Gospodarske stvari. Navod k umetni riboreji. Ker so bliža čas začctka prve in aajvažnejše dobo umetae reje postrv, zdi se nam umestno, da opozorimo vso one, kateri nameravajo pričeti riborejo, na sledeče priprave. Kdor ima blizo svojega stanovauja čisto, tudi po zimi odprto studeačno vodo, od + 4 do 7" R. zamore poskusiti z umetao rejo postrv, lipaaov, sulcev i. dr. rib enake vrate. Pri dotičai vodi se pa mora prirediti primerai tok, kateri ima padec od 3 po 4 palcev ua 20 čevljev. Za orodje se potrebuje: ]. Nekoliko lončeaih valiluih koritcev, ki so en čevelj široki, 4 palce visoki, krog in krog lakajasti, kakor rešeto. Lukujice naj bodo tolike, da gre skozi aje pletiča igla sreduje velikosti. Taka koritica se tudi iz kositarja izdelujejo. 2. Kleščice, s katerimi se izjemljejo bolaa jajčka. 3. Lesen hramiček, toliko dolg, da se va-aj postavijo, koliko da se komu poljubi, valilai koritci ali poaamezao, ali po dva in dva. Tak bramiček mora imeti odprtiuo za dotok ia odtok vode s taiiko rarežico iz medenega drata, ia pokrov za zapor. Prikladno je tudi, da ae vloži v tak hramiček rešetka (rost) iz leptovja, katero plavajoča vzdržujeta dva aeprodušna ciliadra; aa taki rešetki bstanejo korita vedao v eai in tiati višiai vode. Kdor si hoče omisliti dobre valilne aparate, aaj jih naroči pri trgovci gosp. Karolu Karingerji v Ljubljaai, kateri tudi aatančao vsacega poduči, kako se rabijo aparati. Oplodeflje jajčkov. Ribja jajčka se umetao oplodč na ta načia: Malo pred drsteajem, pri postrvah tedaj od meseca oktobra do ianuarija aaj riborejec sbraai ribe v dobrem liranuSku ali pa v malem ribniku, iz katerega se labko vsak čas vjamejo. Včasih so poskusi, če postrvi, ako se jih nekoliko pritisBe ua trebubu, no spuščajo iker ali mleka. Ako se to zgodi, aapolui se skledica l*/2 palca visoko z vodo, v kateri je postrv živela, vzame se eaa ikrnica iz bramička ali ribaika, ter se na lahkoma po trebubu proti repu gladi in stiska, da spusti ikre, ia koj potem, aajdalje v eai miauti se osaiuee isto tako mlečujak, na kar se vse s prsti prav lahao preraeša in se uekoliko minut potem na miru pusti. Ako je več oaeb pri tera delu, se lahko mlečnjaki in ikraice ob enem osmučejo, če se ima maogo rib, naj bode pripravljenih več z vodo aapolajenih skledic. En mlečajak služi za več ikrnic, ter se čez nekoliko dai zopet lahko rabi. KoristBO je, da se pred oplodeniem ikraice in mlečnjaki ločeni v vodah braBijo. Če so ribe oamučenje, ako mehkega usaja nad 4 funte težke, olajša se se z jermeaom 1" širokosti iz aapravi zaajka, s katero se opaše riba pod prsno plavuto, ribja glava drži naj se^ kviško. Če se mora močno pritiskati, da pridejo ikre ali mleko aa dan, če se prikaže kri ali pa če se držijo jajčka še v kepah. je zaameaje, da še aiso zrela, v tem slučaji aaj se dene riba zopet v hramiček aazaj ; če ae pa prikaže gaojna tekočiua s prazBimi jajčuimi kožicami ia oveBelimi jajoki, so ikre nerabljive. (Konec prihodajič.) Avstrijskih pomologov društvo obhaja dae 15. 16. ia 17. aovembra ob 9. uri zjutra v centralnej štaciji za ukoristeaje sadja v Libenavi blizu Gradca svoje letošaje potovalno zborovaBje. Vspored: 1. druatvene zadeve, aamree, poročilo, denarstvo ia dopolBJeflje odbora; 2. ukoristeaje sadja: razkazivaaje centralne štacije, ajenib 4 sušilnic, 3 kotlov, preše, mliaa, distilovalaega stroja, razatava sadja za trg; 3. trženje s sadjem. DruštveBike nujBO pozivlja, nove ude uljudno k priatopu vabi Grof Henrik Attema, načelnik. Hmelj velja 60—72 fl. 50 kilo. Iz Savinjske doliae nam piše hmeljar, da je on zvečinoma ve3 hmelj prodal, ker se boji npoloma" ali ,,kraha" v hmeljskej trgo^ini m potem bi sedaaja ugodna ceaa gotovo padla. Ne pritrdimo pa tudi ae oporekamo. Sejmi. 3. novembra Maribor, Lesično, Pišece, Selaica ob Dravi, 4. aovembra sv. Barbara v Halozab, 6. novemtra Gradec, sv. Jaaž pod Arvežem, Lemberg, sv. Lenart v Slov. goricah, Radgoaa, Brežice, 7. aovembra Gradec, 8. novembra Poaikva, 9. bov. Klek aad Radgono, 10. nov. sv. Martin pod Wurmbergom.