Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
VESTNIK
Celovec * petek • 3. november 2000 štev. 44 (5090) * letnik 55 * cena 10 šil. * 0,73 evra
Uspela demonstracija proti desnemu ekstemizmu
Prejšnji teden se je dosedanji generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu dipl. inž. Jože Jeraj uradno vrnil domov. Ob tem je ubral pot preko Pavličevega sedla, ki povezuje Savinjsko dolino z Železno Kaplo. Jože Jeraj se je vselej zelo zavzemal za izgradnjo tega mejnega prehoda, ker je prepričan, da v današnji Evropi meje ne smejo ljudi ločevati, temveč naj jih združujejo. Generalnega konzula so na mejnem prehodu pozdravili zastopniki kapelške in solčavske občine z županoma na čelu.
MANJŠINSKA POLITIKA
uspehu demonstracije na \J celovškem Novem trgu je čuti zelo različne ocene: od številke 800 pa do 3000 ocenjujejo število demonstrantov, ki so se odzvali vabilu platforme »Odprta Koroška«. Resnica je vsekakor bliže trem tisočem, velik del pa je vendarle prišel od drugod, z Dunaja, iz Italije in celo iz Slovenije.
Tokrat slovenske organizacije niso bile med prireditelji - o vzrokih bi se dalo razpravljati. Vsekakor med demonstranti ni bilo videti veliko znanih obrazov iz vrst manjšine. Med govorniki pa je bil podpredsednik Zveze koroških partizanov Lipej Kolenik, iz Italije pa sta prišla bivši senator Spetič in predsednik SKGZ Pavšič. Besede odpora je publiki namenila tudi deželna poslanka Melitta Trunk.
V šentruperškem občinskem centru so skozi dva dneva poprej potekale spremne prireditve na temo antifašizem in odpor proti desnemu ekstremizmu s predavanji, okroglo mizo in filmi. Namen prireditve pa je bil seveda predvsem organiziranje odpora proti črno-modri vladni koaliciji.
Z Novega trga je povorka odšla pred celovško deželno hišo. Na demonstraciji, ki je sicer potekala brez večjih zapet-
ljajev, je prišlo do manjšega incidenta, ko so policisti kar se da grobo ravnali z 80-letnim umetnikom Viktorjem Rogyjem in ga laže poškodovali.
Transparenti in napisi okoli Lintverna pa so kazali kaj neenotno sliko: od treznih pozivov proti antifašizmu pa do celo neokusnih znamenj in napisov.
Prireditelji so se vsekakor potrudili; ali jim je uspelo zbuditi deželico iz letargičnega spanja, pa je dvomljivo in to tudi ni krivda platforme. Kljub temu pa bi bilo treba nadaljevati s prireditvami, kakršne so bile dva dneva poprej. Zavedati seje treba, da je največji nasprotnik Haiderja Haider sam. S. W.
KOKS sklepal o članih komisije
K la svojem zasedanju se je ožji IMsestav Koordinacijskega odbora koroških Slovencev ukvarjal z imenovanjem članov ekspertne komisije za dvojezično šolstvo pri Zveznem ministrstvu za izobraževanje, znanost in
IIT
> i-
Povorka, ki se je vila od celovškega zmaja proti deželni hiši, je šele pokazala dejansko število udeležencev na masovni demonstraciji proti rušenju socialnih pravic in proti desnemu ekstremizmu
kulturo, kamor naj obe politični strešni organizaciji imenujeta po dva člana. KOKS je sprejel sklep, da toliko časa svojih članov ne bo imenoval, dokler ne bodo v komisiji zastopani tudi dvojezični učitelji oziroma Strokovno pedagoško združenje.
V komisiji sta sicer imenovana dva člana tako imenovane »platforme za šolo jezikovne raznolikosti«, ki je pred nekaj meseci razburkala javnost s svojimi zahtevami, da naj ravnatelji na dvojezičnih šolah ne bodo obvezno dvojezični.
Strokovno pedagoško združenje je zato dalo izjavo za javnost, v kateri piše: V ponedeljek, 30. oktobra 2000, sta osrednji organizaciji koroških Slovencev dobili nalog od Zveznega ministrstva za izobraževanje, znanost in kulturo, da imenujeta po dva zastopnika za ekspertno skupino, ki se bo bavila z vprašanji manjšinskega šolastva
Ker sta v sestavu komisije sicer navedena dva učitelja »platforme za šolo jezikovne raznolikosti«, ni pa kraja za dvojezične učitelje, je poslovodeči podpredsednik Strokovnega pedagoškega združenja Danilo Katz še istega dne obvestil ministrico Gehrerjevo o tem neznosnem stanju in pričakuje, da bo koop-tirala vsaj dva zastopnika združenja dvojezičnih učiteljev. »Če to ne bo mogoče, bomo z vso ostrostjo zahtevali, da tudi učitelji »platforme« ne bodo zastopani v komisiji,« tako Katz.
/'filmski krožek^ „mladinski dom“ vabi na
mmm
VEČER
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□iee» Kane»
v četrtek, 16. nov. 2000, oh 19:30 uri, v Mladinski dom, Mikschallec 4, Celovec
D
□
□
□
G
G
G
G

□ %
□	I
□
I Predvajali bomo filme, ki so jih Člani krožka ustvarili v zadnjem Šolskem letu in »o zelo uspeino sodelovali z I I I njimi na 36. Srečanju mladih filmar-., L,
Rasii„odrasti SKar|1
Vsi prisrčno vabljenj j ^
PREBLISK
■ Predsednik koroške gospodarske zbornice Franz Pacher je menda izjavil upanje, da bo Slovenija čez deset let skupaj s Koroško praznovala 10. oktober. Gospod Pacher je verjetno ekscelenten gospodarstvenik, toda mednarodne zadeve so mu verjetno španska vas. Morda pa bo Avstrija čez deset let skupno s Slovenijo počastila še generala Maistra in se udeleževala spominskih svečanosti na primer v Begunjah, v Solčavi itd.
Zakaj naj bi Slovenija praznovala 10. oktober, mi zlepa ne bo jasno. Zato, ker so se smeli tedaj slovenski izobraženci preseliti v Slovenijo, ko jim mila majka Avstrija ni dala več kruha? Da ne govo-
rim o »razvoju« slovenščine, o predplebiscitnih obljubah, o poplebiscitnem preganjanju in difamiranju slovenščine, ki traja do današnjih dni?
Ne vem natančno: je gospod Pacher tako naiven ali pa pozna v Sloveniji tisto peščico
politikov, ki se devot no klanja vsemu, kar pride izza meja.
Tudi na Koroškem je ta praznik že brezupno zastarel in služi izključno samo vsakoletnemu obnavljanju predsodkov. In tu tudi milostno dovoljenje za slovensko besedo v deželni hiši ne spremeni veliko...
S. W.
10. oktober v Sloveniji?
BILČOVŠKA
JESEN
Petek, 3. 11., ob 20. uri pri Knaberlnu (gostilna Seher) Brendi in Korado z ansamblom »Barabe«
»Za hec in veselje«
Sobota, 4. 11., ob 20. uri pri Knaberlnu (gostilna Seher)
Carinthia Saxophon Quartett »Variations + Gestures«
Nedelja, 5. 11., ob 11. uri
v ljudski šoli nastopa mladinska gledališka skupina iz Sel S. Makarovič:
»Hiša tete Barbare«
Maturantje Dvojezične trgovske akademije
vabijo
na
maturantski
ples
v soboto,
18. novembra 2000,
ob 20. uri
v Domu sindikatov v Celovcu,
Bahnhofstrasse 44
Za ples igra ansambel STOPAR iz Mengka in CARINTHIA BAND s pevko Ali Gaggl Predprodaja vstopnic pri maturantih
Prisrčno vabljeni!
rv nevi upora,
L J ki jih je orga-nizarala platforma za odprto Koroško, so za nami in kot bi visel Damoklejev meč nad Koroško, niso prinesli zaželjenih rezultatov. Če izvzamemo nekatere prireditve, predvsem predavanja in delovne krožke 26. in 27. oktobra v celovškem Šentrupertu na temo upor proti desnemu ek-strtemizmu, je predvsem zaključek dnevov upora v soboto na celovškem novem trgu razočaral. Pokazal je, da se je Koroška navadila živeti s Haiderjem in da večinoma tudi tisti, ki ga odklanjajo, nimajo volje do demonstrativnih akcij.
Organizatorji so verjetno vložili veliko energije v priprave, vendar je učinek povsem izostal.
Večina demonstrantov je prišla z Dunaja, iz Italije, Francije in celo iz Slovenije jih je bilo nekaj. Če jih je vseh skupaj dejansko bilo 2000, pa je pri tem z vso bridkostjo treba ugotoviti, da so manjkali Korošci.
Očitno se letargija širi v zaskrbljivi meri. Morda temu botruje strah pred represalijami, morda pa tudi nismo več sposobni prepoznati nevarnosti, ki jih prinaša desni populizem z ustvarjanjem avtoritarnih družbenih struktur. Kakorkoli že, ponašati se s takimi demonstrativnimi akcijami, kakršna je bila ta v soboto, ne moremo. Že zaradi dostojnosti ne. Nikakor ne morem soglašati s parolo, da se je v soboto postavila na noge demokratična Koroška, ker preprosto povedano sploh ni bila zaznavna: ni je bilo. Pri tem nas relativno dobra
udeležba iz drugih držav prav nič ne more tolažiti. Za položaj v deželi smo odgovorni predvsem sami.
Poulične demonstracije predstavljajo en način upora. Vendar niso edini. Kje pa je dejavnost civilne družbe in njenih ustanov v smeri uveljavljanja človekovih pravic!? Upor usmeriti proti domišljavemu populisti je premalo, rasizem in desni ekstremizem se brez zaznavnega upora uveljavljata na delovnih mestih, v uradih, šolah, na cesti, doma in v ša-Ijivkah. Imamo strategijo, da bi te protidemokratične izrodke iztrebili povsod tam, kjer se pojavljajo? Zasidrati moramo solidarnost s človekovimi pravicami na vseh življenjskih področjih, da se ne bodo razširjali avtoritamo-ekstremni življenjski modeli. To je potrebno v najmanjših celicah družbenega življenja.
V kolikor nismo zgubili realnosti izpred oči, moramo celo ugotoviti, da je letošnja februarska demonstracija proti rasizmu v Celovcu kljub kratkoročnim in deloma kaotičnim pripravam privabila več Koroščev kot zadnja v soboto. Vse to mi daje misliti. Sprašujem se, ali se vsi tisti, ki vidijo nevarnosti desnega populizma, ne znajo dogovarjati, jim primanjkuje skupne strategije, ali pa hoče kuhati vsak svojo župo? Tako kot se je prezentirala platforma za odprto Koroško zadnjo soboto v Celovcu, ni resno in platformo ne bo razširjalo v širino in odprtost. Tako se zapiramo sami pred politično realnostjo današnje Koroške.
KOMENTAR
Dr. Janko Malle
Zaprta
Koroška
PRI SPOMENIKU NA CELOVŠKEM CENTRALNEM POKOPALIŠČU
26. oktobra proslava proti pozabi in za človečanstvo
Qamo za lučaj od pompozne-«Jga spominskega obeležja za koroške brambovske boje stoji - ali bolje rečeno sameva - na celovškem osrednjem pokopališču v Tmji vasi tudi spomenik tistim, ki so svoja življenja dali za svobodo te države. To je skromen spomenik iz betonskih kvadrov s kovinasto posodo za ogenj na prav tako betonski nagrobni plošči. Pri tem spomeniku, ki ga je zob časa že krepko načel, koroški in celovški politiki ne polagajo vencev ob ropotanju bobnov in ob rezkih vojaških komandah. Ne, ta spomenik ni samo krajevno, pač pa predvsem idejno odrinjen na rob uradnega spominjanja. To celo na sam avstrijski nacionalni praznik 26. oktobra. Uradna venca dežele in mesta sta ležala tam, kot bi se nekdo spozabil in je ju v jutranji megli bežno, mimogrede spustil na ta kraj.
Pa vendar, ta spomenik za mnoge ni brez pomena in brez simbolike. Predvsem za tiste ne, ki delujejo in živijo v tradiciji antifašizma, brez katerega ta država v tej obliki in na ta način ne bi nazaj dobila svoje svobode.
V četrtek, 26.oktobra dopoldne, na državni praznik, se je pri spomeniku zbrala skupina slovenskih koroških partizanov, predstavnikov Zveze slovenskih organizacij, socialdemokratskih borcev za svobodo, ka-cetnikov iz vrst komunistične stranke in njihovih sotrpinov iz ljudske stranke, da bi se poklonili žrtvam za svobodo Avsrtri-je. Prišli so tudi predstavniki platforme »Memorial Kärnten-Koroška« in delavski zbor iz Beljaka
Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je naglasil, daje avstrijska svoboda po drugi svetovni vojni sad upora, ki so ga v glavnem, to je z uboroženim bojem, nosili slovenski koroški partizani. A država Avstrija se jim je za to mačehovsko oddolžila. Njihov boj v avstrijski družbi dolgo ni bil priznan in spoštovan. Brez upora ne bi bilo člena 7. Avstrijske državne pogodbe in položaj slovenske narodne skupnosti bi bil bistveno slabši. Upor zoper nacifašizem se danes nadaljuje v obliki upora proti rasizmu in ksenofobiji ter v trudu za odprto družbo in za spoštljivo medsebojno sožitje, je dejal Sturm.
V imenu socialdemokratskih borcev za svobodo je Vincenz Jobst dejal, da nam za trpljenje, ki so ga morale prestati žrtve nacističnega nasilja, dostikrat manjka besed. Katastrofa, ki je zadela človeštvo s prihodom nacizma na oblast, se je že dolgo
poprej najavljala v raznih oblikah, vendar jih družba ni hotela dojeti. Podobno je tudi danes, čeprav z drugačnimi predznaki in z drugačnim ozadjem vrednot in družbenim prizvokom.
Kot zastopnik platforme »Memorial Kärnten-Koroška«, je Helge Stromberger dejal, da ta proslava sodi med plemenite običaje in navade mesta Celovec. Kajti na pokopališču v Tmji vasi je pokopanih več sto žrtev, ki so jih med drugo svetovno vojno sistematično pobijali tudi v celovški bolnišnici. Tu ležijo, deloma v neurejenih ali pa že pozabljenih grobiščih psihično bolni in prizadeti, sirote, betežni in nepokretni, žrtve evtanazije, prisilni delavci, obsojenci in žrtve gestapa. V celovški bolnišnici je med vojno bilo pomorjenih med 700 in 900 ljudi. Stromberger, ki je pri založbi Drava že izdal posebno knjigo o medvojnih grozotah v celovški umobolnici, je simbolič-
no prebral nekaj imen žrtev in pri tem naglasil, da bi Avstrija po zakonu o oskrbi grobov vojnih žrtev morala skrbeti za vsa ta grobišča.
Spominsko svečanost je s petjem olepšal delavski zbor iz Beljaka.	Franc Wakounig
ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU
Spomin na padle partizane na Svinski planini je živ
17. novembra 1946 so na pokopališču v Šentrupertu ob navzočnosti vojaških predstavnikov vseh štirih zavezniških sil, ki so zasedale Avstrijo, to je Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije ter jugoslovanskega predstavnika, slovesno pokopali zemeljske ostanke 83 partizanov, ki so se na Svinski planini borili za svobodo proti nacističnemu okupatorju.
Dokumentacijska fotografija s tega pokopa oziroma prekopa partizanov je minulo nedeljo, 29. oktobra popoldne, na spominski svečanosti Zveze koroških partizanov ob dnevu mrtvih, nemo pričala o nasilju, čigar žrtve so položili v skupno grobišče.
V Šentrupertu pri Velikovcu je največje partizansko grobišče na Koroškem. V njem počivajo pripadniki osmih narodov, ki so se ne glede na narodnost, jezik in vero z orožjem v roki borili proti nacističnemu terorju, ki jo hotel zasužnjiti vse narode Evrope.
To misel sta v govorih posebej poudarila predsednik Zveze
koroških partizanov Peter Kuchar in predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm.
Kuharje dejal, da se je pred 55 leti končala mora napovedanega tisočletnega nacističnega rajha. K njegovemu zlomu so tudi koroški partizani prispevali svoj delež. 83 partizank in par-
tizanov je za svobodo padlo na Svinski planini, pokopani pa so v Šentrupertu. Spominsko obeležje pri grobu je bilo leta 1953 tarča vse do danes nerazjasnjenega atentata, avstrijske varnostne sile storilcev, ki so razstrelili skulpturo nad nagrobnikom, niso nikoli odkrile.
Kuchar je opozoril na to, da ima uradna Koroška vse do danes moten odnos do upora proti nacizmu in do spomenika v Šentrupertu. Naglasil je, da so pravice, zapisane v členu 7 ADP, sad samoniklega upora koroških Slovencev proti nacizmu, sad partizanskega upora.
Dr. Sturm je poudaril, da je bil prav partizanski upor na Koroškem, ki so ga na Švinški planini nosili pripadniki osmih narodov, pomemben argument za neodvisnost Avstrije, pa seveda tudi podlaga člena 7 ADP. Pozval je vse, da se je treba iz zgodovine učiti in delati za strpnost in enakopravno sožitje ter za odprto družbo. To pa je tudi sporočilo te proslave.
Predsednik državnega sveta Slovenije Horvat je dejal, da človeštvo za vsako vojno plačuje prehudo ceno. Pa vendar se je treba braniti in se proti nasilju upreti, hkrati pa se treba truditi za mirno sporazumevanje na
vseh ravneh. Prešernovi verzi »le sosed bo mejak« so tako rekoč vizionarni program mirnega sožitja in dobrega sosestva. Prav zato se hvaležno poklanjamo borcem, ki so dali svoja življenja za svobodo nas vseh.
Svečanosti na šentruperškem pokopališču, ki sta jo sta pev-sko-glasbeno olepšala MoPZ »Valentin Polanšek« z Obirske-ga, godba na pihala iz Šmihela, Tonči Schlapper pa je recitiral Kajuhove in Zupančičeve pesmi, so se udeležili še Ivo Vaj^l, slovenski veleposlanik na Dunaju, konzul Boris Jelovšek, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, podpredsednik Zveze borcev NOB Slovenije Jože Božič, zastopnik avstrijskega bataljona v NOB Frankhauser in častni predsednik ZKP Janez Wute-Luc, legendarni partizan na Svinški planini. Povezoval je Mirko Kelih.
Franc Wakounig
Delegacije so pri spomeniku za padle partizane položile vence Foto: sv
Foto: C. Ž.
DOBER VEČER, SOSED!
Guten Abend,
IXakor vsako leto, se je tudi Ixtokrat v kulturnem domu na Radišah na predvečer državnega praznika odvijala slovesnost pod geslom Dober večer, sosed oz. Guten Abend, Nachbar. Krajevna kulturna društva na podeželju navezujejo stike z društvi v nemškem delu dežele predvsem zaradi tega, ker te aktivnosti služijo utrditvi zavesti o skupni Koroški.
Tudi tokrat je kulturni spored zajemal glasbene skupine, ki so nastopile v nemškem in seveda v slovenskem jeziku. Vse udeležence, ki jih ni bilo malo, je pozdravil Nuži Wie-ser. Sledil je nastop otroške skupine pod vodstvom Tatjane Tolmaier in Heidi Lampichler, ki je zapela nekaj pesmi. Na-
Nachbar!
stop Nine Popotnik in Monike Thurner, ki sta igrali na violino in klavir, je še posebej očaral publiko. Pozornost je tudi pritegnil župan Franz Felsberger, ki je predvsem poudaril, kako pomembno je sodelovanje obeh narodnih skupnosti na Koroškem in kako pomembno je sožitje na kulturnem, političnem, gospodarskem ter verskem področju. Gostovanja gledaliških, glasbenih, recitatorskih in drugih skupin ter posameznikov imajo izrazito pladno funkcijo. Prireditve se je udeležil tudi krški škof dr. Egon Kapellari, ki nam je namenil nekaj misli k temu prazniku in razložil pomen gesla »Dober večer, sosed« nekoč in danes.
Krški škof Egon Kapellari Foto: sv
Glasbena dejavnost je od nekdaj imela vidno mesto v kulturnem življenju. To se opazi predvsem v zborovskem petju. Dokaz za to sta bila zbora AGV Fran-tschach pod vodstvom Thomasa Hudeja ter Mešani zbor Radiše, katerega je vodil Nuži Lampichler. Poleg njih so nastopili v zboru Radiški fantje. Povezava
AGV Frantschach je pozdravil soseda
programa se je odvijala prav tako dvojezično, zanjo pa sta poskrbela Aleksander Tolmaier in Barbara Hartl. Dvourni program se je zaključil z avstrijsko zvezno himno in povabilom na »Srečanje v dobrem sosedstvu«.
Mislim, da je pomen te prireditve pokazal, kako pomembno in zaželjeno je, da se v vsakda-
njem sožitju obeh narodnih skupin na Koroškem razvije vzdušje medsebojnega spoštovanja in priznanja. Prav k temu pripomorejo široko zasnovane prireditve, ki služijo razumevanju med obema narodoma. To prispeva k rastoči samozavesti celotne narodne skupnosti in pokažejo voljo do samoohranitve.	G. Ž
DOBRLA VAS
Pogled v prihodnost
l/ljub odsotnosti dobrolskega l\župana J. Pfeifferja je prireditev »Dober večer, sosed« v tamkajšnjem kulturnem domu izredno uspela.
Poleg domačih kulturnih skupin so kulturni večer oblikovali nemška zbora »Singge-meinschaft Eberndorf« (vodja Dieter Fleiss) in skupina »Happy family« iz Pribije vasi. Med častnimi gosti pa so bili gen. konzul RS Jože Jeraj, dež. sv. Georg Wurmitzer, predsednik SGZ Matevž Grilc, občinski odborniki in drugi.
V nabito polni dvorani so otroci trojezičnega otroškega vrtca »Mavrica« pozdravili obiskovalce z veselimi recitacijami. Nato so sledili kratki nastopi zborov in plesne skupine.
Slavnostni govornik Georg Wurmitzer se je spomnil zgodovinskega dogodka 26. 10. 1955
in dejal, da so Avstrijci prav tedaj prevzeli odgovornost za razvoj 2. republike. »Osnovno vodilo so bile tedaj in tudi še danes, ko je Avstrija članica EU, človekove pravice in medsebojno spoštovanje.« Opozoril je tudi na skupno evropsko dediščino, ki obvezuje in združuje. »Upam, da se kruti časi ne bodo več ponovili in naša naloga je ustvariti trajen mir v Evropi. Današnja prireditev pa je pomemben prispevek k temu«. Slovensko manjšino je označil kot most do naroda soseda. Skupna kandidatura za ZOI 2006 naj bo vodilo za prihodnost. Kot referent za pospeševalni program Interreg III se bo zavzel za izenačenje gospodarskih razlik med razvitimi in manj razvitimi regijami. Jože Jeraj se je v ganljivih besedah zahvalil za sodelovanje z društvom in dejal, da je marsikaj
Veseli obrazi na skupnem praznovanju	Foto:5n*eij
uspelo uresničiti v dobi njegove-	nastopajočim, še posebej pa	himno v obeh jezikih so žaga konzularnega delovanja na	dež. sv. Georgu Wurmitzerju za	ključih prireditev. Posamezne
Koroškem.	podporo »Mavrici« s strani	točke sporeda je povezovala v
Predsednik SPD »Srce« Šte-	deželne vlade in želel Jožetu	obeh deželnih jezikih Brigita
fan Kramer se je zahvalil vsem Jeraju vse najboljše. Z državno Pasterk.	M. Š.
BOROVLJE
Letos v Prešernovem znamenju
	■ ■ ■ ■ BI
i : sjj	iW fr |	BT Go«
■	V | ■ j F 1 V	> Mi Jr ^	? rA
	«jl T m
MePZ »Zvonka Antolčič« z Dravskega polja
I etošnja prireditev »Dober Lvečer, sosed / Guten Abend, Nachbar« na predvečer avstrijskega državnega praznika v Borovljah je bila v znamenju 200-letnice rojstva Franceta Prešerna. Prireditelj SPD »Borovlje« je kot geslo izbralo prav verz »Ne vrag, le sosed bo mejak« iz Prešernove »Zdravljice«, ki je tudi himna samostojne države Slovenije.
Že v kulturnem pismu, ki so ga dobila vsa gospodinjstva v občini, je društvo poudarilo pomen Prešernovih verzov za današnji čas in za ljudi na stičišču narodov, ko in kjer vrednote kot večjezičnost, toleranca, poznavanje kulture soseda in medsebojno spoštovanje pridobivajo na pomenu in teži. Te parametre sta v svojih nagovorih poudarila tudi oba govornika, Melhijor Verdel kot predsednik SPD »Borovlje« in župan Helmut Krainer. Slednji se je društvu zahvalil za njegovo pobudo in obliko praznovanja ob državnem prazniku, kajti ta prire-
ditev da je pomemben mozaični kamenček pri nastajanju skupne Evrope, ki ne bo več poznala meja in ko bo Prešernova misel »Ne vrag, le sosed bo mejak« vsestransko uresničena.
Boroveljsko prireditev v sredo, 25.oktobra 2000, so oblikovali Komorni zbor SPD »Borovlje«, Stadtchor Ferlach/Borovlje, ansambel »Drava« ter gost iz Slovenije, MePZ »Zvonka An-tolčič« iz Miklavža na Dravskem polju pri Mariboru. S pevci je prišla tudi podžupanja Verica Mom, ki je prireditev in pa navezovanje stikov zelo pozdravila.
Po dobro obiskanem večeru v boroveljski mestni hiši, med poslušalci so bili tudi tajnik ZSO Mirko Wakounig, podpredsednik SPZ Božo Hartman, domači pesnik Hans Tuschar, mestni župnik Jakob Ibounig in številni občinski odborniki, so se nastopajoči podali k Cingel-cu na Trati, kjer so se ob družabnosti prijateljske vezi še okrepile.	F. IN.
Brumnika, je kapelski župan Peter Haderlapp pozdravil vse navzoče in čestital SPD »Zarja« za pionirsko delo skupnega praznovanja nacionalnega praznika. »Treba se je spomniti preteklih obdobij in tudi težkih časov, ki sojih doživeli naši predniki. Prizadevanje za mir in sožitje pa je edini garant, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Samo v sožitju je moč za nas vse,« je dejal.
Slavnostni govornik Bernard Sadovnik je dejal, da so bili koroški Slovenci vedno lojalni do 2. republike, kar zgledno dokazuje tudi prireditev »Dober večer, sosed«. Spomnil je na dobo nacifašizma, na izseljevanje slovenskih družin in na antifašistični odpor ter podpis ADP leta 1955. »Moram pa ugotoviti, da zajamčene pravice iz ADP še vedno niso docela izpolnjene«. Pozitivno je ocenil politiko dialoga in medsebojnega spoštovanja. Ugotovil je tudi, da se odnosi med slovensko in nemško govorečimi izboljšujejo. Od politikov je zahteval, da podpirajo razvoj manjšine na vseh družbenih področjih.
Predsednik društva Vili Oši-na je menil, da se je treba za sožitje zavzemati od dneva do dneva na obeh straneh.
Višek kulturnega večera pa je bil nastop ansambla »Di Gri-ne Kuzine« iz daljnjega Berlina, ki so navdušili publiko z nezamenljivimi melodijami jugovzhodno evropskih narodov.
M. Š.
ZELEZNA KAPLA
Za mirno sožitje
T'amisel skupnega praznova-Z.nja nacionalnega praznika, 26. oktobra, se je porodila pred 25 leti med prosvetaši SPD »Zarja«. Iz leta v leto se na predvečer 26. oktobra, ko je na Dunaju leta 1955 avstrijski parlament sprejel sklep o trajni nevtralnosti, vrstijo kulturne prireditve pod geslom »Dober večer, sosed«. Nekaterim društvom to kar dobro uspeva.
kovali recitatorska skupina (v režiji Poldeja Zundra), zbor naroda soseda »Quintett Wa-belsdorf« (vodja Willi Weisenegger), mladi pianist Samuel Paulitsch, MePZ SPD »Zarja« (zborovodja Gudrun Mehrin-ger-Thaler, Zbor Obirskega pevskega društva (vodja Bertej Logar) in ansambel »Di Grine Kuzine« iz Berlina.
Ob prisotnosti obeh podžu-
Glasbeniki skupine »Di Grine Kuzine« so navdušili številno publiko foio:stukei;
V Železni Kapli so preteklo panov E. Ojstra, F. J. Smrtnika, sredo v farni dvorani pripravili predsednikov NSKS Bernarda bogat spored, ki so ga so obli- Sadovnika in SPZ Gustava
ROŽEK
Prijeten obisk iz Podjune
V/ulturno društvo »Peter Marinkovič« iz Rožeka je v okviru prireditve »Dober večer, sosed« tokrat povabilo kulturne skupine z vzhodnega roba jezikovne meje, iz Žvabeka in njegove okolice ter MoPZ SPD »Bilka« iz Bilčovsa.
Aleks Schuster je v nabiti dvorani gostilne Woschitz na Muti pozdravil in predstavil nastopajoče skupine in moderiral v obeh deželnih jezikih posamezne točke kulturnega sporeda.
Kot prvi so prikorakali na oder nasmejani otroci domače dvojezične skupine pod vodstvom Gerti in Nataše in očarali s petjem in plesom. Nadaljevali so pevci iz Bilčovsa pod vodstvom Mirka Lausseggerja z do-
mačimi in narodnimi pesmimi (»Moja ljubca mi je pošto po-svava«, »Vinska« itd.). Nastop Pevskega in instrumentalnega ansambla pod vodstvom Rozine Katz in Vere Sadjak je občinstvo toplo sprejelo. Repertoar skupine pa je obsegal domače, narodne in duhovne pesmi.
Višek kulturnega večera pa je bil nastop glasbene skupine »Pepej Krop in prijatelji«, ki so navdušili z ritmično glasbo in petjem evergreenov kot napri-mer »Ljubezenska«, »Finančni esprit« in drugih, ki jih je napisal in uglasbil Pepej Krop že pred leti.
Koncerta se je udeležil tudi domači župan Karl Mitsche.
M. Š.
Dvojezična otroška skupina je navdušila s petjem in gibom fmo: stukeij
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE
Pripovedke kot projekt
Teden od 16. do 20. oktobra je bil na ZG za Slovence v znamenju projekta dveh šol oz. razredov: pri učencih 2. c razreda (Kugyjev razred) so bili na obisku učenci iz Osnovne šola Preska (občina Medvode). Po zamisli Kugyjevega razreda naj bi se učenci ne le učili jezikov naše regije in angleščine, temveč tudi ustvarili osebne stike za skupno doživljanje sveta, v katerem živijo.
Projekt je spoznavanje pokrajine in njenih ljudi ob ukvarjanju s pripovedkami, ki so tu nastale. Prvi projektni teden na Koroškem je tako vodil učence po Celovcu - po sledeh celovškega zmaja, kamnitega ribiča in nastanka Vrbskega jezera - h Gospe Sveti, na Kamen - legenda sv. Linharde - k Podkanj-skemu slapu. V šoli so se ukvarjali z besedili pripovedk, se učili tudi nemščine in italijanščine,
gledali lutkovno igro Sedem nalog in srečali koroška besedna ustvarjalca (Lenčka Küpper je predstavila pesmi in jih pela z otroki, Niko Küpper je bral svojo verzijo dveh koroških pripovedk o Obirju in Podkanj-skem slapu).
Srečanje učenk in učencev Kugyjevega razreda in OŠ Preska se bo nadaljevalo ob delu s pripovedkami in pripravah za skupno izdajo projektne brošure, predvsem pa tudi v obliki povratnega obiska, ko bo spomladi prihodnjega leta Kugyjev razred v gosteh v OŠ Preska.
Miha Vrbinc
Slovenska študijska knjižnica • Slovenska prosvetna zveza • Celovec, Mikschailee 4
v sodelovanju s starši, otroškimi vzgojiteljicami, učitelji, knjižničarji, vzgojitelji, profesorji slovenščine, z dvojezičnimi otroškimi vrtci in varstvom ABCČ, slovenskimi krajevnimi društvi, dvojezičnimi šolami, Mladinskim domom, Slomškovim domom, Slovensko gimnazijo in Dvojezično trgovsko akademijo
vabi vse mlade bralke in bralce k branju slovenskih knjig za bralno značko -vsak naj prebere sedem ali več slovenskih knjig
Naslovi za prijave:
Dvojezični otroški vrtec v Mladinskem domu v Celovcu, v Škofičah in v Šentpri-možu, društvena soba v Bilčovsu, Kotmari vasi, na Radišah, v Železni Kapli, glavna šola v Borovljah, Pliberku in Železni Kapli, ljudska šola na Obirskem, v Selah na Kotu, v Vrbi in Diči vasi, varstvo ABCČ, Mladinski dom in Slovenska študijska knjižnica. Slovenska gimnazija in Dvojezična trgovska akademija
Tekmovanje za bralno značko bo potekalo od oktobra 2000 do junija 2001.
Vse, ki se bodo prijavili (pa tudi mentorji in mentorice), bomo obdarili.
Prijavi se lahko vsak!	Slovenska študijska knjižnica
SLOVENJ GRADEC / GLU
Razstava ima naslov Sub Rosa
Rudi Benetik ob svoji inštalaciji
V prostorih Galerije likovnih umetnosti se izteka enomesečna razstava dveh umetnikov iz avstrijske Koroške: Rudi Benetik, 1960, živi in,dela v Podjuni, Celovcu in Trentu v severni Italiji ter Johann Julian Taupe, 1954, ki sedaj živi in dela na Dunaju. Prvi je študiral na ALU v Ljubljani pri prof. Andreju Jemcu in prof. Bogdanu Borčiču; drugi je študiral na Dunaju pri prof. Maxu Weiler-ju in bil v letih 1981-83 asistent pri Amulfu Rainerju.
Razstava Sub Rosa prikazuje dva različna umetniška pogleda na svet okoli nas. Be-netikov svet je tankočuten, Taupejeve upodobite ve so zelo živahne. Drobne izhodiščne točke, na katere nas opozarja Benetik, v vsakdanjem vrvežu le stežka opazimo. Ta svet po-
nazarjajo naslovi njegovih instalacij oz. kipcev: Plešejo deževne kapljice, Večerni polet čebelic in Jutranja rosa v pokrajini. Vendar pa se dopolnjuje z deli Taupeja (akril na platnu, brez naslovov sicer), kjer gre za urbani motiv, ki se kaže v prekrivajočih se barvnih ploskvah in oblikah, s katerimi na slikah ustvarja vtis ahitekture, je med drugim v spremni besedi zapisla kustos Jernej Kožar.
Gre za pomemben likovni in mednarodni dogodek, ki ni ravno pogost v Sloveniji. Razstavo je 6. oktobra odprl dr. Gerhard Wagner, avstrijski veleposlanik v Sloveniji, prisostvoval je tudi kulturni ataše Maximilian Eichinger. Zaprli jo bodo 5. novembra.
S. Š.
ŠMIHEL - LUTKOVNI FESTIVAL
Kovačnica lutkovnega naraščaja
Q retekli konec tedna je domače r KPD Šmihel skupno s Krščansko kulturno zvezo uspešno izvedlo lutkovni festival cikl cakl. Po lanskoletnem izredno uspelem vseavstrijskem festivalu »Anima« so Šmihelčani lahko ponosni, da so postali neke vrste lutkovni center in kovačnica za lutkovni naraščaj. Spored malega festivala je bil zelo pester, nastopale pa so skupine iz Italije, Slovenije, Avstrije in nenazadnje domača skupina, ki je preteklo nedeljo v nabito polni farni dvorani navdušila s perfektno
ŠENTPRIMOŽ PREDSTAVITEV BROŠURE
Skupnost, delo, radost in veselje
Q reteklo soboto je bila v I Šentprimožu predstavitev brošure »Na poti skozi čas, ki sta jo ob 20-letnici Kulturnega doma izdali SPD »Danica« in Slovenska prosvetna zveza.
Prispevek Franca Wakouni-ga je posvečen nastanku in poteku gradnji kulturnega doma sredi sedemdesetih let. Delovne brigade od tu in onstran Karavank so v glavnem opravljale delo prostovoljno in s pomočjo domačinov. Največ fizičnega dela so prispevali delavci iz tedanje Jugoslavije in sicer v obliki solidarne pomoči koroškim Slovencem. Tedaj je bilo zaznati neke vrste preporod, povezanost in solidarnost med koroškimi Slovenci je bila veli-
predstavo »Kosmata žaba«. Poleg lutkovnih predstav sta se dojena slovenskega lutkarstva na Koroškem Breda in Tine Varl v delavnici ukvarjala skupno z otroki s senčnim gledališčem. V delavnici je sodelovalo okrog 30 otrok v starosti do 14. leta. Breda Varl: »Senčno gledališče na Koroškem ni tako razširjeno, vendar je eno najbolj fascinantnih gledališč po lutkovnih principih«. Tema delavnice so bili letni časi in dogajanje v naravi od pomladi do zime. Na osnovi pravljice »O ježkovi družini« sta Breda in
ka in tudi idealizma ni manjkalo. Dolgoletni in zaslužni predsednik Stanko Wakounig se v članku ukvarja z dokaj razvejanim kulturnim delovanjem domačega društva, od začetkov v letu 1914 pa do danes.
Drugi del brošure opisuje delovanje in izsledke etnološke raziskovalne delavnice, ki so jo v času lanskoletnih počitnic skupaj z mentoricami in kulturnim društvom pripravili mladi iz Slovenije, Šentprimoža in okolice. Predstavitev brošure so počastili z obiskom udeleženci in mentorice raziskovalne delavnice, prosvetaši in nenazadnje »oče« Kulturnega doma Janez Wutte-Luc.
Zanimivo dvojezično brošuro, ki je opremljena z bogatim slikovnim materialom, je predstavila mentorica in urednica Irena Destovnik. Srečanje v Kulturnem domu je olepšal domači zbor »Šentviške korenine«.
Tine posredovala najmlajšim tehniko senčnega gledališča. Otroci so se učili gibanja z izvorom svetlobe pred velikim ekranom. »Z lutkami, ki smo jih izdelali, pa smo potem uprizorili zgodbice o ježkih, vključili smo tudi druge živali«. V drugem nadstropju je bilo zelo živahno in napeto ob izdelovanju lutk iz papirja in igranjem pred ekranom. Otroci so tako spoznali, kaj se da vse narediti z lutko in kakšni efekti nastanejo s pomočjo barvne svetlobe. Breda Varl: «Zelo sem zadovoljna z ogromnim številom udeležencev in njihovim sodelovanjem. Poskus, da bi nastal zametek nove skupine, je gotovo uspel«.
Nadstropje niže je filmar in slikar Oliver Marčeta popeljal mladince in mladinke od 14. leta dalje v svet animiranega filma s pomočjo računalnika.
Oliver Marčeta: « Risali smo veliko slik, nato smo posneli sliko za sliko. Tako nastane gib in lutke oživijo. Pri tem pa nitke oziroma roke, ki vodijo lutke, niso vidne. Udeležba je bila velika, zanimanje prav tako. Sem bil prav presenečen. Delali smo v treh skupinah: risali smo na papir, delali s plastelinom itd. Vse te umetnostne zvrsti smo potem posneli z računalnikom, ki omogoča hitrejše delo kot pa klasični fdm. Z računalnikom smo potem montirali in ozvočili posnetke.«
Danijel iz Šmihela je prvič sodeloval v delovnem krožku na temo animirani film. »Sodeloval sem v skupini, kjer smo risali figure, ki smo jih potem vsako posebej posneli. Risal sem različne oblike (figure). Bilo je zelo zanimivo, kreativno in polno presenečenj.«
Tudi predsednica KPD Šmihel Micka Opetnik je bila navdušena in zadovoljna s potekom malega festivala. »Novost sta bili delavnici za otroke (mentorja Breda in Tine Varl) in za mladince (mentorja Miha Dolinšek in Oliver Marčeta), ki sta bili izredno odzivni pri obeh skupinah. Poleg lutkovnih predstav smo prvič priredili zanimiv dvojezični pravljični večer za odrasle. Obisk na vseh prireditvah je bil odličen, kar nas motivira za na-daljne delo.« Mirko Štukelj
M. Š.
Predsednica Fini Kraut, upravitelj doma Franc Polzet in urednica Danica Kežar	Foto: Štukelj
DRUŠTVENI IZLET
Člani SPD »Valentin Polanšek« v Salzburgu
II JI edtem ko se je predsednik IVI SPD »Valentin Polanšek« dr. Gusti Brumnik s skupino mladih in navdušenih športnikov uspešno udeležil t. i. »Sed-meroboja« na železnokapel-skem športnem igrišču, se je istočasno skupina Obirčanov podala s tajnikom Francijem ter podpredsednico Miro na izlet v Salzburg/Solnograd. Pod geslom »Spoznavajmo domovino« želijo Obirčani tekom let obiskati vsa glavna mesta devetih avstrijskih zveznih dežel.
Mesto Salzburg je polno turističnih, arhitektonskih, umetniških in drugih zanimivosti. Zvedeli smo marsikaj iz cerkvene zgodovine ter življenjskih postaj znanih škofov. Nikakor pa ni manjkalo priložnosti za osebne potrebe. »Častna runda« je po kosilu kar ostala v restavraciji, nekatere je mikal grad Mirabell s parkom palčkov, spet druge pa razstava pisanih »kravjih« umetnin na vseh vogalih. Prosto urico je nekaj koroških dam izrabilo za turnejo po mestnih parfumerijah, česar nikakor niso več mogle zatajiti, saj so se dišeče megle kar vlekle za njimi ... Srečna Maja, ki si je privoščila vožnjo s kočijo in ponosna Michaela, ki si je prav v ulici Mozartove rojstne hiše kupila novo šolsko torbo. Čisto spregledali smo, kdaj se je začelo
j
Dobro razpoloženi Obirčani in dva Korčana v Salzburgu
Onstran predora skozi Visoke Ture nas je na salzburški strani pozdravilo izvrstno vreme. Že med potjo se je naš spremljevalec in bivši salzburški študent mag. Božo Hartman izkazal kot pravi strokovnjak, ko nam je tolmačil geografske in zgodovinske posebnosti te dežele. Seveda mu je pomagala suflerka Annemarie, njegova žena, rojena Salzburžanka.
mračiti. Polni prijetnih vtisov smo zapustili pivovarno av-guštinskega samostana. Da smo v skupini imeli po dve Miciji, dve Vidi, dve Žaliki, dve Moniki itd., smo opazili šele na zadnji postaji v Petrovi gostilni »Pri medvedu«. Zadovoljne in zdrave sta nas šofer Joža in kopilot Janez-Lupo pripeljala res še istega dne domov na Obirsko!
M. P.
POLAGANJE VENCEV
Trajen spomin na padle partizanske borce
I/sklopu mednarodnih ter V civilizacijskih norm spominjanja so te dni predstavniki Zveze koroških partizanov in slovenskega generalnega konzulata v Celovcu širom po Koroški položili vence na grobove žrtev nacističnega nasilja in antifašističnega boja. Od Karluta ter Golovice in Loma na Svinški planini do
Sel in do Peršmanove domačije na vznožju Karavank, od Podkloštra in Šentlenarta pri Sedmih studencih do Ko-meljna so posejani grobovi slovenskih partizank in partizanov ter pripadnikov drugih narodov, ki so dali svoja življenja v boju proti nacizmu. Njihov boj je neodtuljivo vpleten v doprinos narodov sveta za demokratično ureditev povojne Evrope, ta boj je temelj svobode slovenskega naroda, ter neizpodbiten steber neodvisnosti Avstrije in v členu 7 ADP zajamčenih pravic koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov.
PRIREDITVE
PETEK, 3. 11.
BOROVLJE, glavni trg -Mestna občina Borovlje
14.00	Kmečki trg
ROŽEK, galerija Rožek
17.00	Približevanje umetnosti z J. Zikulnig
VELINJA VAS, pri Knaberlnu SPD Bilka
20.00	Bilčovška jesen. Koncert »Brendi in Barabe«
SOBOTA, 4. 11.
REBRCA, mladinski center
9.00	Afriški plesi - sodobni plesi z Barbaro Plečko-Oberčkal. Nadaljuje se 5. 11. 2000
CELOVEC, Evropska hiša -Club tre popoli, KKZ
9.30	Kulturelle Integration Europas: Vorurteile, Mythen und Realität. Podijska diskusija z dr. Erhardom Buskom in udeleženci iz Italije in Slovenije.
ŠENTJANŽ, k & k
14.00	LOSITO. Podelitev slik prijateljev iz Senegala
VOGRČE, farna dvorana -KKD Vogrče
19.00	Premiera »Rdeča kapica«. Nastopa otroška gledališka skupina Vogrče
PLIBERK, kulturni dom - SPD Edinost, Društvo upokojencev Pliberk
19.30	Pevski koncert. Nastopajo:
MoPZ Edinost, MePZ Društvo upokojencev Pliberk, ženski pevski zbor Lipa, Društvo upokojencev Radovljica
VELINJA VAS, pri Knaberlnu -SPD Bilka
20.00	Bilčovška jesen. Koncert »Carinthia Saxophon Quartett«
NEDELJA, 5. 11._______________
BILČOVS, avla ljudske šole -SPD Bilka
11.00	Gledališka predstava »Hiša tete Barbare«. Gostuje mladinska skupina KPD Planina Sele
KOTMARA VAS, farna dvorana -SPD Gorjanci
16.00	Gledališka predstava »EKO-EKO«. Gostuje mlajša gledališka skupina SPD Bilka iz Bilčovsa
TOREK, 7. 11.__________________
ŠENTJAKOB, Regionalni center
19.00	Otroci-občila-računalniki.
Predava dr. Vladimir Wakounig, univerza Celovec
ČETRTEK, 9. 11. ______________
ŠENTJANŽ, k a k - k & k
19.00	Vernisaža Karla Vouka »S K Y«
PLIBERK, kulturni dom
19.30	Odprtje razstave
»Prešeren na Koroškem«. Referat: dr. Theodor Domej
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Zarja, SPD Valentin Polanšek, DSPPPA
19.30	Literarni večer ob 25-letnici Društva slov. pisatljev in pisateljic v Avstriji. Glasbeni okvir: MePZ Zarja
PETEK, 10. 11.	___________
ŠMIHEL, Farna dvorana - KPD Šmihel
20.00	Martinovanje
CELOVEC, Klagenfurter Ensemble
20.00	Premiera »Mali princ«. Nastopa lutkovna skupina Mi smo Mi
SOBOTA, 11. 11.
BELJAK, Parkhotel
14.30	Teden knjige. »Kruh iz črne kuhinje« (dokumentacija dr. Herte Maurer-Lausegger)
17.00	Predstavitev nemškega prevoda »Miklove Zale«; uvodne besede: dvorni svetnik Reginald Vospernik
ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž
18.00	Gledališka predstava »Ana in kralj, ki je padel iz pravljice«. Gostuje gledališče s Ptuja
ŠMARJETA, farna dvorana - KD Šmarjeta-Apače
19.00	Martinovanje. Pričakuje vas: vinska pokušnja, kulturni spored in glasba
OBIRSKO, pri Kovaču - Enotna lista Železna Kapla
20.00	Martinovanje; kulturni program s skupino »Copl Vokal« iz Železne Kaple in mladinsko skupino »NOMOS« iz Škocijana; ob 21. uri ples z ansamblom »Rosa« iz Šlovenije
NEDELJA, 12. 11.
Zveza
slovenskih žena vabi
na seminar
i si
SAMOZAVEST IN
UPORABA SLOVENŠČINE
od 10. do 12. novembra 2000 v Portorožu
Natančen program in ostale informacije dobite pri predsednici Zveze slovenskih žena Milki Kokot, Celovec, Tarviserstraße 16, tel. 0463/514300-40, kjer se lahko tudi prijavite.
RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše
10.30	Kabaret »Vse za ljubi kruhek«. Gostuje gledališka skupina SPD Borovlje; režija: Bogomir Veras
ŠENTPRIMOŽ, v farni cerkvi -farna mladina
14.30	Misijonska tombola
TOREK, 14. 11.
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
19.00	»Wirtschaftliche Globalisierung und Lebenschancen von Frauen«. Predavateljica: dr. Susanne Hieden-Sommer
ČETRTEK, 16. 11._____________
19.00	Slovesnost. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl; glasbeni okvir: skupina pet in tri in Radiški fantje
LOČE, kulturni dom - SKD Jepa-Baško jezero, SPZ, MTG
19.00	Glasbeni kabaret »Malo čez«
INFORMATIVNO PREDAVANJE
Avstrijski teden znanosti - »ScienceWeek @ Austria 2001«
V sredo, 8. novembra 2000, ob 16.00 uri, bo v Omanovi dvorani celovške univerze (soba z-129) zanimivo informativno predavanje o drugem avstrijskem tednu znanosti »ScienceWeek @ Austria 2001. Eine Woche der Öffentlichkeitsarbeit für die Wissenschaften«. Predava prireditelj festivala znanosti dipl. inž. Peter Rebernik z Dunaja. Predavatelj in Inštitut za zunanje zadeve celovške univerze vabita ravnatelje, profesorje in učitelje ljudskih, srednjih in višjih šol, nosilke in nosilce šolskih in izvenšolskih ter čezmejnih projektov, sodelavce univerzitetnih inštitutov, znanstvenih ustanov in muzejev, predstavnike kulturnih in izobraževalnih organizacij, zastopnike medijev ter vse, ki jih zanima delo znanosti v javnosti.
Predavatelj bo spregovoril o uspešnem 1. Avstrijskem festivalu znanosti »ScienceWeek @ Austria 2000«, predvsem pa bo udeležence prireditve informiral o možnostih in pogojih za sodelovanje pri 2. Avstrijskem tednu znanosti »ScienceWeek @ Austria 2001«, ki bo potekal od 11. do 20. maja 2001 po vsej Avstriji, pa tudi preko meja.
Informacije: http://www.scienceweek.at Prijavite se do 2. novembra: telefon 0463 2700 294 [9300].
E-pošta: silvia.gapp@uni-klu.ac.at
PRAZNUJEJO! Karl	Terezija Goltnik s Ponik-
Komar z Metlove - 70.	kjl Ud liki I	ve ~ r°jstni dan; Johan
rojstni dan; Marta Schel-	llddUlUU	Domej iz Konovec - 75.
lander iz Rožeka - osebni	t i tčl	rojstni dan; mag. Marjan
praznik; Joško Lepu-	Sk	Pipp s Trate pri Borovljah
schitz iz Ščedma - rojstni	- rojstni dan; mag. Neva
dan; Veronika VVrulich z	Pschernig-Breznik iz Ce-
Radiš - 93. rojstni dan; Katarina Dovjak	lovca - rojstni dan; dr. Jasna Zwitter-
iz Podgrada - 83. rojstni dan; Karl Wutte	Tehovnik z Dunaja - rojstni dan; Ludvik
iz Breške vasi - rojstni dan in god; Brigita	Ogris z Lipice - rojstni dan; Franc Ku-
Knez iz Goselne vasi - 60. rojstni dan;	kovica iz Sel pri Miklavčevem - rojstni
Andrej Hribar iz Kort - 81. rojstni dan;	dan; Ančka Kokot iz Celovca - rojstni
Ana Zablatnik iz Bilnjovsa- rojstni dan;	dan; Lizi Malle iz Sel - rojstni dan; Dl
Franc Aichholzer iz Ledine - 80. rojstni	Štefan Oraže z Radiš - rojstni dan.
dan; Franci Pegrin s Šajde - rojstni dan;
Fridi Hribernik iz Šmarjete - rojstni dan;
.......	Slovenski vestnik - usmerjenost lista
F rane Mak IZ Sel - rojstni dan; Marija seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim Schiffrer iz Mokrij - rojstni dan; Justina	poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
..	..	.v«	SV prejema podpore iz sredstev
Brezjak IZ Zltare vasi - rojstni dan; Jozet	za pospeševanje narodnih manjšin.
Plesnik iz Goselne vasi - rojstni dan; Jože tel. 0463/514300-0 • faks -71
Križnik iz Sinče vasi - rojstni dan; Karl ----------------------------------------
Sekol iz Dobrle vasi - rojstni dan; Marija	urednica
Jelen iz Dobrle vasi - 75. rojstni dan; Son->a Wakoun'9......................
Karl Ladinig - 40. rojstni dan; Stanko Naročniška služba.............Milka Kokot (-40)
Kelih iz Sel - 50. rojstni dan; Jelica Stei- Prireditve .........Andrea Metschina (-22)
ner in Nanki Krautzer iz Šentjakoba -	izdajatelj in založnik
rojstni dan; Kristijan Dlopst iz Večne	TIS|<
vasi - rojstni dan; Karl Mert Z Bistrice -	Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA
rojstni dan; Cecilija Lunder z Letine -	teL °‘‘63/50566
rojstni dan; Marta Kreuz z Blata - rojstni Taraser Straße 16, A^zo Klagenfurt/Celovec
dan; Šiman Dlopst iz Dvora - rojstni dan;
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
PE 3. 11. | 18.10 Utrip kulture_________
SO 4. 11. | 18.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 5. 11.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 6. 11. | 18.10 Kratki stik___________
TO 7. 11. | 18.10 Otroški spored________
SR 8. 11. | 6.08 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena 21.04 Večerni spored____________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 5.11.113.30 0RF 2 • OGENJ IN LED -Čeprav se morda sliši čudno, toda plezanje, ki mu boste v nedeljo sopotniki, je ljudi, ki jih boste v filmu spoznali, prijelo in odneslo tako močno, da se mu ne morejo več odtegniti. Koroške gore s svojimi skritimi zakladnicami so sestavni del njihovega življenja, na njih in v njih spoznavajo tudi sebe in svoje življenje. Že od prastarih dni je magija gorskega kristala osvajala ljudi. Iskalci, ki jih boste spoznali v oddaji, so prijatelji do groba. Spremljali jih boste v skrite in skrivnostne zakladnice Visokih Tur. - Ljudi, ki s svojo slo gledajo smrti v oči. (Režija: Mirko Bogataj, slika: Ivan Klarič/Claudio Ghidini.)
PO 6.11. | 4.20 0RF 2, 16.00 TV SL01 (Pon.)
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Žborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 3.11.110.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Glasba 18.00 Glasba 18.15 Tečaj slovenščine 18.45 Poročila
19.00	Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Musič for the masses 23.00 The rest of the day
24.00	Tamera (pon.) 01.00 Soundtrack tedna
SO 04.11.1 10.00 Forum: Simpozij v Osojah -Raimer Jochims „Leere Rahmen« 11.00 BBC News 11.30 Campus radio 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 BBC News
20.06	Yugo-Rock 23.00 Glasba_____________
NE 5.11.110.00 Evropa v enem tednu 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan
12.30	Special: Radio Stimme 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 BBC News 20.06 Sunday Loops 22.00 For those ab-out to rock 24.00 Glasba__________________
PO 6.11.110.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News
11.06	Zdrava ura - dr. Franz Inzko 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Karl Jenšac 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.)
23.00	Glasba 24.00 Forum: Simpozij v Osojah -
Raimer Jochims »Leere Rahmen« (pon.)______
TO 7.11.110.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News
11.06	Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan
13.00	Druga glasba: World mušic 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Campus radio (pon.) 21.30 Planet mušic 22.00 Literarna ka-varna (pon.) 23.00 Nachtfalter 24.00 Glasba
SR 8.11.110.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan
13.00	Druga glasba: Jazz 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Mediterraneo 20.00 BBC News
20.06	Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Spe-cial: Radio Stimme (pon.) 01.00 Glasba
ČE 9.11.110.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News
11.06	Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan
13.00	Ta mera 18.00 Glasba 18.45 Poročila
19.00	Yesterday & Today 20.00 BBC News
20.06	Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Club Karate 23.00 Glasba
Gospod Karničar, vi ste smučali z najvišje gore sveta. Kako pa se je ta zamisel rodila?
Jaz sem se v življenju izredno zgodaj spoznal s smučanjem, kar hitro za tem tudi z alpinizmom in nekoliko pozno, mogoče nekje pri dvajsetem letu, sem se začel spraševati, kaj v življenju pravzaprav zares znam. In spoznal sem, da sta plezanje in smučanje edino, kar zares dobro obvladam. Zadal sem si nalogo, da to dejavnost združim v alpinistično smučanje in to poskušam dvigniti na čim višji nivo. Po letu 1995, ko sva z mlajšim bratrom Andrejem kot prva smučala z osemti-sočaka Anapurne, sem dobil tisto pravo samozavest, da sem si upal reči: jaz bi pa rad smučal z najvišje točke na tem planetu.
Kako ste se pripravili na to odpravo?
Izkušnje, ki jih smučanje z Everesta zahteva, seveda združujejo kompletno mojo dejavnost. Lahko bi rekel, da se je vseh 38 let mojega življenja združilo v to smučanje. Nekaj specifičnega pa je to, kar se je dogajalo zadnje leto, izbiranje ekipe oziroma ljudi, ki imajo znanja, ne tista smučarska, potrebna za smučanje, marveč ostala organizacijska znanja za izpeljavo tako zahtevnega projekta. In seveda v to zadnje obdobje sodi tudi zagotovitev finančnih sredstev, skratka jaz tem pripravam najraje rečem plezanje Everesta doma, ker je ravno tako naporno brez sredstev priplezati na goro. To vemo zdaj, ko lahko potegnemo črto pod stroški te odprave, nekaj čez 700.000 mark je bilo potrebnih za realizacijo tega projekta, veliko od tega stanejo samo dovoljenja, ki jih je bilo treba plačati v Nepalu. Nekaj drugega so pa specialne športne priprave, ki jih pa moramo seveda vzeti v zakup. Jaz sem bil
INTERVJU Z SVETOVNO ZNANIM ALPINISTOM
»Čutil sem, da sem rojen za smučanje z Everesta«
Davu Karničarju, 38-letnemu alpinistu z Jezerskega je uspelo, da se je kot prvi človek spustil s smučmi z najvišje gore sveta, z Mount Everesta. 7. oktobra je Karničar dosegel vrh Mount Everesta in se potem po
južnim vrhom. To je 50 višinskih metrov pod vrhom. In pa predvsem zadnji del smučanja, ki je bil izjemno izpostavljen padajočemu ledu in snežnim plazovom.
enournem odmoru sputil z vrha. Vsa akcija je bila v živo prenesena po internetu. Slovenska odprava Ski Everest 2000 pod vodstvom 38-letne-ga Dava Karničarja je preživela dva meseca v Nepalu in se je preteklo soboto vrnila v Slovenijo. Na poti domov so se alpinisti ustavili kratko na Dunaju. Z Davom Karničarjem se je pogovarjala Tamara Kapus.
zadovoljen, da sem bil zdrav, da sem naredil vse tisto, kar sem sam od sebe pričakoval.
Eno je telesna, drugo pa mentalna priprava. Kako ste se pa psihično pripravili na to odpravo?
Pri optimalni fizični pripravi, takrat, ko se počutimo zdrave, močne, vzdržljive, hitre in tako naprej, je uspeh v Himalaji mogoč, morda 20% ga zagotovimo s fizično pripravo, 80% pa je psihična priprava oziroma važno je, kakšen odnos imamo do cilja, do svoje želje. In jaz imam do svojih ciljev, ki si jih zadam, precej strogo stališče oziroma si jih poskušam postavljati realno, torej da jih dosežem. Če si v življenju postavimo preveč nerealnih ciljev, izgubimo samozaupanje. In kot sem že prej omenil, tisti uspeh na Anapurni me je podžgal, po tistem sem doživel tri neuspešne odprave. Vendar čutil sem, da sem rojen za smučati z Everesta. In sem vse neuspehe pretvoril v izkušnje, v organizacijo letošnje odprave. In jaz sem zelo, zelo srečen, ker vem, da nisem samo na teh svojih izkušnjah in odločitvah naredil Everest, ampak da je bilo prisotno tudi tisto tretje: eni verjamejo v Boga, drugi v srečo, jaz verjamem v dobre misli. Ali pa v kombinacijo vseh teh treh,
skratka, vse stvari so se obrnile meni v prid, ker sem verjel, da po prizadevanju, po trdem delu mora priti uspeh.
Davo Karničar
Kako dolgo je trajala ta odprava?
Cela odprava je trajala točno dva meseca, v baznem taboru smo bili trideset dni. Po treh tednih aklimatizacije smo se lotili prvega, absolutno resnega poskusa, ki je tudi uspel: priti na vrh in smučati dol. Sam vz-
pon na vrh je trajal štiri dni, in seveda za mene še štiri ure in trideset minut smučanja z vrha, z 8848 metrov do 5300 metrov do baznega tabora.
Kako velika pa je bila vaša
ekipa?
Odpravo je sestavljalo deset članov, od tega šest alpinistov z ambicijo priti na vrh, potem je bil v odpravi zdravnik, ki pomaga tudi pri psihični opori, in seveda je naredil veliko efektivnega dela, morda za druge odprave več kot za nas, ker so imeli večje probleme. Ob tem je bila še prisotna novinarka, prisoten je bil profesionalni snemalec in prisoten je bil tudi tehnični mojster, ki je skrbel za satelitski prenos podatkov sleherni dan, kaj se z nami dogaja. Ampak prav vsak dan smo v domovino sporočali nove podatke, ki smo jih tudi opremljali s fotografijami, ki smo jih tudi poslali in seveda ta ažurna stran na internetu, ki je poročala o podvigu odprave SKI Everest 2000, je bila pohvaljena z več strani, veliko pohvale je prišlo iz Amerike, iz Avstralije in iz podobnih centrov, kjer jih ta dejavnost tudi zanima.
Kaj je bila najbolj kritična
faza odprave?
Najtežji del smučanja je bil greben med Hyllarijevo stopnjo in
Kakšne občutke ste imeli pri vzponu in ko ste se spustili s smučmi?
Preveč emocionalnosti ob takem podvigu škodi, vsaj meni. Jaz sem to spoznal, tako da sem se ves čas vzpona in spusta koncentriral na to, da bom čim bolj pravilno izvajal to moje tveganje. Zavedal sem se, da se morda lotevam največjega tveganja v svojem življenju. Zato nisem popuščal kakšnim emocijam, kako visoko že sem ali pa da bi se na vrhu spomnil svojih otrok ali česar koli, ker bi me lahko naredilo mehkejšega. Jaz sem se hotel zavezati, in to mi je tudi uspelo, zares svoji akciji. Vedel sem, da mora biti vsak korak, vsak zavoj narejen stoprocent-no, sicer ogrozim sebe in pa varnost tistih, ki me doma čakajo.
Rekli ste, da ste s to odpravo verjetno največ tvegali v svojem življenju...
Prav gotovo je za tale Everest kriva ta odločitev, da če kdo čuti talente, da jih mora izkoristiti in da jih mora poskusiti dvigniti na čim višji nivo. To geslo me je pripeljalo do uresničitve Everesta in to geslo poskušam prenesti na svoje otroke. Če bi sleherni človek iskal tisto najboljše v sebi, potem mislim, da bi vsi skupaj bili bistveno bolj efektivni.
Kakšne cilje pa po najvišji gori sveta še imate?
Po najvišji gori sveta ali pa najvišji gori Azije bi rad presmučal vse najvišje gore vseh kontinentov.
Najlepša hvala za pogovor!
Domača stran odprave www.everest.simobil.si
"7 nano je pravilo, da se v podjetništvo odpravljajo tisti, ki so nezadovoljni z razmerami v delovnem okolju ali s svojim statusom. Ena takšnih zgodb o uspehu se je začela pred petimi leti na Koroškem, preden se je za samostojno pot odločil Boris Bračič. V zgodnjih devetdesetih letih, v času razmaha prodaje računalniške opreme, je kot poslovodja izpostave večje trgovske hiše spoznal, da delovna mesta niso ustrezno prilagojena za nameščanje PC-jev. Pojavila se je tržna niša prodaje računalniških mizic, kar mu je porajalo ideje o pisarniškem pohištvu. In ko v matični hiši niso hoteli prisluhniti želji po večji samostojnosti izpostave na Koroškem, se je odločil. Z ženo Sonjo sta 1994. leta ustanovila družinsko podjetje Avenida za prodajo birotehnične opreme, tržišče pa je kmalu
Začeli iz nič..,
postalo zasičeno. Potrebno je bilo ukrepati; izbrala sta pot lastnega znanja in proizvodov ter vpeljala program prenove poslovnih prostorov oz. lastne ponudbe pohištva.
Začetki so bili samorastniški, potrebna so bila odrekanja, pomembno je bilo tudi pri prejšnjih zaposlitvah pridobljeno znanje in izkušnje obeh, pripoveduje sogovornik. Začeli so v garaži, veliki dobrih šestdeset kvadratov, se povezali s slovenskim predstavnikom avstrijske firme, ki jim je ponudila tehnično podporo. Pri delu v proizvodnji so jim bili v pomoč tehnični katalogi (za razne detajle), obiskovali so sejme, strojna izobrazba Borisa in osta-
in uspeli!
lih zaposlenih, pa je bila dobrodošla pri upravljanju s stroji. Z naraščanjem naročil so se še dvakrat preselili in v tem letu kupili dokaj velike proizvodne in poslovne prostore v Dravogradu. Kako so izpeljali naložbe? »Ker smo majhni nam 1995. leta ni bila pripravljena pomagati s posojili nobena slovenska banka. V sosednji Avstriji smo dobili hipotekarni kredit že na prvi banki. Kupili smo tudi strojno opremo, razen CNC stroja, ki smo ga dobili lani. Kredite smo že odplačali,« pove sogovornik.
»Prvi največji posel je bil pohištvo za trinajst delovnih mest«, se spominja, »sedaj pa že dobivamo naročila za trinajst pisarn«, doda. Razvoj so narekovala na-
ročila večjih slovenskih gospodarskih družb, kjer običajno prihaja do novih naročil. Ugotavljajo, da so zanje najpomembnejša priporočila njihovih kupcev. Odprli so tudi trgovska predstavništva v treh slovenskih središčih, pohištvo pa izvažajo na Hrvaško, v BIH in Makedonijo. Imajo tudi svojo spletno stran na internetu ter predstavitev programa na zgoščenki. Za stroške izdelave te multimedijske predstavitve pa ima podjetje obljubljeno sofinansiranje iz denarja v državnem proračunu.
Proizvodni program zajema poleg pisarniškega še pohištvo za opremljanje avtosalonov, kuhinj in ostalega pohištva za dom ter opremo medicinskih objektov. Odpira se jim program prenosnih predelnih sten. Pripravljajo se na izdelavo ekskluzivne podobe pohištva, ki jo snuje profesionalni oblikovalec
in bo postalo blagovna znamka Avenida. Ponosni so na CNC stroj, ki posname robove pohištvenih ploskev tako, da njihov zunanji videz pritegne pozornost. Posebni so tudi glede fleksibilnosti, saj izpeljejo vse poslovne in proizvodne korake od meritev, risb z nasveti predlogov za postavitev, izdelave do montaže sami, kar seveda pomeni naročnikom olajšanje. Na komercialnem področju pa se pripravljajo na prodor v sosednjo Avstrijo. »K uspehu je pripomogel celoten, sedaj že 18-članski kolektiv Avenide; vsi si prizadevamo, rasli smo s podjetjem in se samopotrjevali. Ob posodobljeni proizvodnji vključujemo tudi vizije sodobnega poslovanja, zato smo na tržišču prepoznavni in deležni zaupanja dobrih slovenskih podjetij«, je sklenil Boris Bračič svojo pripoved.	S. Š.
37. MENDARODNI HITROPOTEZNI TURNIR OBMEJNIH MEST IN KRAJEV 2000:
Bilčovs gostil vrhunske šahiste
Dvojezična občina Bilčovs je narodnih naslovov iz Pulja konec tedna ob tradicionalnem (Nenad Ferčec, Danijel Novak, 37. mednarodnem hitropotez- Emilio Fucak, Miroslav Zufič), nem šahovskem turnirju obmej- ki je vsaj za eno leto osvojila nih mest in krajev 2000, ki ga tudi lep predhodni pokal SŠZ.
Šahisti ŠK Pula so dobili vseh enajst dvobojev in ob tem zbrali 38 točk. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili ekipi iz Pirana (32 točk) in Postojne
(28.5)	, sledijo pa ŠD Nova Gorica
(27.5)	, ŠK Ko-lektor Idrija
(26.5)	, ŠK Kočevje (26), itd.
Najboljši rezultat na prvi deski je. dosegel Pirančan Goran Belamarič (10,5 točke iz 11 partij) pred Nenadom Ferčecem iz Pu-Na mednarodnem šahovskem turnirju v Bilčovsu lja (9,5/11) in so se kadile glave	fmo: tukan Madžarom San-
dorjem Borsom
je letos vzorno organizirala (8/11). Najboljši igralci na dru-Slovenska športna zveza (SŠZ), gi, tretji in četrti deski so bili gostila vrhunske šahiste iz Andrej Žnidarčič (ŠD Piran), Šlovenije, Hrvaške in Madžar- Emilio Fucak in Miroslav Zufič ske. Zmago je odnesla četverica (oba ŠK Pula). Vodja šahovske nosilcev nacionalnih in med- sekcije SŠZ Ivan Lukan je na
turnirju pozdravil skupno dvanajst ekip iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske, vrhunske šahiste pa je v imenu občine pozdravil bilčovški podžupan Hanzi Ogris mlajši. Sodnik turnirja je bil Vladimir Kodrič iz Izole.
Moštvo Slovenske športne zveze, okrepljeno z igralci ŠD Idrija, pa je naslednji dan v dvoboju s pobrateno ekipo iz Pirana zmagalo s 33,5 : 30,5.
Hitropotezni turnir posameznikov, katerega so se udeležili šahisti Pirana, Idrije in SŠZ, pa sta s po 9,5 točke dobila šahovski mojster Vinko Cuderman in mojstrski kandidat Silvo Kovač (oba ŠD Idrija).
Končni rezultat 37. turnirja obmejnih mest 2000: 1. ŠK Pula (Fercec, Novak, Fucak, Zufič) 38 točk, 2. ŠD Piran (Belamarič, Žnidarčič, Pregarac, Treuršič) 32, 3. Postojna (Hlad, Dekanj, Hajna, Tušar) 28,5, 4. ŠD Nova Gorica (Perus, Srebrnič, Borišek, Rusjan) 27,5, 5. ŠK Kolektor Idrija (Cuderman, Kovač, Mitrovič, Useničnik) 26,5, 6. ŠK Kočevje 26, 7. Elektormos Györ 22, 8. Palma Lucija 16,5, 9. ŠK Buje 15,5, 10. Šempeter pri Novi Gorici 13, 11. ŠD Piran - seniorji 9,5, 12. ŠK Loška dolina.
I. L.
Sredinski igralec ASKÖ Bilčovs Glantschnig (v sredini) je veliko prispeval k remiju	Foto stukeij
ODBOJKA
Od zmage do zmage
Odbojkarji SK Aich/Dob se nahajajo v super formi in so v treh zaporednih tekmah slavili kat tri prepričljive zmage.
Po začetnih težavah in težkih nasprotnikih se je moštvo, kot je videti, le konsolidiralo in uigralo. V prvenstveni tekmi na tujem proti Feld-kirchu so bili Dobljani boljše moštvo in prepričljivo zmagali s 3 : 0.
Pretekli ponedeljek pa so morali varovanci trenerja V. Pridala v Enns, ki je v zadnjih letih vedno zapustilo igrišče kot zmagovalec. Vendar tokrat je prišlo drugače. Dobljani so sicer pričeli kot vedno nervozno, vendar so se sčaso-
ma pomirili in odločno zaigrali. Moštvo je igralo kompaktno z malenkostnimi napakami in premagalo nasprotnika zasluženo s 3 : 0.
Preteklo sredo so Dobljani v dveurnem in izredno napetem dvoboju zasluženo premagali Salzburg v petih nizih s 3:2. Gostje so kar dvakrat šli v vodstvo, vendar je borbenost in glasna podpora številnih navijačev odločila srečanje v prid Dobljanov. Ekipa je dala vse od sebe, odlično so igrali R. Chocholak in legionarji J. Kokot, T. Pisnik in Hafner iz Slovenije. Dobljani so se s serijo zmag povzpeli na odlično tretje mesto. M. Š.
KOŠARKA
Zmaga in poraz
JUNIORJI:
BBC Wolfsberg : KOŠ 81 : 105 (36 : 56)
Točke so dali: Rozman Dominik (27), Trifunovič Jasmin (25), Perko Jure (15), Šporar Miha (15), Vavti Boris (9), Jeraj Jože (7), Brezavšček Jurij (6), Blajs Gregor (1)
Po porazu proti Piratom na zadnji tekmi si košarkaši pred odhodom v Labotsko dolino niso pričakovali tako jasne zmage, kot so jo potem dosegli. Ta zmaga je bila tudi velik korak v smer finalne skupine. Za to moštvo pa govori predvsem dejstvo, da je v njem več igralcev, ki lahko nastopijo kot topsco-rerji in prevzamejo odgovornost za nabiranje točk. Tokrat sta bila to Dominik Rozman s sede-mindvajestimi in Jasmin Trifunovič s petindvajsetimi točkami.
ŠOLARJI:
Askö Landskron : KOŠ 85 : 37 (49 : 18 )
Točkovali so: Rutar A. (14), Kropiunik M. (9), Rutar M. (8), Hobel (2), Kocman M. (2), Sturm M. (2), Benetik A., Boschitz J.
Jasmin Trifunovič (9) sodi med najboljše metalce juniorjev Foto:šumi
To je bil drugi poraz za moštvo šolarjev, ki na začetku prvenstva še plačuje »šolnino«. Prepričani pa so, da se bo ta »šolnina« obrestovala in da bo z nadaljnjimi treningi in igrami počasi prišel tudi uspeh. Seveda, če bodo fantje ostali vztrajni.
ŠAHOVSKI OREH Št. 132	Silvo Kovač
Barle - Gleizerov / Ljubljana Open 2000
BILČOVS-LAUNSDORF
Z borbo do točke
- 2 : 2 (0 : 2)
Bilčovs je preteklo nedeljo močno oslabljen, manjkalo je kar pet standardnih igralcev, nastopil proti dobri enjasterici iz Launs-dorfa. Gostje so iz terenske premoči v 28. minuti šli zasluženo v vodstvo. Samo dve minuti navrh je Paar povišal na 2 : 0 za Launsdorf. To je bila mrzla prha za domačine, ki so se zelo potrudili vendar enostavno nič ni uspelo.
Po odmoru so Bilčovščani nepričakovano borbeno zaigrali in Igor Strugger je v 70. minuti s prisojeno enajstmetrovko
hladnokrvo znižal na 2 : L V 84. minuti je po izredno lepi podaji G. Lipusch z glavo poslal žogo neubranljivo za golmana v dolgi kot in izenačil, česar nihče ni več pričakoval. Obe moštvi sta bili veseli točke.
Bilčovs je po 12. kolih na zadovoljivem sedmem mestu in gosti prihodnjo nedeljo moštvo iz Pokrč. Vabljeni.
REGIONALNA LIGA
Končno je SAK zmagal
V zadnji tekmi jesenskega kola je SAK pred domačo publiko končno slavil težko pričakova-
no prvo zmago proti BW Linz s 3 : 1 (2 : 0). Moštvo je igralo kot v nekdanjih časih - borbeno in napadalno. Po dolgem času je R. Miklau spet zadel v črno in tudi Stanko Tot se je vpisal v listo strelcev. Igor Ogris je s tretjim golom fiksiral zasluženo zmago. Žal je bil izključen Stanko Tot zaradi rumeno-rdečega kartona. Očitno so resne in svarilne besede predsednika SAK Jožeta Partla le malo zalegle. S to zmago se je SAK premaknil na nič kaj zadovoljivo 13. mesto.
Zadnjo tekmo jesenskega kola igrajo atletiki na tujem proti Welsu (4. 11. ob 14. uri)
M. Š.
V menjalni varianti francoske obrambe je črni uspel razviti vse figure, medtem ko se beli ubada z razvojem črnopoljne-ga lovca. V nastali poziciji je na potezi črni, ki z nekaj zaporednimi žrtvami figur razbije belo kraljevo krilo in v
X	I #
lit	ii
1	I 4
mm	
	ai a
A	a At
2 ^	R £
abcdefgh
napadu zmaga. Kako poteka zmagoviti žrtveni ples črnih figur?
Rešitev št. 131
Črni lovec je napadel neugodnega belega skakača na polju b5, ki brani osamljenega kmeta na polju c7, vendar jemanje skakača ni mogoče, saj je črni kralj matiran na osmi vrsti. Beli je zato odigral l.Td6! in zaprl črnemu lovcu poševnico a3 - f8 in onemogočil vračanje na polje e7. Črni je poizkusil še s potezo l...a6 prepoditi belega skakača, saj ne gre jemanje l...Ld6: 2.Sd6: mat! V partiji je še sledilo 2.Tedl in črni se je zaradi pritiska na d-liniji vdal.