91 Glasnik SED 62|2 2022 Konservatorske strani Dušan Strgar* in Dušan Štepec** * Dušan Strgar, univ. dipl. etnolog, konservatorski svetnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, OE Novo mesto; dusan.strgar@zvkds.si. ** Dušan Štepec, mag. etnološkega konservatorstva, konservatorski svetnik, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, OE Novo mesto; dusan.stepec@zvkds.si. V Kladovu ob Donavi na skrajnem vzhodnem delu Re- publike Srbije je v organizaciji Ministrstva za kulturo in informiranje Republike Srbije, Republiškega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Beograd ter Zavoda za var- stvo kulturnih spomenikov Kragujevac med 6. in 8. okt- obrom 2021 potekal IX. mednarodni simpozij etnologov konservatorjev pod naslovom Konserviranje, restavriranje in rekonstrukcija objektov nepremične kulturne dedišči- ne. 1 Kot na vseh dosedanjih simpozijih so poleg etnologov konservatorjev sodelovali tudi drugi strokovnjaki s po- dročja varstva kulturne dediščine (konservatorji arhitekti, umetnostni zgodovinarji, arheologi, kustosi in profesorji s fakultet) iz štirih držav, in sicer iz Srbije, Severne Ma- kedonije, Hrvaške in Slovenije. Predstavniki Bosne in 1 Mednarodni simpoziji etnologov konservatorjev so rezultat več kot dvajsetletnega sodelovanja strokovnjakov konservatorjev iz strokov- nih služb za varovanje nepremične kulturne dediščine iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Severne Makedonije. Po- budnika mednarodnih in interdisciplinarnih simpozijev sta bila Ana Mlinar iz Konservatorskega oddelka v Zagrebu in Dušan Strgar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, ki sta do ideje prišla leta 1998 zaradi potrebe po izmenjavi strokovnih pristopov, izkušenj, znanj in dobrih praks. Simpoziji so bili doslej or- ganizirani v Metliki (2000), Starigradu v Paklenici (2001), Brežicah (2003), Starem gradu na Hvaru (2010), Trenti (2013), Požegi (2015), Krškem (2017), Bitoli (2019) in Kladovu (2021). Hercegovine se zaradi posebnih omejitev zaradi širjenja bolezni Covid19 tokratnega simpozija niso udeležili. Izhodišča in program simpozija so pripravili člani orga- nizacijskega odbora: Estela Radonjić Živkov iz Republi- škega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Beograd, Jelena Munjić iz Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Kragujevac, Dušanka Stanković iz Zavoda za varstvo kul- turnih spomenikov Sremska Mitrovica, Ana Mlinar, upo- kojena konservatorka iz Konservatorskega oddelka v Za- grebu, Krešimir Mijakovac iz Konservatorskega oddelka v Slavonskem Brodu ter Dušan Štepec in Dušan Strgar, oba iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto. Simpozij se je začel z uvodnimi pozdravnimi nagovori Dubravke Đukanović, direktorice Republiškega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Beograd, Olivere Mar- ković, načelnice Oddelka za varstvo kulturne dediščine in digitalizacijo na Ministrstvu za kulturo in informiranje Republike Srbije, Mladena Kuharja iz Ministrstva za kul- turo in medije Republike Hrvaške, Jerneja Hudolina, ge- neralnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in Ane Mlinar, stalne članice organizacijskega odbora. Slednja je v imenu organizacijskega odbora SEK na kratko predstavila zgodovino, koncept, cilje in rezul- tate delovanja simpozija etnologov konservatorjev. Čisto IX. SIMPOZIJ ETNOLOGOV KONSERVATORJEV SLOVENIJE, HRVAŠKE, SRBIJE IN SEVERNE MAKEDONIJE: POROČILO IN ZAKLJUČKI Kladovo, Srbija, 6.–8. oktober 2021 Skupinska fotografija udeležencev posveta pred Arheološkim muzejem Đerdap v Kladovem (foto: Krešimir Mijakovac, oktober 2021). Udeleženci na IX. simpoziju v Kladovem (foto: Dušan Štepec, oktober 2021). Glasnik SED 62|2 2022 92 Konservatorske strani Dušan Strgar in Dušan Štepec na koncu uvodnega dela je Viktorija Momeva Altiparma- kovska, članica organizacijskega odbora VIII. simpozija etnologov konservatorjev, ki je bil organiziran 2019 v Bi- toli v Severni Makedoniji, predstavila sveže izdani zbor- nik referatov s tega simpozija. 2 Na simpoziju v Kladovu so bili referenti 3 vsebinsko razvr- ščeni v štiri tematske sklope. V prvem tematskem sklopu, ki je bil najbolj obširen in razdeljen kar na tri podsklope – Avtentičnost, Od dokumentacije do interpretacije ter Pra- ksa v izrednih situacijah – so bili predstavljeni referati, ki so odpirali vprašanje koncepta avtentičnosti pri varovanju in ohranjanju kulturne dediščine ter problematiko njego- vega vključevanja in upoštevanja v vsakdanji konserva- torski praksi. Odpirali pa so tudi vprašanja pomembnosti predhodno opravljenih stavbno-zgodovinskih raziskav in raziskav arhivskega gradiva pri interpretaciji avtentičnosti. Dušan Strgar iz novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je v uvodnem pre- davanju Narska listina in razumevanje kulturne dediščine predstavil pomen Narske listine v sodobnih konservator- skih pristopih, pri katerih je koncept avtentičnosti razuml- jen v okviru kulturne raznolikosti in vrednoten na podlagi konkretnega kulturnega konteksta. Eda Benčič Mohar in Andreja Bahar Muršič iz piranske in ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sta v predavanju z naslovom Vnašanje novih materialov in po- segov v enote in območja nepremične dediščine predstavile svoje konservatorske izkušnje pri ohranjanju avtentičnosti stavbne dediščine v slovenski Istri, in sicer na konkretnih primerih njenega vključevanja v sodobno življenje. Jasna Popović iz Konservatorskega oddelka v Trogirju je v preda- vanju Izazovi restauracije i revitalizacije etnografske bašti- ne otoka Drvenik (»Izzivi obnove in revitalizacije etnološke dediščine otoka Drvenik«) izpostavila izkušnje petletnega (2008–2013) raziskovalnega projekta, ki ga je njen konser- vatorski oddelek izvedel v sodelovanju z ameriško univerzo v Oregonu. Na skupnih poletnih terenskih delavnicah na otoku Drvenik so sistematično dokumentirali in analizirali njegovo kmečko stavbno dediščino, da bi pripravili primer- ne osnove za njegovo fizično obnovo, do katere pa na kon - cu ni prišlo. Avtorica je v prispevku analitično predstavila razloge za to, da projekt ni bil izveden do konca. Viktorija Momeva Altiparmakovska iz Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov in muzeja Bitola je v predavanju Konservatorski raboti vrz kuka od balkansko – orienta- len tip vo Bitola, Makedonija (»Konservatorska dela na hiši balkansko-orientalskega tipa v Bitoli v Makedoniji«) 2 Zbornik, ki ga je uredila dr. Viktorija Momeva Altiparmakovska iz Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov in muzeja Bitola, obsega 495 strani. V njem je objavljenih 27 referatov, ki so bili predstavl- jeni na VIII. simpoziju etnologov konservatorjev v Bitoli v Severni Makedoniji (2.–4. 10. 2019). 3 Na posvetu je bilo predstavljenih skupaj 21 referatov, 10 predstavi- tev pa zaradi odsotnosti referentov ni bilo izvedenih. predstavila avtentično arhitekturo tako imenovanega bal- kansko-orientalskega tipa, katere izvor je povezan s časom turške oblasti v Makedoniji in z načinom življenja takratne- ga muslimanskega prebivalstva. Na primeru obnove ene od redkih tovrstnih hiš v Bitoli je avtorica predstavila vse bis- tvene značilnosti hiše balkansko-orientalskega tipa. Estela Radonjić Živkov iz Republiškega zavoda za varstvo kul- turnih spomenikov – Beograd je v svojem prispevku Ne- gotinske pivnice – novi aspekti vrednovanja (»Negotinske pivnice – novi vidiki vrednotenja«) predstavila zanimiva sezonska vinogradniška naselja starih zidanic v Negotinski krajini. V najbolj avtentični obliki so se ohranila tri tovrst- na naselja, Rajačke, Rogljevske in Štubičke pivnice, ki jih želijo srbski kolegi uvrstiti na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Se pa pri tem srečujejo z izzivi, kako jih ohranjati in obnavljati v avtentični obliki, ki je ena od glavnih zahtev za uvrstitev na omenjeni seznam. Saša Roškar iz kranjske območne enote Zavoda za var- stvo kulturne dediščine Slovenije je v predavanju Šenkova domačija na Zgornjem Jezerskem – avtentičnost je ohranjanje in spreminjanje izpostavila problematiko za- gotavljanja avtentičnosti na primeru obnove petstoletne domačije, ki je sedanjo podobo dobila v petih gradbenih fazah. Stalnica domačije je bilo njeno stalno spreminjanje. Ana Sibinović in Anđelija Milašinović, konservatorki iz Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov mesta Beograd, sta predstavili referat z naslovom Primeri dobre prakse u konservaciji i restavraciji spomenika narodnog gradite- ljstva; problemi očuvanja avtentičnosti prilikom obnove kulturne baštine (»Primeri dobre prakse konserviranja in restavriranja spomenikov narodnega stavbarstva; problemi ohranjanja avtentičnosti pri obnovi kulturne dediščine«). Avtorici sta na primeru Rančićeve hiše z začetka 19. sto- letja, ki je ohranjena v eni od beograjskih občin Grocka, utemeljili smotrnost umeščanja primernih vsebin v kultur- ni spomenik. V obnovljeni Rančićevi hiši je od leta 2008 umeščen Kulturni center Grocka, in sicer tako, da je hiša kljub novi vsebini ohranila svojo avtentično podobo. Je- lena Munjić iz Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Kragujevac je v predavanju z naslovom Kuća Petra Tu- cakovića u Cestinu: primer dobre prakse primene tradi- cionalnih tehnika gradnje prilikom rekonstrukcije (»Hiša Petra Tucakovića v Cestinu: primer dobre prakse uporabe tradicionalnih gradbenih tehnik pri njeni rekonstrukciji«) predstavila uspešno uporabo tradicionalnih tehnologij pri obnovi močno poškodovanega kulturnega spomenika – hi- še v kraju Cestin pri Kragujevcu, v kateri je otroštvo in mladost preživela pomembna srbska zgodovinska oseb- nost, Petar Tucaković. Sanja Lončar, docentka na Oddelku za etnologijo in kultur- no antropologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu je v pre- davanju Potresi na Banovini/Baniji i posljedice za baštinu u ruralnom prostoru (»Potresi v Banovini/Baniji in posledice za dediščino na podeželju«) opozorila na katastrofalne po- Glasnik SED 62|2 2022 93 Konservatorske strani Dušan Strgar in Dušan Štepec sledice potresa, ki je leta 2020 prizadel osrednjo Hrvaško. Potres je bil uničujoč za številno stavbno dediščino, prizadel pa je tudi številna zavarovana naselja. Avtorica je razkrila pomanjkljivosti sistemskega reševanja dediščine v naravnih nesrečah na Hrvaškem. Zoran Jagnjić iz Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Kragujevac je v predavanju Konser- vatorsko – restavratorski radovi na sanaciji crkve brvnare svetog Petra i Pavla u Darosavi kod Aranđelovca (»Kon- servatorsko-restavratorski posegi pri obnovi lesene cerkve sv. Petra in Pavla v Darosavi pri Aranđelovcu«) predstavil primer interventne obnove lesene cerkve, ki je bila poško- dovana v neurju leta 2014. Njena statična sanacija, obnova strehe, notranjščine in okolice je bila izvedena v dveh fazah, v letih 2015 in 2017–2018. Dušanka Stanković iz Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Sremska Mitrovica je prvi tematski sklop zaključila s predavanjem Premeštanje ambe- ra Krnjajića (»Prestavitev kašče Krnjajića«), v katerem je predstavila primer reševanja dotrajane lesene kašče s pre- stavitvijo na drugo lokacijo. Drugi tematski sklop z naslovom Ohranjanje nesnovne dediščine z varovanjem tradicionalnega stavbarstva je bil namenjen odpiranju vprašanj v povezavi z ohranjanjem tradicionalnih obrti, ki so nujno potrebne pri obnovi kul- turne dediščine, saj to področje velja za eno bolj perečih na področju varstva in ohranjanja dediščine. Temo ohranjanja tradicionalnih obrti je najprej naslovil Mladen Kuhar, vodja Oddelka za etnografsko in nesnov- no kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo in medije Republike Hrvaške. V referatu Tradicijsko graditeljsko obrtništvo u Hrvatskoj – problematika i perspektiva (»Tra- dicionalne stavbne obrti na Hrvaškem – problematika in perspektiva«) je opozoril na neurejeno področje oživljanja starih tradicionalnih obrti na Hrvaškem. Njegovo temo je nadaljeval Dušan Štepec iz novomeške območne enote Za- voda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je v preda- vanju Problematika (ne)vzpostavitve seznama usposoblje- nih izvajalcev na kulturni dediščini v konservatorski praksi predstavil zgodovinski pregled prizadevanj za ohranitev in oživitev tradicionalnih obrti na področju obnove nepre- mične kulturne dediščine v Sloveniji in ob tem izpostavil nujnost vzpostavitve preglednega nacionalnega seznama usposobljenih izvajalcev za delo na kulturni dediščini. Tretji tematski sklop z naslovom Materialna in nesnovna dediščina: znanja in veščine je bil namenjen predstavitvi posameznih konkretnih primerov iz konservatorske prak- se, kjer je bilo vključevanje nesnovne dediščine pomem- ben prispevek pri obnovi nepremične kulturne dediščine. V njegovem podsklopu z naslovom Materiali: konservatorji – mojstri – izobraževanje pa so bile predstavljene še kon- kretne konservatorske izkušnje prenosa znanj o starih te- hnologijah, tehnikah in veščinah pri posameznih obnovah. Tretji tematski sklop je odprla Ana Mlinar, upokojena kon- servatorka Konservatorskega oddelka v Zagrebu in stal- na članica organizacijskega odbora Simpozija etnologov konservatorjev, ki je v predavanju Prijedlog obnove rodne kuće dr. Josipa Pančića (»Predlog obnove rojstne hiše dr. Josipa Pančića«) predstavila izzive zagotavljanja avten- tičnosti pri načrtovanju obnove Pančićeve rojstne hiše, ki je v zelo slabem fizičnem stanju. Božidar Krstanović, upokojeni konservator iz Republiškega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Beograd, je v predavanju Auten- tičnost i nematerialne vrednosti vernakularne arhitekture (»Avtentičnost in nesnovne vrednosti vernakularne arhi- tekture«) opozoril na nesnovne vrednosti tradicionalne stavbne dediščine. Te po njegovem ne obsegajo le znanja o tradicionalnih tehnologijah in gradivih, temveč tudi vse njene ostale nesnovne vidike. Ivo Glavaš, konservator iz Konservatorskega oddelka v Šibeniku, je v predavanju Bunja Rašinov stan sjeverno od Vodica – primjer konzer- vatorskih postupaka na tradicijskoj suhozidnoj gradnji (»Bunja Rašinov stan severno od V odic – primer konser- vatorskih postopkov pri tradicionalni suhozidni gradnji«) opozoril na posebno arhitekturo kamnitih vinogradniških zavetišč (bunj), ki so zgrajena v suhozidni tehniki in so se ohranila na vinogradniških območjih v okolici Šibenika. Predstavil je zgodovinske in arhitekturne vrednosti bun- je Rašinov stan in načrt njene obnove, ki je načrtovana v okviru projekta izgradnje centra za obiskovalce Šibeniško- kninske županije na območju mesta V odice, do katerega pa ima avtor pomisleke, saj omenjeni center po njegovem ne prispeva k ohranjanju bunj na avtentičnih lokacijah. Eda Belingar, konservatorka iz novogoriške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je v predavanju Pristnost podedovanega: konstanta ali spre- menljivka ob obnovi opozorila na zahteve gradbenega za- konodaje, ki pomembno sooblikuje načrtovanje in izvedbo obnove, ter na pomanjkanje izkušenih izvajalcev, na pri- sotnost industrijsko pripravljenih malt in na pomanjkan- je avtentičnih gradiv, zaradi česar je pri obnovi dediščine vse težje zagotavljati njeno avtentičnost. To je ponazorila s primeri iz svoje konservatorske prakse. Krešimir Mija- kovac, konservator iz Konservatorskega oddelka v Slavon- skem Brodu, je v predavanju Pregled hrvatske tradicije proizvodnje vapna uz osvrt na neke osobitosti brodske i novogradiške Posavine (»Pregled tradicije proizvodnje ap- na na Hrvaškem v luči nekaterih njenih posebnosti na ob- močju brodske in novogradiške Posavine«) podal zgodovin- ski pregled tradicije kuhanja domačega apna na Hrvaškem. Podrobneje je predstavil pridobivanje apna na območju Sla- vonskega Broda in Nove Gradiške z okolico, kjer je bila ta dejavnost zelo razširjena vse do konca 20. stoletja. Marija Dravišić, konservatorka iz Republiškega zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Beograd, je v predavanju Zemlja u dobrim rukama (»Zemlja v dobrih rokah«) opozorila na mednarodne konservatorske smernice, ki poudarjajo upora- bo tradicionalnih gradbenih tehnik in veščin pri obnovi ne- premične kulturne dediščine. Avtorica je izpostavila vlogo in pomen izobraževalnih delavnic gradnje iz zemlje, ki jih Glasnik SED 62|2 2022 94 Konservatorske strani Dušan Strgar in Dušan Štepec v Srbiji izvaja Dragana Kojičić, ki je ena od pomembnejših mojstric tovrstne tradicionalne gradbene tehnike, pomemb- ne za obnovo stavbne dediščine. Podobno tematiko je na posvetu v referatu Dediščina prekrivanja streh z leseno kritino v Triglavskem narodnem parku predstavila tudi Andrejka Ščukovt. Konservatorka iz novogoriške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je predstavila značilnosti tradicional- nega pokrivanja streh s skodlami na območju Triglavskega narodnega parka. Posebno pozornost obrtem, ki jih upo- rabljamo pri obnovi kulturne dediščine, je posvetila tudi Leda Šiling, konservatorka iz Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov Subotica. V predavanju z naslovom Farbanje zida: estetika seoskih i salašavskih kuća (»Barvanje zidov: estetika vaških in salaških hiš«) je opozorila na slikoples- karsko tehniko, ki je bila v V ojvodini v preteklosti zelo razvita. Gostitelji posveta so za udeležence simpozija organizira- li tudi tri vodene strokovne ekskurzije. Dan pred uradnim začetkom simpozija so organizirali ogled dveh najpo- membnejših kulturnih spomenikov ob Donavi v tem delu Srbije, in sicer trdnjave v Golubcu ob Donavi, kjer so nam predstavili obnovo trdnjave in razvojne načrte, ki jo imajo z njo, ter Arheološkega muzeja Lepenski vir, kjer smo se seznanili z nastankom muzeja in si ogledali zanimivo pre- zentacijo najdišča. Druga ekskurzija je bila organizirana popoldne drugega dne simpozija. Pod vodstvom pristojnega arheologa Vu- jadina Vujadinovića smo si ogledali obnovo trdnjave Fe- tislam, ki se nahaja v Kladovu na bregu Donave. Gre za obsežna obnovitvena dela, ki jih srbski kolegi izvajajo že več let. V bližini trdnjave smo si ogledali še stalno muzej- sko zbirko Arheološkega muzeju Đerdap, kjer so na ogled najdbe, ki so jih v muzeju shranili potem, ko so jih iz av- tentičnih lokacij morali umakniti po izgradnji hidrocentral Đerdap 1 in Đerdap 2. Ekskurzijo smo končali z ogledom starega mestnega jedra Kladova. Tretja ekskurzija je bila organizirana zadnji dan simpo- zija. Ogledali smo si mesto Negotin, kjer nas je sprejel tudi pomočnik predsednika Občine Negotin in predstavil značilnosti občine, stanje nepremične kulturne dediščine in načrte za njeno revitalizacijo. Po kratkem postanku na Občini Negotin smo imeli še voden ogled muzeja Stevana Mokranjca, prvega srbskega šolanega skladatelja. Po ogle- du Mokranjčevega muzeja smo odšli na ogled Rajačkih pivnic (vinskih kleti v vinogradniškem naselju Rajac), kjer smo IX. simpozij etnologov konservatorjev tudi formalno zaključili s splošnim sporočilom: • Sinergija sodelovanja med pristojnimi strokovnjaki, lokalno in širšo samoupravo, različnimi združenji in različnimi resorji omogoča kakovostno in kon- tinuirano skrb za ohranjanje, obnovo in uporabo dediščine. • Cilj prenove naj bo celostni in celoviti pristop, ki vodi k vzdržnemu razvoju, pravilni razlagi dedišči- ne in ohranjanju identitete lokalnih skupnosti, saj poudarja njihovo različnost in kohezijo s sosednji- mi skupnostmi. Zaključki 4 Avtentičnost Ugotovljeno je bilo, da se pri konservatorskem delu sooča- mo z vrsto težav pri zagotavljanju avtentičnosti: od metod ohranjanja obstoječih materialov do rabe novih, od načinov konserviranja, restavriranja in rekonstrukcije do pomanjka- nja izvajalcev ali mojstrov, neskladnosti med sodobnimi za- konskimi predpisi (od gradbeniške do protipotresne, požar- novarnostne, davčne, spomeniškovarstvene zakonodaje …), pomanjkanja znanja in praktičnih izkušenj konservatorjev, vse do revitalizacije in novih vsebin. 1. Pri konservatorskih posegih ter pri raziskavah in pre- zentacijah je treba upoštevati konvencijo o avtentičnosti, ne samo pri pripravi predlogov za nominacijo na seznam svetovne dediščine, temveč tudi pri pripravi popisov za dr- žavne in lokalne kulturne spomenike ter popisov kulturne dediščine. V preverbo oziroma oceno avtentičnosti ali pri- stnosti, ki služi kot pomoč ali pripomoček pri razlagi vre- dnosti kulturne dediščine, je treba vključiti multidisciplina- ren pristop, po potrebi tudi z mednarodnim sodelovanjem med konservatorji in drugimi strokovnjaki. Predlagamo, da se v preverbo vključi tudi redno spremljanje ali monitoring, ki lahko prispeva k razlagi avtentičnosti in vrednosti kul- turne dediščine, s tem pa tudi k izboljšanju globalnega in lokalnega razumevanja in spoštovanja kulturne dediščine. Od dokumentacije do interpretacije Dejstvo je, da je treba za poznavanje oziroma razumeva- nje kulturne dediščine in za izvedbo posameznih spome- niškovarstvenih ukrepov ter ustrezno interpretacijo nujno pripraviti kakovostno dokumentacijo, ki predstavlja njene posamezne značilnosti, npr.: tipologijo, vrsto in uporabo tradicionalnih materialov, tehniko gradnje, stavbni razvoj, stanje stavbe, njeno namembnost … 2. Kakovostna dokumentacija je osnova za razumevanje kulturne dediščine in za izvedbo posameznih spomeniško- varstvenih ukrepov, vključno z interpretacijo, zato je ob multidisciplinarnem pristopu treba upoštevati vse možne vire informacij. Pri tem naj se vključuje tudi lastnike dedi- ščine, posebno pozornost pa naj se posveti tudi socialni in duhovni vrednosti kulturne dediščine. 4 Zaključke IX. simpozija etnologov konservatorjev v Kladovu so na podlagi predlogov udeležencev pripravili člani organizacijskega od- bora SEK IX: Dušan Strgar, Dušan Štepec, Ana Mlinar, Krešimir Mijakovac, Estela Radonjić Živkov in Jelena Munjić. Glasnik SED 62|2 2022 95 Konservatorske strani Dušan Strgar in Dušan Štepec Praksa v izrednih razmerah Države, iz katerih so prišli referenti na posvet, pravilo- ma nimajo pripravljenih natančnih načrtov in protokolov ravnanj za izredne razmere na kulturnih spomenikih in kulturni dediščini (npr.: potres, poplava, požar, klimatske spremembe … ), s katerimi bi lahko hitro in učinkovito odpravljali poškodbe. Pristojne državne službe, ki so akti- virane v primeru naravnih nesreč, predhodno premalo ali sploh ne sodelujejo s spomeniškovarstveno stroko in z la- stniki kulturne dediščine. Hkrati je bilo ugotovljeno, da v javni lasti ni ustreznih prostorov (depojev) za shranjevanje originalnih delov posameznih objektov, ki so bili poškodo- vani v naravnih nesrečah. 3. Za hitro in učinkovito odpravljanje škode in sanacijo po- škodb na kulturni dediščini in spomenikih je treba izdelati natančen načrt oziroma protokol o zaščitnih ukrepih – kdo, kje, kdaj, kaj in kako ravnati v primeru naravnih nesreč. V te načrte naj bodo vključene vse pristojne stroke, vključno s konservatorsko, pa tudi lastniki kulturne dediščine. Ohranjanje nesnovne dediščine z varovanjem tradicionalnega stavbarstva V osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju ter na področju neformalnega učenja ni vzpostavljenega učinko- vitega sistema izmenjave ali prenosa tradicionalnih grad- benih znanj in praks. Prav tako ni ustreznega strokovnega sejma za populariziranje tradicionalnih domačih obrti in rokodelstva, veščin in znanj, poleg tega pa redka in ad hoc izobraževanja o tradicionalnih gradbenih materialih, teh- nikah in tehnologijah znotraj konservatorskih služb niso sestavni del obveznega delovnega procesa oz. načrtnega internega izobraževanja. 4. V odstvom varstvenih služb podajamo pobudo, da zara- di ohranjanja in promocije kulturne dediščine, izmenja- ve izkušenj, prenosa znanja in praks med izvajalci, izo- braževalnimi ustanovami, konservatorji, restavratorji in ostalo zainteresirano publiko spodbudijo pri pristojnih ministrstvih ustanovitev ustreznih kompetenčnih centrov »Tradicionalnih obrti, znanj in praks«. Če teh možnosti v okviru vsake države posebej ni, potem naj poskušajo najti rešitev v okviru širše regije JV Evrope. 5. V odstva varstvenih služb naj pristojnim ministrstvom posredujejo potrebo po organizaciji stalnih strokovnih sej- mov za področje varstva in ohranjanja kulturne dediščine po vzoru iz nekaterih zahodnoevropskih držav, npr. Denk- mal v Leipzigu ali Monumento v Gradcu. 6. V odstva varstvenih služb naj pristopijo k oblikovanju in izvajanju obveznih internih izobraževanj o tradicionalnih gradbenih materialih, tehnikah in tehnologijah za konser- vatorje. Z visokošolskimi izobraževalnimi ustanovami naj vzpostavijo ustrezna sodelovanja na področju izobraže- vanja oz. prenosa znanj in omogočijo študentom ustrezno terensko prakso v konservatorstvu. Na ogledu trdnjave Golubac ob Donavi (foto: Dušan Štepec, oktober 2021). Glasnik SED 62|2 2022 96 Konservatorske strani Dušan Strgar in Dušan Štepec Materialna in nesnovna dediščina: znanja in veščine Revitalizacija kulturne dediščine in oživljanje tradicional- nega gospodarjenja je pomemben generator obnove stavb- ne, premične in nesnovne dediščine, ohranjanja in vzdrže- vanja tradicionalnih znanj in veščin ter vzdržne in smotrne rabe prostora, v katerem živimo. Proces revitalizacije kul- turne dediščine je najbolj ogrožen v območjih depopulaci- je prebivalstva, zlasti na manj razvitih obmejnih območjih, na otokih, v parkih ... 7. Stroka naj z interdisciplinarnim pristopom ter s sode- lovanjem lastnikov in lokalnih oblasti v čim večji meri dokumentira objekte in območja kulturne dediščine ter pripravlja predloge za pravno zaščito in konkretno revita- lizacijo, ob upoštevanju tradicionalnih gradbenih materia- lov in tehnologij. Na redko poseljenih in izpraznjenih ob- močjih naj stroka še ohranjene objekte kulturne dediščine prioritetno dokumentira in objavi v obliki topografij. Materiali: konservatorji ↔ edukacija ↔ mojstri Uspešna obnova stavbne dediščine ni rezultat zgolj do- brega sodelovanja med konservatorji, lastniki in izvajal- ci oziroma mojstri, ki so posebej specializirani za delo na kulturni dediščini, temveč tudi od znanja in poznavanja gradiv in njihovih lastnosti ter od tehnologij. V konser- vatorstvu je pomanjkljiva sistemska ureditev spremljanja uporabe in obnašanja industrijskih gradbenih materialov in tehnologij pri obnovi kulturne dediščine. 8. V odstvom služb predlagamo, da na pristojna ministrstva podajo pobudo za sprejetje pravilnikov o zahtevah za delo izvajalcev na kulturni dediščini, oziroma da pripravi popis ustrezno usposobljenih izvajalcev na kulturnih spomeni- kih in kulturni dediščini 9. V odstva služb naj v sodelovanju s pristojnimi ministr- stvi vzpostavijo sistemsko sofinanciranje permanentnega izobraževanja konservatorjev in izvajalcev obnov na kul- turnih spomenikih in dediščini. 10. Stalno spremljanje stanja obnovljenega kulturnega spomenika in kulturne dediščine naj postane del redne konservatorske prakse, le tako se bodo lahko sistematično beležile dobre in slabe prakse uporabe tradicionalnih in so- dobnih materialov ter tehnologij. Splošni zaključki 11. Organizacijski odbor SEK naj pripravi predlog za meddržavni dogovor o sodelovanju pri organizaciji in izvedbi posameznih simpozijev in kontekst simpozija z okvirno finančno konstrukcijo, ga predhodno uskladi med konservatorji in dostavi pristojnim. 12. Dosedanji simpoziji etnologov konservatorjev potrju- jejo potrebo po permanentnem in periodičnem izobraževa- nju konservatorjev, izvajalcev del, lokalnih oblasti, drugih strokovnjakov in javnosti s strokovnimi srečanji, simpo- ziji, okroglimi mizami, javnimi forumi in predstavitvami preko različnih delavnic, medijev in drugih načinov. To bi morala biti tudi ena od prioritet pri organizaciji dela kon- servatorske službe. Zato je treba delo simpozija nadaljeva- ti in po možnosti razširiti sodelovanje s kolegi iz sosednjih in drugih držav kot izjemno dragoceno strokovno srečanje, dragoceno izmenjavo izkušenj in medsebojno profesional- no spodbudo. Naslovnica bitolskega zbornika.