SL 71.
četrtek 22, junija.
IV. tečaj. 1871.
Vtorpk, oelrtek in »o-hoto izhaja in velja v Manliom l»ro/. poMilja-
nj:i na dom za  v?*   leto 8 £. — k. „   pol   leta 4 „   - „ „  četrt   „   9 „ 20 „
1*» p**t\ i ia vtie   leto 10 g. —k n   pol   leta      „ — „ .   ietrt  -     -j _ go .
SLOVENSKI NAROD,
Oznanila
Za navadno trifltopnn
vrsto na pliu'-uje •I kr. te se tiska I krat S   ,,       ,,     ,, ?krat, i   11   m  m     u Ikrst veće   pinnienke se pli čujejo po prostoru
Za vsak tisok je p!a ćati kolek (Stempelji ta 80 kr.
VredniitTo in opravuištvo je na »tolnem trgu (Domplati) hii. it. 179.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo
Vabilo na naročbo.
Koncem tega meseca poteče prvo poletje našega lista in večini naših bralcev naročilo. Vabimo tedaj vse p. n. naročnike, kteri kote prejemati naš list tudi v prihodnje, naj svoja naročila brž ko brž ponove, da moremo določiti potrebno Število iztisov in da se razpošiljanje, nikakor ne pretrga.
Program  našemu  listu ostane nepremenjen,'neko posebno privilegije, za to, tla je vsak mož ki je držali  se ga  bodemo  zvesto  in neustrašeno ter ^go\ puško nositi, bil vojak.   Samo proti Turkom in neglede na žrtve skrbeli, da bode list v vsacem ožino ustrezal tir jat vam, kakor šne slovenski narod dandenes staviti more do političnega časopisa.
Nas  list  velja v Mariboru brez pošilanja na dom:
krajiškoga vprašanja pregledati. — Vojaška granica ali krajina stoji skoro vsa na zemlji hrvatske krono ter so graničari (razen enega v skrajnem vzhodu ležečega ru-munskega regimenta) vsi Hrvati ali Srbi. Granica je torej po historičnem in narodnem pravu en del trojodne kraljevine ali hrvatske krone. Da je bila več sto let ločena od hrvatsko upravo, izviralo je iz potrebe. Ko so namreč Turki udarjali proti sovetu, treba jo bilo prebivalcem ob meji vedno na straži stati ; s tem da so branili sobe, branili so vse cesarstvo, zato je avstrijska država te straže vojno organizirala in jim dala
tako ni doseglo bog ve kaj) bodo v prihodnjem zasedanji gotovo protestirali proti temu kosanju, bodo zahtevali da so nemudoma zjedini vsa granica v trojedino kraljevino ter da se poslanci od vse granice pozovejo v zagrebški sabor. Oni imajo za to pravo in sklicujejo so na cosarjovo besedo, s ktero je 1. 1865 potrdil, da vsa državopravna rešavanja nimajo veljavo, ako tudi granica ni pričujoča in zastopana.
Zato so graničarji omenjeno narodbo hladnokrvno (da se najmanj ostro izrazimo) sprejeli, in čakajo da se hrvatski sabor prične. Tam hočejo govoriti, in po tem saboru svojo zahteve staviti. J.
za  vse   leto   8 gld. — kr. „   pol leta   4   „   — „ „   četrt   „     2   „   20 „ S poHlanjem na dom ali po poŠti: za vse   leto 10 gld. — kr. „   pol   leta   6   „    — „ „   četrt   „     2 „ Naročnina  se   naj  blagovoljno  počila, po poštnih nakaznicah in vsigdar napise natančna adresa, kjer treba tudi zadnja pošta, dolžni naročniki so lepo proseni, da svojo zaostalo naročnino nemudoma dopočlejo.
V Mariboru, IG. junija 1871.
..Slov. Narod"
Provlncializiraiije vojaško granice.
Te dni so uradni listi na Dunaji, v Testi in v Zagrebu prinesli cesarjevo pismo (manifest) na graničare dveh varaždinskih regimentov, mest Senja in Be-lovara, trdnjavo lvanič in občino vojn. Sisku. Za tem manifestom sledi cel kup c. k. naredeb in reskriptov, ki določujejo, kako ima omenjeni d e 1 vojaško granice prestopiti iz dosedanjih stotine let vladajočih vojnih ustanov v civilne. O teb naredbah govore vso novine našo monarhije ter poudarjajo njih važnost za vso cesarstvo ; troba tedaj, da spregovorimo tudi mi o njih, tem bolj ker smo že večkrat povdarjali, da dober ali slab razvitek brvatsko-srbskega naroda v trojedini kraljevini, h kteri pripada tudi vojaška granica, posredno zadeva tudi nas.
Graničarsko vprašanje stoji na dnevnem redu že od kar jo v Avstriji zavladala ustavnost. Vsi hrvatski sabori so enodušno sahteVLli, da se nenaravno stanje v granici odpravi , da so bremena , ktera graničari 8 a m i še morajo nopiti, odvzemo jim. In kakor hrvatski sabor', tako je tudi vse svobodoumno novinarstvo, posebno slavonsko in Slavenom prijazno to pitanja veduo in vedno ponavljajo, svarilo in prosilo, učilo in protilo Naš neumrljivi dr. Toman je že v Smerlingovem državnem zboru govoril dva krasna govora za graničare A do zdaj je bilo vse zastonj, reševati so je to vprašanje začelo stoprv zdaj. A kako ?
Da to pojasnimo,   troba  bitstvo  graničnoga ali
zarad Turkov ustanovljena granica je izgubila svoj pomen in svoje opravičenjo od kar so Turki tako ohromeli in oslabeli, do se jib nihčo več ne moro bati. Torej bi bila morala tudi granica biti odpravljena in no imelo bi se voo krvavega davka od njo tirjati, nego od dru/.ih dežel.. Pravičnočt teh zahtev so avstrijski politiki in državniki vselej priznati morali, vendar si avstrijsko vojno ministerstvo ni rado dalo iz rok izpuliti gotovo in vselej porabljivo armada G0.000 ali čo jo treba bilo celo 100.000 mož. Tako bo graničare rabili, ko Turkov več ni bilo, v Itnliji, proti Magjarom, in proti Nemcem. Tako je na primer leta 1848 v Italiji in na Magjar.skim palo 42.000 grani-čarjev (graničar sam ti bode trdil da jo bilo mrtvih in ranjenih colo 80.000). Pri lako velikem krvavem davku, pri tako veliki i/gubi r.tvno tacega moštva, ki je zmožno rod ploditi, ni čudo, da granica ni mogla napredovati, in da graničar sam zove v svojem srdu svojo Se ml j o „krvava košulja" na telesu Avstrije.
Ker je po dualizmu Hrvatska pripala „k ogorski kroni" ni mogla tudi granica kot del Hrvatske daljo ostati v izjemnem stanji med dvema stoloma, sosebno po uvedenji občne vojaško dolžnosti jo izgubila vojniškn ustanova svojo vrednost. In Magjari sami so se mogli in hoteli razvojšćenju granico tem meuj ustavljati, ker so znali, da slavenska granica v orožji ni dobra za njihovo Slavenom no baš prijazne namere. Pomnili so poleg tega, da so graničarji 1. 1848 vojovali proti njim Da so to ne bi moglo kedaj vrniti , prizadevali bo si kako bi graničarom orožje iz rok vzeli in njih tor njih zemljo pod oblast svojo krone dobili.
Početek tega prizadevanja pado v oni bafi pro tekli čas, ko je bilo Magjarom posrečilo se v Hrvatski sami z Uauchom na čolu osnovati si vladajočo stranko A glede granice so Magjari dobro vedoli , da tam ni nobenih tal za magjarsko stranko. Spomini I. 1848. in sovraštvo proti Magjarom jo v granici ostalo v narodu in v inteligenciji, celo med vsem nižjim oficirstvora, ki jo vse skozi nnrodno
Za to so sklenili granico kos za kosom razorožiti in to so je zdaj /godilo z enim, gori imenovanim delom Da graničarji in vsi Hrvatje s tem niso zadovoljni to jo znano. V mnogih prošnjah in predstavkah so se obrnili na cesarja, naj so no dela in ne sodi o njih in njih osodi — brez njih. Oni in vsi narodni Hrvatje tirjajo, da se poslanci iz v s o in celo granico pokli čejo v sabor kraljevine, h kteri spadajo ter da sami v dogovoru z krono določijo kaj in kako bodo ž ujimi
To njih  zahtove se niso poslušale.   Magjari bo zmagali.   Za zdaj  pripade   samo  on  del granico k Hrvatski in ima poslati v hrvatski sabor  Bamo 10 po slaneov. Hrvatski sabor in teh 10 poslancev, kteri bodo gotovo vsi narodni (tako da vendar Magjarstvo tudi
Iz časopisja.
O ustavovercih piše „Warrcns Wochcnschrift„ med Irugim tako-lo: Čudne razmero imamo v tej državi (Avstriji). Nemška stranka ima večino le toliko časa, dokler Čehi iz Češke in Moravsko no pošlejo poslancev v državen zbor. Nemci prav srčne želje ne morejo imeti, la bi ustavo pripoznale vso narodnosti in bi se tako resničila. Da so Magjari za časa, ko je Scbmerling imel krmilo vlade v rokah, vstregli želji tega državnika in poslali svoje poslance na Dunaj zborovat, bil bi prvi nasledek temu, da bi bil kabinet propal, ker bi se bil svojim vspehom sam pokopal. Iz vsih govorov ustavo-vernih nemških poslancev so čuje nttustavoveren izrok, da mora Nemcem v dolitavskih deželah pripadati voditeljstvo. Ustava, ktero kakor trde, toliko čislajo, tacih pretenzij no pozna in daje vsom državljanom, kterega koli rodu, enako pravico , in tudi tega ne zabranjuje, da bi utegnili Nemci kedaj za dalje ostati v manjini. 1'eh doslednosti v ustavi bo ravno ustavoverneži boje in prevrat, vsled kterega bi se moglo zgoditi, da bi uporniki na Češkem in Moravskom opustili svojo dosedanjo opozicijo proti državnemu zboru, bi bil tak, kterega bi oni ne nazdravili veseli.
O pariških dogodbah piše ruski „Golos" : „Naj-krasnoja stran Pariza predstavlja zdaj le kup pogorišč in razvalin. Sme se vso odločnostjo reči, da nam kaj enacega zgodovina ne objavlja niti iz najdaljih Časov. Barbari so sicer časi pustošili Rim, a oni so prisilili v njegovo zidovje kot boreči sovražniki, na nje ni učinkovala starovoka omika, zato so se predrznili seči po njenih umetnih spomenikih. Da bi se pa v narodu, ki so štejo mod najomikaneje v Evropi, našlo tisočo lastnih državljanov, ki bi bili pripravljeni ognjem vničiti vso, kar spominja na slavno minulost — tacega primera nismo brali iz dosedanje zgodovine. Ta tragičen prihodek mora preveriti vsacega enkrat za vselej, da se sedaj v Franciji vede boj med civilizacijo in barbarstvom. Ta boj bi utegnil sicer Francosko vničiti , a ostali Evropi bodo rešilen strah , ker jo poduči , kaj jo lastnega načelom socijalizma, kako si dola gaz nesli-Šanimi sredstvi, ueobstavši prod nikakoršnim zločinstvom."
V daljšem stavku razpravlja „GolosM vprašauje, v koliko so Verzeljci krivi pariškega upora in pravi, da so Verzeljci napravili s tem najhujšo napako, da so narodnim stražnikom sploh orožje pustili, da je pa narodni zastop vreden zaupanja, ker „jo dal vlado človeku v roke ki je slavno objavljal in še objavlja svojo vdanost republiki, kar so koneČno tiče municipalnih pravic je večina zbora itak nagnjena k obširni decentralizaciji ter je izdelala jako liberalno postavo v tem smislu. Nič ni bolj smešnega nego domnevati, da so so komunisti oborožali z gostostrolkami in  topovi, da
12
so prelivali krv, da bi dosegli take pravice in avobodo, kakorine uživa London. Vsaka beseda ima različen pomen v subjektivnem smislu.— „Za ljudi kakor Pyat, Rocbefort i. t. d. ni imela „komuna" sploh druzega pomena, nego da so bili preskrbljeni oni sami in njih drugi. — Prvič je, v ogromnih razmerah nastopila ta stranka na prizorišče v Btrašnih bojih julija 1848, bila je zmagana v krvavem in obupnem boji. V poslednjih časih vlado Napoleonove bi se bilo to ponavljalo in prodrlo v javnost, kakor je bilo vidno pri pogrebu Noira, da bi jih mož ne bil pošilal v Cavenne in Lam-besso. Nesreča, ktera je Francosko zadela, se je tej asocijaciji (Internationale) zdela pripraven troiiotek in od vsih stranih so hiteli vodje in načelniki v Pariz. Zato jo bilo v komuni toliko Nefrancozov, Dombrowski. Cecilia, Russel i. t. d." — Daljo grajajo postopanje komunistov, pripoznava da so bili med njimi mnogi s talentom in eneržijo, da jo pa vsaki, ko je nekoliko prevagoval, moral v ječo, da so početkom svoja zahto-vanja kazali v najnedolžncjem svitu in še le tedaj, ko zmaga ni bila na njih strani, dali prosto voljo svojemu barbarskemu instinktu obsodivši konečno Pariz na požar. — To smo priobčili, da se razvidi, kako v tej zadevi pišejo svobodomiselni ruski listi, kakoršen je ravno -Golos". —
Dopisi.
<r+0. Is Izubijane 20. junija. [Izv. dop.] Tozno in malo zakasneno je že, da še le denes poročam o naši razsvitljavi v slavo 251etnico papeža Pija, pa to vendar storim, ker je ta dogodjaj razve cerkveno svečanosti glede narodnega stališča bil velevažen dokaz, da nazovi — liberalna svojat v Ljubljani pod vodstvom političnih Don Quixotov a la Dežraan, dr. Schaffer itd. nima zaslombe, da so celo njeni najljuteji privrženci obupali. Imenoval sem poprej razsvitljavo kot narodno svečanost in to je tudi bila v besede popolnem pomenu. Ogromna večina prebivalcev belo Ljubljano je strogo cerkveni povod porabila tudi v to, ka je ustavovorni druhali dala vidljiv dokaz, da njene namene no odobrava, da ni nasprotna naravnemu razvitku, namreč naravni večini narodnjakov, ampak daje pripravljena porabiti prvo priliko ter so popolnem ločiti od ustavo-vernežev, kterim potem preostaja delokrog, kterega so vredni, namreč delokrog političnih ničel. Razs viti java v Ljubljani 15. t. m. je bila velikanska in čo so oslo-bodujem izraziti razmero med razsvitljenimi in neraz-svitljenimi, storim to le na podlngi vestnega preračuna, — bavil sem se s tem vsaj 4 uro — in rosultat jo ta, da pičla petina v Ljubljani ni razsvitlila. Da so predmestja Trnovo, Krakovo, Gradišo, Poljano in pri sv. Petru razsvitlila brez izjemka, se razumo samo po
sebi.   Na stotine slovenskih zastav je vihralo v zraku in povsod  po tih predmestjih  so jo čul klic : .Živela Slovenija!   Živel   slovenski   narod!"   Pa   tudi glavni trg, stari trg,  okolo stolno   cerkvo,   pred frančiškani, gosposko  in nemške ulice  so bilo sijajno razsvitljene. Tagblattovi  možaki  so morebiti   prevideli pri čem so. Dru. Schafferju  so  je   muia jako slabo  splačala, da-siravno   jo   tekal   dan   na   dan   okolo in  ljudi nagovarjal,  prosil  io  rotil, naj  ne razsvitle.   Zlasti na „boljšo" obrtnike je  imel   .,scharf."   kar na ulicah jih je ustavljal, pa ravno srednji stan jo razsvitlil brez izjemka. Razve pri svoji hiši jo dr. Sobaffer imel srečo še pri Martinčičovi in Holzrrjevi .  kar  pa  gre baje na račun nježnih razmer, kterih  tu  no  gre  pretresovati.   A no samo ta dokaz je bil oči vid.m , da je večina Ljubljane narodna, nego tudi ta se je obelodanil, da jih jo mnogo omahljivih v ustavovorni stranki, kterim manjka poguma svoje mnenje javno zastopati, ali so pa hote sprijazniti z narodnjaki.   No bo menda odveč,  mislim  colo zanimivo, nko naštejem izmed  dosedanjih privržencev tako imenovano   liberalne    etranke   one,    ki   so razsvit-lili.   To   so   mestni očetje :  Samassn, Mikuš, Komar, Trpin (1), Pauer, Goltsch, L< skovic, Lassnilc in pa glavna kričača   proti   duhovščini   dr. Rudolf in dr. Kisel (!!!). Će se pomisli, da so  imenovani še prad kratkim hudo rentačili v konstitucijalnetn društvu, so morali imeti gotovo tehten razlog razsvitliti  in  ta razlog je kupčija, obrt.   Naj bo to  vsacemu narodnjaka migljoj,  da vse svojo potrebščine naroči pri narodnem trgovcu in rokodelcu, ktera imata vsaj tako dobro blago, če ne boljše, nego nemškutarji.   Konečno  naj  omenim še enega, ki ni razsvitlil in to je hankjć J. C. Maver, čigar sin je sosebno   pri  zadnjih   volitvah za deželni zbor agitoval proti nam.   Slovenskim  duhovnikom in drugim narodnjakom bodi samo to opomnjeno, tla bi utegnili obligacije in enake reči tudi druge j dobiti za gotov denar in ne le pri Maverji.   —   Gospod Le sja k ki jo nekdaj razsvitlil  zoper konkordat,   je   takrat  tudi razsvitlil. Lesicn, lesjak — nkunštuaM žival !
Iz Ormuža, 10. junija. [Izv, dop.] Narodna čitalnica v Ormuži jo sklicala na 18. t. m. občni shod či-talničarjev za volitev ravnatelja in odbora, zavoljo med tem vrinovših 80 zaprek pa preložila, kar pa političnemu uredu ni naznanila. Pri tem jo si. c. k. okrajno glavarstvo na Ptujem nekaj nevarnega opazilo, ter ta shod z dopisom 17. t. m. štev. 59f>7 prepovedalo, rasen tega gospodu občinskemu predstojniku ttaložilo, da ima pri shodu nazoč biti; tudi Žandarji so nek! poveljo imeli na čitalničarjo paziti. Ako se čitalnici shod prepove, so ima potem ravnati, tedaj jo i.epotrebna nazočnost občinskega predstojnika in žandarjev. Ali pa mislite gospod okrajni glavar, da so ormužki čitalni-čarji tako trdokrvni, in tako malo praktični, da no bodo   Vaše  zapovedi  držali.  Omeniti  morem da jo ta
prepoved prav dobro slovenski pisana bila iu da je čitalnica do zdaj zmirom le n<mško dopise dobivala. S tem jo okrajno glavarstvo pokazalo, da bi že alovonski šlo, ako bi volje no manjkalo, tedaj gospod okrajni glavar le tako naprej!
Iz Gorice, 19. junija. [Izv. dop.] Občni zbor „Soče" napovedan na dan 25. t. m. v Dornbergu, je c. k. okrajno glavarstvo v Gorici prepovedalo, ker ima društvo svoj sedež v Gorici in tedaj ne pravice, drugod občne zbore sklicavati. — Društvena postava določuje v §. 15, da ima predsedništvo naznaniti pristojni oblastni ji kraj in čas. kjo in kodaj se bodo občni zbori imeli. Potemtakem sme odbor odločiti kraj za občne zboro. Sicer jo v pravilih našega političnega društva naravnost, navedeno, da ime sklicavati javno ljudske shode pod milim nebom ali taboro ; če smo to, zakaj bi ne smelo sklicavati javnih občnih shodov v zaprto prostore? - Postavo se tolmačijo dan denes tako, kakor jo gosposkam bolj po godu.
Na dnevnem redu Sočinega zbora jo bila točka: Vlada naj so ozira, kedar podelujo javno službe, na domačine in na tako osobe, katero znajo deželne jezike in poznajo deželne razmere." Taka zahteva se ve, da ne moro biti našemu glavarstvu posebno všečna! Zakaj? ve ono. — Tabor v Renčali jo prepovedalo tudi c. k. nainostništvo v Trstu na drugi stopinji. Bomo videli, kaj poreče ministerstvo, kateremu smo izročili zdaj pritožbo. Bojimo se, da so javni ljudski shodi načeloma prepovedujejo.
Iz Zagreba 19. jun. [Izv. dop.] Kar smo dolgo in željno pričakovali, dočakali smo! Pod 8. junijom izišol jo kraljevi manifest na ^prebivalce krajinskih ro-gimentov Križakov in Gjurakov, na prebivalce mest Seuja in Belovara, trdnjavo Ivanića in občine vojnega Siska". V tem manifestu izreka se in određuje razvoj-ničenje zadevnih teritorij. — »Predhodno — tako govori manifest — određuje so predaja samo toh po Vami obljudenih pokrajin pod civilno upravo kraljevin Hrvaško in Slavonije, ter je ob enem zaukazano, da so ta predaja zlagoma in brez vsakega prenaglenja izpelje. Vaši predniki so bili prvi, ki so pred tremi stoletji v službo mejne obrambo moje monarhijo stopili, ter s tem temelj in začetek položili vojniškej krajini. Denes sto spet Vi prvi, kterim jo sojeno, da prednjači to pred drugimi krnjišniU na potu do ustavnega državnega življenja in do postavno uravnanega svobodnostnega razvitka. Ovrsta čut za zakon, in za zvestobo do prestola iu domovino se v krajišniku nikdar ni omajala. Ono isto sveto čut hode te (»hranili tuli pod novimi razmerami. Vi bodeto od seh lual ravno tako lojalni, in državi zvesto vdani državljani, kakor ste bili do seh mal hrabri vojniki. To od Vas pričakuje s trdnim zaupanjem Vaš cesur in kralj !" itd.
Za izpoljanjo predajo iz vojniško v civilno upravo
JF*otojpisii.o črtice.
(Spisal Ivan Brelifi.) (Dalje.)
Pri mali mizici, kakoršne so za šivilje , je sedel mogočni Ozman Paša in nam prevzetno mignil, naj po-sedemo na rudeči blazinjek ob prednji steni. Nazdravil sem ga francoski, pa tolmač me hitro opomni, da ne zna druzega, nego turški. Ti uboga, tužna Bosna, kako podobna si v tem moji domovini I som si mislil. Ko debeloglavi paša, iz čigar obraza sto žarile zvijača in divjost, pozvoni, prinese ofendi tri nabasano turške pipe, ktere so nam prižgali ter nam prinesli še črne kave. Ko smo kavo popili so jo pričel razgovor. Pogoji so bili kmalo gotovo in treba jo bilo še iti pogledat rudnike oziroma zemljišča. Paša nam je dal strog zaukaz na mudirja v Vojnici ter efendija in 4 žandarje, kteri so nas spremljali. To je potrebno zbog tega , ker če hoče kdo sam v Bosni rudo iskati in kopati, ima vsak Turek pravico ga ustreliti.   Zato treba imeti uradnih oseb seboj.
Drugo jutro smo se odpeljali skozi lliče in Kise-lak v Vojnico, 5 milj od Serajevega, po dobri cesti in ob potoku vojniškem.   V Vojnici je katolišk saraoBtau
frančiškanov, gvardijan pa prijazen Dalmatince, kteri nas je povabil, naj obiščemo samostan tor nam postregel dobrim vinom in jedjo. Pravil nam je, da so prebivalci v Vojnici zgolj kovači in žebljarji, a da jo le malo Tur-činov primešanih. Hiše so kakor povsod leseno koče, iz kterih so čuje živahna delavnost in pridno kovanje. Prebivalci vgledavši nas, so prišli k nam in veselili so se, da se bo dalo zarad rudnika vendar kaj opraviti s Turki, mnogo pa jih je zmajevalo glavami, češ, vsa muja je zastonj. Tudi rnudir jo prišel blizo, bil jo star dobro vol ji n Turčin, kteri bi šel, kakor jq večkrat ponavljal, najrajši v Azijo, od koder jo prišel. Prebivalci so ga imeli radi, ker jo bil dober iu ne tak, kakor nadirji sploh. — Nabralo se nas jo s časom več iu sedeli smo v refokforiji frančiškanskega samostana vkup kribtijani, turčini in en Žid ter izvBemši turčino pili vino iu so krepčali z izvrstnimi postrvami iz bližnjega potoka.
Drugo jutro pa smo se napotili k železnemu griču takoj nad samostanom, kteri obstoji iz zgolj izbornoga železa, ktero bo topi v naj priprostoj i h pečeh, kar si vsak lahko domišlja, ako povem, da velja taka peč 100 pijastrov po našem 10 gold. a. v. Narodu namreč grudo (Wolf) od 30—40 funtov, ktera se potem v fuži-uah, ktero goni potok Vojnica, vdelujo.   Železo jo tako
dobro kakor švedsko in so porabi za sokire, žreblje itd. No izvažajo ga ne, ker ga -premalo izdelajo. Blizo želo/no rudo jo b:\krena žila in takoj za samostanom svinčena. Zde so jako izdatne, ruda deloma Čista, pa nihče no dvigne teh zakladov. Jahajo proti Kresovi smo zadeli na ogromno pla9t kalamino (G.ilmoi), iz ktero se pridobiva cinek (Zink), malo naprej zopet na železa, potem na premog in živo srebro z vmosonim cinobrom in kouečno tik Kresove na plast jako čistega svinca l'/2 čevelj debelo. V vojniškem okrožji na prostoru kacib 8 ur leže ogromni zakladi za montanista, žalibože da Turki sami »blati nočejo, družili pa ne puste. Okolica jo krasna, bogata, a malo obljudona, po celo ure smo jahali sko/.i gozde polno najlepših hrastov, bukev i u kostanjev prodno smo prižli do uborne kočice kacega raje.
Ko som vso to ogledal iu zapomnil, sem se vrnil v Serajevo, da bi dobil privoljenjo načeti rudnike. Obravnaval sem 4 dni, pa broz uspeha, kar jo bilo donos dogovorjeno , ni jutri imelo voljavo in tako naprej. Ker nisem mogel daljo čakati , dal sem nekomu pooblastilo in potoval čez Travnik, Banjaluko in Gradiško nazaj. Ob dolgi cesti, ki drži iz Travnika v Banjaluko, jo nekoliko hnnov in kavarn, a kacih. Kavarna v Bosni je hitro gotova.   Možek si kupi nekoliko kave,
bo bolo-hrvaški sabor,
imenovan je za kr. komisarja F. M. L. Rosenzvvcig. Pod enim izišla je naredba,  da so ima iz obrh regimentov   ustrojiti „Belovarska županija",  ki  bo osma v obsegu  hrvasko-slavonsko   kraljevine.   V ujej se imajo vse tisto postavo v pel piti ,   ktero  so  denes  v civilni Hrvaški  veljavne.   Narejene  so pa glede tega vendar neko  izjemko,  in sicer sludoče :   1) so ima v okrajih županiji  podčinjenih pravosodnja uprava ločiti od politične upra\e, kar v ostali Hrvaški ni; — 2) jo ustn-novljouo,   da  se   pruhivalcom   razvojničenib pokrajin puste tudi le za nadalje  vso   tisto  polajšico,  k ter« so do sedaj posebno glede davkov, soli in tobaka vlivali ; in — 3) da se kaštiga batin in železja, ktera 6e zmerom po civilni Hrvaški gospoduje, ne vpelje.— Odred-jeno je tudi  šo  to, da se ima volitev narodnih saborskih zastopnikov koj po ustrojeni i začasnih administrativnih oblastnij pričeti.   Po tej odredi poslala varska  županija   osom   zastopnikov v meBto Belovar in trdnjava Ivauič vsako po enega, Senj je pa že sedaj po   enem   poslancu v saboru zastopan Hrvaški sabor pomnožil se bo tedaj za deset poslancev, ter  bo  brez  Rečanov  štel  75  izvoljenih zastopnikov. Glede volitev jo Ustanovljeno, da aktivni oficirji, in administrativno,  avditorijatsl.o,  zdravniško in računarsko uradno osobje  nima  pri  predstojećih  volitvah no pasivne, pa tudi no aktivne volilne pravice.   Samo v tom slučaji, če jo  dotičnik  ob  enem  tudi  posestnik, ima aktivno volilno pravico, ktero pa no sme osebno, ampak samo po pooblaščenci izvrševati.   Dosedanja  dva regimenta stavila   bodeta  v piihodnjo en „Varaždinski linijski  peški regiment",  ki  pa ostane, čo kaka vojska vmes ne pride, vsaj prva tri leta doma v posadki. To bo tretji hrvaško-slavonski linijski peški regiment. Sonj je imenovan kr. svobodnim gradom,  ter dobi svobodno morsko  luko.   Vojui Sisek vtelovil se bo v občino ci vilnoga Siska in s tem v županijo Zagrebško. Na mesto dosedanjega nemškega  uradnega jezika  vpeljal so bo hrvaški jezik.   Razvojničonje Žumberka in Marijindola ostalo jo na cedili, ali v kurijalnem slogu govoreč „in susponso".   Zapreka jegovemu razvojničonju jo ta, so ima brvaško-kranjska  ineja zavoljo tegn, Žumbork kraujsk teritorij, poprej regulirati.
Prvi korak do popolnoga razvojuičetiju je storjen. Zemljovid Hrvaško-slavonsko  kraljevino dobil jo drugo i u sicer prijeta ejfl   lice.   En  rokav   „krvavo haljino slokol je hrvaški narod raz sobe, upajmo, ka prido prej ko preje čas, da bo mogel celo haljino  od sobo vreči.
Rnzdra/.enost, ki so jo saborRke volilvo pri nas naredile, pologla so je popolnoma. Magjaroni svoj zavid sicer no morejo za celo brzdati, pa to nas prav malo briga, to so muho, za ktero jo šo mubalnik pre dober. Najmanje moro „Agramerica44 svojo rn/drnženost premagati. Ona šo zmerom piše, kakor osem dni pred volitvami.   Celo moje dopise jo začela skoz zobe vleči.
Prositi — Na biskupa Mihaleviča so magjaroni posebno 1
pikrni.   On po njih mnenji tistemu pričakovanju, ki se' je v njega stavilo,  da bo namreč dnhovnistvo v unag-jaronski strah prijel, ni zadovoljil, ali vsaj ne zadostil. S.-daj  vidijo,  da so pravega „božjega voleka" na pra-bitknptki prestol posadili.  —  Bali smo se, iu ta naša bojazen se jo tudi hi sabor spet ne bi so do sedaj preložil • Da so je D u na ji
Razno stvari.
* (Razpisani ste s 1 u žb i) za dva pristava pri c. k. okrajni sodniji v Mariboru s sistemizirano plačo. Dotične prošnjo naj se prodlože do 1. julija 1.1. pri pred-scdnišlvu okrožno sodnije celjske. Jo li potrebno znanjo po raznih časopisih razodevala, dajslovenskrg i jezika, ni razvidno, čemu neki, saj je gosp. na
P
poz ne j i  čas preložen, ni,  se  brž ko ne tudi več ne tio ka QStaVOverna stranka v rajhsr.itu
ker
bo !
tako nenadano razkelila, jo vse našo narodnjake tilo, Hohenwait jo tisto ogujilo, na kteroin si Sobe skrhali.   Živeli federalisti!
v/hi bodo|
1'olilinii razdori.
pri
V dr; tretjem
;<-r
di
jo
sladkorja, mlin in malo črepinj, si spleto iz vej na ugodnem kraji pri cesti šotor in kavarna in stanovanje jo dodelauo. ČJes visoko planjavo med Bosno in Vrbasom smo jahali na malih pa čvrstih in v/trajajočih bosniških konjih. Planjava je obraščena kakor raj. Sploh jo v tej deželi vso obraščeno ia redovito, golicav ni videti, zrak jo gorele in zdrav, voda studena, zemlja, kakor sem žo rokol, jako plodua in no potrebuje gnojenja, kar bi tudi no bilo lahko mogoče, ker jo živina skoro celo leto pod milim nebom.
Banjaluka ima med mnozimi koča ai in kolibami, vsaj nekoliko stavcb, ki kažejo evropski okus. Tukaj Btanujoči Ali Paša, znan iz ruske vojake I. 1854 kot poveljnik trdnjavo Knrs, jo celo svojo poslopje po boljšem okusu dal olopšati in našel som pri njem celo pohištvo na Dunaji izdelano. Ali Paša je visok, močen možak in za svojih 00 let, šo jako dobro ohranjen. Da si ga kot učenega in razumnega hvalijo, me je vendar med drugim prašal, je li Virtombcrk v Avstriji.
Ko sem se znebil svojih turških spremljevalcev, som večkrat obiskal kočico rajo iu ko so videli, da s-am Slovan iu kristjan, so postali zgovorni, kar si vpričo turčina nikdar no zgodi. Lo tako mi jo bilo mogoče malo spoznavati razinore deželo in ljudi.
(Konec prih.)
a v no m zboru jo zbornica poslancev tudi branji potrdila finančno  postavo, tako dr sedaj gosposka zbornica zamore rešiti državni proračun Ob enem  jo  predlagalo  ministeiatvo,  da   se podaljša
pooblastilo za pobiranje davkov za mesec julij.
K zmagini svečanosti  v  Bero lin je avstrijska lada poslala generala Gablcnza, dasiravno je bila hotela svet slepiti s tem , da je  nalog Gablenzu le biti nnzočomu pri odkritji spomenika Friderika Viljema IU In Gablenz so je  res  vdoležd   vse ziuagino svečanosti in za  to strahopetno  piilizljivest so  vsi  tuji časniki polni graje.   Tako piše „Allg. Ztg." : ,,Ćo so na Dunaj i žo res mislili, da pri strogo vojaški  svečanosti no sme iti nazoč zastopnik kneza in državo,  kteia jo bila za ensa vojsko nevtralna,  bi  bili  storili  prav, da  bi bili Gablenzu dali zaukaz , da so no smo vdoležiti zmagme svečanosti, ampak samo,   ko so spominek odkrije, bit nazoč.   Opozicija   v  nngležknii   parlamentu   jo kalmi znano vladi ostro očitala ter rekla, ka so z načeli nov tralnosti no strinja, da so je stalni  vojni   ataše angleškega poslanstva 1. 180G. enako svečanosti vdele&H Vsled te pritožbo jo tudi angležka vlada   poklicala go nerala VValkerja z bojišča iu on no smo nazaj v Bero-lin, dokler niso svečanosti   pri kraji.   Enako so storil vso nenemike vlasti, lo Avstrija   in Rusija ne. Vdele žitev avstrijskega generala je bila tem bol j „goropadna (auffullond), ker je bil specijelno odposlan."
Na Franc os kom  zavziuia volilno gibanje vso pozornost, kaj bo sad volitev o tem  niti Francnzje nimajo pravega pojma.   Sploh so misli,   ka jih v Parizu mnogo glasovalo no bodo. Vpraianjo zarad francoskega poslanca v Rimu se jo rešilo  s tem, tla  pojdo grof d' Ilarcourt na dopust in da bo poslansko poslove vodil začasno grof Lefebvre de Pehaigno in za njim pozneje, ;o bo  laški kralj  že v Runu, prevzel vso grof Iloracf lo Cholseul — Praslin, kot edini francoski poslan t Italiji.   Sovraštvo  proti Nemcem so zdaj, ko je notranji  boj  končan,   kaže  ua novo.   V Bordoaux izba jajoč časnik piše : „Nobcn Neinee, pod kterim koli po goje m,  no sme  dobiti  pri  nas posla — ker je sodaj mnogo Alzasijancev in Francozov brez dola, potem pa tudi iz političnih uzivkov in zarad javnoga blagra. Lc prošnja  za  naturalizacijo naj mu dajo nekoliko amne e. Taka prošnja pa bo v naših očeh protest proti su rovemu in barbaričnomn vojskovanju njegovih nemških rojakov.  Iz tega ozira celo  želimo,   da bi bile natura izacijo jako številne,  to bo srodstvo,   da si tev tonsko pleme zopet pridobi spoštovanje, omikanega sveta!" — Pri volitvab na Francoskem so hoče posebno živahno vdole/.evati    socijahio-koniunistieno   društvo „Interna tionul", o kteri.ni so predeli vsili  časnikov polni« Pri* povedujejo, da so to društvo v Parizu  žo na novo or-gani/.uje,  da  jo razvidno   iz   najdenega  razkužila, di imajo  komunisti  skritih šo 7.800 pušk,  21.000 revolverjev)  3  gostostrelko  in   1 kanon,  potrebne prit run in bombe.
V Bruselj i jo to društvo napravilo pri zadnji papeževi rnzsvitljavi krvavo demonstracijo, tako da so j« oddelek prostovoljnih mestnih strelcev, ki bojo neprizna vati svojega republikaničnega mnouja zavezal, to dru štvo povsod in vs<gdar krotiti.
pl. Vest, kakor smo brali prod kratkim v nemškem liBtu, očitno in mogočno rekel pri neki soji, da se pri okrožni sodniji v Celji no bo rešiln nobena vloga slovenski, dokler je on pred-o d n i k. Živela birokratična trmoglavost!
* (Statistika.) Zedinjeno državo v severni Ameriki imajo 40 miljonov prebivalcev. Vrednost zom-ljišč so je cenila 1. 1861 na 13 miljard, tekoče leto pa Žo na 21'/q miljard dolarjev. Ako so odračunijo vsi dolgovi, ktero ima država, bi pripadalo poprok vsacemu prebivalcu 500 dolarjev kot premoženje. Vrednost blaga, kar se ga pošlje tekočo leto samo na evropska trgo-višča pa iznaša l*/9 roiljardo dolarjev. To je sad repu-
bliko in svobodne upravo!
* (.Pomladansko cvetje), ktero izda gosp. Vekoslav Rajč v Trstu, pride na svitlo do 1. julija.
* (O r m n ž.) Naša čitalnica je zadnjič občni shod preložila ua prihodnjo nedeljo 25. t. m. ob 6. uri popoldne, pri ktcretn bo volitev ravnatelja, 6 odbornikov in 3 zamonikov. Pg shodu bodo v gostilnici gospoda Sovo tombola. K temu so udje in narodnjaki uljudno vabijo. Odbor.
* (Življenje francoskega republikanca.) Med vjetimi pariškimi uporniki, ktore peljejo Prost, je tudi 89lotni starček, kteri jo bil že priča prvo francosko revolucije, leta 1830., 24. februara, dni junija meseca, 4. septembra in 18. marca. On jo bil na straži, da Dantona ni nihče motil pri shodu s ženskami, da jo Lcdru-Rollin mirno obedoval, da jo Rigault igralko Dupin obiska val ; njegovi ljubljenci so bili Ro-beipierre, Raboeuf, Blanqui ; šo otrok je poslušal nauke jakobincev, pozneje jo bil ud društev „Egaux", „Saisons", Človeških pravic," „Mariaune" in „Internationale." Preiskovalnemu sodniku, ki ga jo prašal po imenu jo odgovoril: „čul som v svojem življonji na mnoga imena ; zdaj so mi rekali „agent provocateur", pozneje „suveren narod" iu na zadnjo „upornik." O tem možu bi so I vsaknko pisati zanimivoji roman , nego so povesti A n d r e j č e k o v o g a Jožeta.
Za Tomšičev spominek:
Pronesek   .   .712 gld. — kr V   Kanalu na  Goriškem  nabrano po gosp. Ivanu Stresu 15. gold. iu sicer:
Gosp.  Peter Kuhal, vikarij v Sedlu    . 2 gld. — kr. „     Andrej   Makarovič ,   vikarij v
Trnovem......... i M — „
„     Andrej Urbaučič, kaplan pri sv.
Luciji.......... 2 „ — „
„ Štefan Krkoč, kaplan v Podmelci 1 „ — „ w Anton Rutnr, župnik v Volčeh 1 „ — „ „ Anton Pipan, kaplan v Libušnjem 2 „ — „ „ Anton Hvalica, vikarij v Drežuici l „ — „ „ Joži f Golja, vikarij v Lomu . . 1 „ — „ „ Simon Gabrščok, župnik v Ajdovščini ......... 1 „ — „
„     Juri Peterncl, kaplan v Belcu . 1 „ — „
„     Ivan Ne p. Stres, kaplan v Kanalu . I „ — „
„     N. Mansitti, kaplan v Starem sedlu 1 „ — „
Ant. Pajk| grajščak pri Vranskem . 5 „ — „
„    Sedmošoloi v Celji..... 7 „ — „
„     France Firbas, odgojitelj v Gratzon
na Češkem........ 5„ — n
„     France Hubud, modroslovcu na
Križu  .......... 1 „ — „
,     Marko Oernič, oskrbnik na Križu 1 „ — „
„     Anton Hajšek, župnik v Makovljah 1 „ — „
„     Janez Modic, župnik na Tinjnh . 1 „ — „
n     Frane Skorjanc, kaplan na Tinjah 1 „ — „
„     Matovž Pintar, kaplan v Cadrnmu 1 „ — „
„     France Brolib, kaplan v Pribovi 1 „ — „
„     Petan, župnik pri sv Venčeslu . 1 „ — „ u     France   Sovan   ml.,   trgovec v
Ljubljani........                                   . 5    B — „
Iz Laškega trga nabrano po g. J. Kačič-u 24 gold. 50 kr. in sicer:
Gosp. Anton Žuža, dekan..... 8 gld. — kr.
„     Miha Šumar, kaplan    .... 2 „ — „
Gosp. Janez Boheini, kaplan .... 1 gld. — kr. 9     Elsbacher Andrej, trgovec    .   .     B   „   — „ „     Žnidaržič Urban, zdravnik    .   .     1    *      ■ n „     Anton Flis, nadučitelj   ....     1   N   — » ,,     France Orožen, trgovec    ...     1    „    — n
Gospa Antonija Nastuak.....1    „   — „
„     Vekoslava Orožen.....I    »   — ■
Neimenovana pospodiiina..... —
Gosp. Ivan Drobuič....... 1
„     Ga š par Janežič. uradnik   ... I
„     France Friedrich ..... —
Dva kmeta.........• —
Gosp. Jako!) Mastnak, župnik v Slivnici
pri Sontjurji....... 1    r» n
Skup .   .811 gld. 30 kr
r.o
50 30
■
K3U
Na prodaj
jo posestvo, ki ima 4 01 nle dobro obdi lanega zemljišča, lopo, prostorno in zidano hiš-» z enim nadstropjem, dobro klet, spodaj 2 sobi, kuhinjo, „štihole*, v prvem nadstropji ravuo tako. K hiši -.pada tuli kosoteo v najboljšem stanji in zidan konjak za 1<> repov. — posestvo je pri sv. Jantzu. okraj Šmarje pri Jellah, in bi bilo sosebno zi v pokoji živečega prikladno, Več o trm povo lastnik
(1) Jurij Vratarič,
posestnik in krčmar v Laškem trgu.
7 1»
vzajemno-zavarovalna banka v Pragi.
Opravičeni  popotniki glavnega   zastop i v Ljubljani so: Josip Kristan, B t j a o a K o e b e k o v ,
J o s i p A m b r o ž i č,     I v a n R a š e I j , Josip K a r I i n g e r,     ,1 o s i p S u s t o r š i č , katere epoitovanenati občinstvu živo priporočamo. „2i*ila slovanska vzajemnost!" Glavni zaatop v/.ajemno-zavarovalne praške banke Slavij a v Ljubljani.
J a n. L a d. Ć o r n y.
—--
Vse predmete, ki so naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo stroko, poskrbi rV. <iltil t au-a I3ny.nr* za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme nazuanjajo. — Popolni cenik o već nego iri.OOO predmetih zastonj in frankn.
Po naslednjih čudovito nizkih cenah
prodaja in razpošilja v kronovino
Glattau-a prvi parižki bazar
zii Avstrijo na Dimaji,
Stadt, vcrldngerte Kanitnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači.
darila za gospode, gospe in otroke:
Mago i/ dunajskega usnja,
znano kot nnjholji fahrikat na svetu. Ho« in  torbic« zn lanske z jeklenim obro čem,  ena prnv velika   gld. 1.20, 1.50
.",n, 40, .Ml, lil); s prav lopo slikarijo kr. 40, L.lil, 1.90; Alpnka-dežnik gold. 2.80, H.50 ; cepili   tmioini tri v etui po samo 25 ki «10, so. (jflil. 1.1. 'JO. 1.io; najkrnsneje oprav-    He/nik  i/,  ponarejene  svile (Zanella)  ghl.       .        .. , .. , , .    , ,■,
ljena gl. 1.80, 9, 8*0, 2.80, 8.25, 1.80, 5;   B.20, 8.60, 4; i/, težko lionako svile po gld, Na)iiovcji nestorji v podobi zlatih ]aic,
naifinejega eagrun-usnja b pozlaćeno klju-j   najtineje po gl. 2.50, 3, 3.50. čavnieo in okvirom, ena po gld. 1.80, 2.50 ;i Najbolji glavniki k trdega kavčuka, velike gld. 3. 3.40;  prav veliko gld. 3.80,! i česalni  glavnik kraje. 16, 'JO, 'J.r>, 80, 05; 4; h predtorbico za 1 glil. več. 1 gost glavnik kr. 'JO, 25, 80; 1 glavnik z
Praktični porti inounni*. za gospe, gospode]   roosjem kr. 35, 30, 8h ; 1 vtekljivi glavnik, in otroke, a pozlačenimi  zapornicami  ali    kr. BO, 40, 60; 1 /.opni glavnik kr. 10, 15,1
itoiupiut   cvetlic s znotraj   skrito  pahljo,    6, .'«.511, 6, fl.60, 7, 7..r>0.
ktera po volji izgine, po kr. 80, gld. 1, l.r.ll; s(dii('nil;i.    Pomladni    solnčnik   iz bonske
svile gld. 1.00, 'J.'JO ; s svilno podlogo gld. 2.80, 3; i/, navadnega blaga kr. 60, 80; velik solnčnik i/, tkanine kr! 80, gld. 1, 1,20) iz težke svile gld. '2, 2.40, 'J.80 ; r svilno podlOgO gld. 3.20, 8.80, 4, 4.51»; senčniki gld. 1.80, 'J.50, 8.
gumi-trakom po kraje. 85, 50, 85; fini gld.j    -jO; ['obvodni glavnik za otroku kr. lli, 'JO, Tovarniška Zaloga nnjboljfiih prornmnir,
1, 1.30, 1.70; pravtini gld. 1, 2.50, b. 3.50. 35 3» ; 1 žepni glavnik h zrcalom in k. /u kttT0 H0 daje porošlvo. Dvojo iz nngleš-l»rakti«ni   toki M ainodkc po krajo. 40,    taco kr. 35, BO, 40, 50. kih koncev kr.'l5, (Jo, 80; svilnatih kr. «5
(jo, 80; lini glil. 1,1.20, 1.50; najiineji gld. Najboljše, po novem načinu napravljene    06, gld. 1,10, 1.60.
2, 2.50,,3  3.50, 4, 4.50. --.i-u    krtačo,  kakorsne  ao lo tu dobe.    1 krtača Imenitni  poiesniki in   noži   iz bessemer
Pisma- in denarnoie ■ praktičnim, predeli   Zft _u?0 kl, 80j 40> f>0. lino Ur. «88-   jdđ   ^ kot nn]hlAyH. |m BVot„ hr
gl. 1; nnjtinoje gl. 1.50; l krtača za obleki«]   20, 00, 40, 00, 80, gld, 1, 1.20, 1.50
velikosti
\Vntci piool- popotni kovregi, praktično; upravljeni in razdeljeni po gld. 2.40, '2.80, 3.50, 4; pmv veliki po gld. 4.50, B, 5.60,6.
Potne sklenfCO I kujtico m usnjeni prevlečene po gld. 1.20, 1.50, 1.80, 2.10, 2.40.
K r »Nil i al li li m i
greni
kr. 85, gld. 1.10; dvanajstorka cvetličnega mila a raznimi vonjavami gld. 1.00, 2.50; dvnnajstorka mila v podobi rasnovratnegs sadja k r, 06. Sicer vae drago bazo. I pisna garnitura, ob&ezajoča loo nnjiine-jih litdov papirja a povoljninii črkami in imeni, 100 najtinejih zavitkov in 100 pečatnih znamk.  Vse to  vkup za gld. 1; se
"^■7^ sujbM sr®r$?\ Wi ^ ■
Strt. kr.'^'w; VT^:iO«)',.<;i»lUib »»»»k, ,.o»l««e»« tj.k=......
1.50; najfineje okinčan a podobami itd. gl., na nov patentiran način garniranih, s po-1.80, 2 2.50, 3, 3.50, 4; album za 100 po-| voljno firmo, grbom itd., velja lo gl. 1.60: dob gl. 8, 3.50, 4, 5 do gl. 12 ; za 200 po-!    500, gld. 1.25.
dob d. 4, 4.50, 5, 5.50, g, 7 do gl. 18, Naji>oti'eUno.l&l  na potova-
alednji v najnoveji krasot ni obliki.
Albumi 8 lliuziko. igrajo, ko se odpro, dva lepa napove, jako pripravni za darila in kinč salona. V obliki pol osmerke, najele-' gnntncje, vezani gld. 8.50; Se tiaeji gl. 11, naj ti noji gld. 14, 1g. V obliki '/, osmerke ravno tako upravljeni gld. 11, 12, 14, 16,1 18; krasotvori v obliki četvorke gld. 14,; 16, 18, 20, 24.
Piane mape, vsaka s zaporom, jako praktične gld. 1, 1.20, 1.50, 2; a popolnim pisilnim orodjem gld. 2, 2.20, 2.50, 3, ».50, 4, 4.50.
Neseserji uajoku.an.eje izdelani z vsemi šivalnimi potrebščina/mi po kraje. 45, g0, 80, gld. 1; veliki gld. 1.50, 1.8(1, •> ii.l.; prav veliki, najiineji gld. 2.50, 8, 3.50, 4, 4.50, 5; krasotvori za darila gld. g, 7, 8, 10, 12, 14.
Pahlje za plese in šetanje
11.jI je dober LclaiiclieiiK-rcvolver, s kte rim ao v g sekundah zanesljivo (ikral vstreli, Ijrez da bi se petelin napel; razen te hitrosti to orožje tudi daleč nese, na 7 milimetrov gld. 18.50. 100 patron gld. 3.50; na 0 milimetrov gld. 17, patrone gld. 4.; na 12 milimetrov gld. 10. patrono gl. 1.50. IN'Kiui revolverji 5" dolgi po gld. 8.50, jiatrone ghl. 3.50. Resna beseda kadilcem ! Neredko ae pripeti, ka po slabem papirji za <:ignreto o-■tane V UStih slab okus, škodljiv zdravju. Tema sejo prišlo v okom, ker se lamOVO kaditi turski tabak brez papirja prav prijetno. 1 steklena cev, v ktero so nabaše tabak, ktera nadomesti papir in prihrani vso mujo velja le kr. 25.
Kolosalna razprodaja
od več na kaut pritšlih  tabrik za inarelo in Bolnčnike.
boljši kot navadno kinežko srebro, ker se predmeti iz Idneikega srebra prevlečejo /, močno srebrno ploščo, se prodajajo lo v podpisanem bazarji. Poroštvo za kinežko ■rebro b srebrnimi ploščami se daje na 10 let. L2 /.lit* le gl. 16,60, žlirice 7.11 kavo gld. D.20; dvanajttorka no/.ev in vilic gld. 2G.50, 28; žlica 7.11 Mtelvje gl- :':»0, 1.80; 12 noirv /.a deeserl gld. 0.80, 12-,
I solnira linjelegantiicja oblika gld. 2.40, 2.85,3; šliipuica (za poper 1 gld. 1.45, 1.90; razsipaver 7.u slatlkttr gld. 1.00, 2.10; 1 veliko /.lica /.a mleka gld. 2.75, 3.40; 1 velika žlica za juho gld. 5.40, g.40, 7; bi o njak i za nožo v novi jako ele gantni obliki gld. 3.25; 1 par miz 11 i h Svečnikov gld.  4, 4.90, 5.85, g.30, 7.25
Kina-Al paka-ŽIrce ,  zbog lepote in vztraj misli imenitne.   12 navndnib žlic gld. 2.35, 2.7:., 3.50, 4.50, 5.2U; 12 žličic za kava gl 1.30, 1.60, 2.35;   1 velika žlica za juho kr 9c, gld. 1.2U;  za mleko kr. 45, 00.
Pravu pipi00 . .1 Btnodke iz morske pen« lepo sresljnne pO kr. 50, 8U, gld. 1 ; krasotvori po gl. 1.50, 1,80, 2, 2.50; po ravno taki ceni so tudi gladke pipice z ustnikom iz jantara v zalogi.
Nnjnneji štajerski in angleaki noži in
vilice, dvaimj torka z lesenim ročajem gld 2, 2.40, 8 ;  z bivolo-koščenim ročajem gld. 4.50, 5, 5.50, t; ; najiineji gld. 7, 8, 9 ; dva-najstorku   za  doMert gld. 2,  2.50, 3, 8.50, 4, 6
Alpnka-8\ečniki, zbuhnjeni, priznani kot najboljši: visokost 4" 5u g" 7" 8" 9tt 10" po kr. 40, 50, g0, 70, 80, 90, gl. 1
v kterih je t nI poln šivank, dvojni konci in naprstnik iz kinežkega srebra, veljajo le kr. 80.
Dalekogledi (Peripeetive) z najboljčim steklom, ki ilaleč dobro kažejo \>o kr. g0, 80, gld. 1.
Atlglefike škarje najbolje baze: škarje za izrezljavanjo kr. 15, 20, 26, 80 ; i škarje za vrezaviinjo kr. 25, 30, 85, 4o, najveće kr. 50, g0, 70 ; krojnške škarje kr. 45, g5, 80, ghl. 1, 1.20; 1 škarje za luč za Bvetil-nico s smrdljiveeni kr. 88 ; 1 verižica za ikorje kr. 20.
Žepne Rvetilnico s tako priljubljenimi sle-j)ilniirii šipami ]>o kr. 60, 70, 80 ; s 4 krat-■ 11tn ^lepilom gld. I, 1.20; v jiodobi knjige za vkiij« zložiti gld. 2.50; svetilnica za bez-rokavčai žep kr. 80.
Okviri za  fotografije po kr. 4, g, 10, i&;
fini kr. 20, 30, 40 ; najiineji kr. g0, 80; v kabinetni obliki kr. 50, g0, 80, gld. J, 1.20.
[r.vrstne angleške britvo (za vsako so
dajo poroštvo na dva letu) 1 trladstone Razor kr. 80; 1 Prince o I' Wales Razor gld. 1.20; l prav fina (i o ne ral Napio r Razor gld. 1.00; 1 najfineia Admiral Razor gld. 2; 1 Mod ol Ita/. or, najboljša britev na avet u gld. 3, 8.50. Vso britve v nožnicah. Nožnico z dvema britvama najboljše bsis gld. 1.80; Milo za briti kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, lire/, vijaka kr. 25; pasta za jermen mazati kr. 25.
Veacemu   gospodu neobhodno potrebno.
/abojček za briti in toaleto, fin, b ključnico, ■ velikim zrcalom in naslednjimi potrebnimi rečmi: 1 lina nngiežka britev, 1 milo za briti, 1 škatlja iz kovine, 1 kamen za braniti in poostriti, 1 glavnik, 1 krta-čica za zobe, 1 iina pasta za zobe, 1 kos voščene pomade, 1 k ob mila za roke, 1 Bkle-nica lino nomade, 1 flacon francoskega olja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80.
Jeklena peresa: Škatljica s 144 najboljših
Iiercs kr. 30; Kuhn-ova peresa 1 karton cr. 60, so, ghl. 1; angležka kr. 80, gld. 1, 1.20; dvnnajstorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 15, 20, 30, 40.
1'jCi'itoires, elegantno polirani kovčeki, s predali, v njih: poreani ročaj, svinčnik, gumi za izbrisati, 1*2 jukleuih peres, 2 kosa iinega pečatnega voaka le 85 kr.
M I
li
v naječi zberki.   Ena priproata, lepa, kraje. Dežniki (inarele). Velika lepa marela gld.
Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar koli radi imeli, lahko vse brez izjeuaka dobe iz N. Glattau-a pariškega bazara. Tudi najmanjše naročilo se sf.rogo, solidno in vestno izvrši.
o) N. Glattau-a prvi pariški bazar
7AI AVSfrijO UR  Ihlliaji  Stadt,  verl&n&erte Kanitnerstrasse Nr. 51, Eek der Wallfisehgašse v Todeco-vi palači.
£JSV~   NB. Prodajaleom posobon rabat.
Izdntelj in odg ovomi vrcd?nk   Martin JelovAck Lastnik, jlr.
VoinKak dr«»e:l.
Tiskar Fjriuard .Intiflcliits.