustvenem govoru v olimpijskem parku v Londonu Angleže, Valižane in Severne Irce pozval, naj Škotom, ki želijo izvesti referendum o osamosvojitvi od Velike Britanije, sporočijo: "Želimo, da ostanete."
Cameron je dejal, da "ne bi prenesel" razpada Velike Britanije, če bi se Škoti na referendumu, ki je predviden za september, odločili za osamosvojitev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Ob izidu tega referenduma ne more biti zadovoljstva," je dejal britanski premier in dodal, da njegov rezultat še vedno ni odločen.
Kraj in čas današnjega govora sicer ni bil izbran naključno, saj je Cameron pred današnjim začetkom zimskih olimpijskih iger v ruskem Sočiju Angleže, Valižane in Severne Irce želel spomniti na uspehe, ki
so jih britanski narodi skupaj dosegli na domačih olimpijskih igrah leta 2012.
"Najboljša stvar olimpijskih iger niso bile zmage, ampak rdeča, bela in modra," je dejal premier. "Če izgubimo Škotsko, če se Velika Britanija spremeni, bomo izgubili naš ugled. Jasno je, da skupaj veljamo več," je še dejal.
Namestnica škotskega prvega ministra Nicola Sturgeon je medtem Ca-meronov govor označila za "strahopetnega", saj bi po njenih besedah Britance moral nagovoriti na Škotskem. Kritična je tudi do zlorabljanja športnih dogodkov v politične namene.
Po anketi, ki jo je inštitut YouGov izvedel za časnik The Sun, 34 odstotkov Škotov podpira odcepitev od Velike Britanije, medtem ko ji 52 odstotkov nasprotuje. (STA)