Poštnina plaČaAa v gWM«. Leto LXIX.. št. « N tjaaljana, sobota 22. februarja 19)6 Iznaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ«, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljev* oHea Mer. & Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 m 31-29 Podružnice: MARIBOR Stroaamayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon st, 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Italija snuje revizlonistični blok "Med Rimom in Berlinom ter Varšave so v teku važni diplomatski razgovori — Italija hoče ustvariti protiutež francosko-angleškemu bloku Fariz. 22. februarja, r. Rimski dopisnik Mati na« poroča, da je poljski po-Bjamk v Rimu imel včeraj dolg sestanek t. Mu*solinijem. Takoj nato je odpotoval v Varšavo, kamor ga je telefonieno pori al poljski zunanji minister Beck, da mu podrobno poroča O razgovorih z Mussoli-r.ijem in o njegovih predlogih. V krogih poljskega poslaništva v Kimu sicer zatrjujejo, da je potovanje poljskega poslanika v Varšavo docela zasebnega značaja, vendar pa tega v rimskih diplomatskih krogih nihče ne veruje. Vsi so trdno prepričani, da obstoja tesna zveza med potovanjem poljskega poslanika v Varšavo in nemškega poslanika v Berlin, ki je prav tako takoj po razgovoru z Mussolini jem odpotoval z letalom, da osebno sporoči Hitlerju Mussolinijeve predloge. Vse kaže, da snuje Mussolini nov revizkmisti-blok v Srednji Evropi, ki bi obsegal Ttalijo, Nemčijo, Poljsko, Avstrijo in Madžarsko in ki naj bi tvoril proti ut*ž francosko - angleško - ruskemu bloku, kateremu pripada tudi Mala antanta. Berlin, 22. februarja o. Zagonetni diplomatski razgovori meti Rimom in Berlinom so še vedno v ospredju zanimanja diplomatskih krogov, kljub vsemu prizadevanju j>a novinarji doslej v zunanjem ministrstvu še niso dobili ni kak i h pojasnil o njihovi vsebini. Dobro poučeni potrjujejo, da gre za zbližauje med Rimom in Berlinom, vendar se razgovori ne bodo tako kmalu končali, ker gre za težavno rešitev avstrijskega vprašanja, v katerem zavzemata Italija in Nemčija docela nasprotujoči si stališči. Nemški poslanik v Rimu Ilassel, ki je včeraj prispel z letalom v Berlin, !e imel danes ves dan razgovore z vodilnimi nemškimi državniki. Značilno je, da tudi v nemški vladi prevladuje mnenje, da bi bil sedaj ugoden trenutek za zbližauje z Rimom in da bi bil to naj umestne jši odgovor na ralifikacijo francosko - ruskega pakta, ki je po tolmačenju L-erlinskib krogov v prvi vrsti naperjen proti Nemčiji. Za obnovo trozveze Kini. 22 februarja o. Kljub uradnim zatrdilom, da gre pri sedanjih diplomatskih razgovorih za normalne diplomatske stike med Italijo in Nemčijo, se v rimskih diplomatskih krogih trdovratno vzdržujejo vesti, da gre za obnovo nekdanje trozveze med Nemčijo, Avstrijo in Italijo, ki naj bi tvorila protiutež bloku Anglije, Francije, Rusije in Male antante. V zvezi s tem je mnogo govora v rimskih diplomatskih krogih o dolgem razgovoru Mussolini j a s poljskim poslanikom. Poljski poslanik je bil pred tem pri Su vičnu, ki ga je podrobno informiral o razgovorih med Italijo in Nemčijo. V rimskih krogih mislijo, da si Mussolini prizadeva pritegniti Poljsko k nemsko-italijartakemu bloku. Granali pri Edenu Kim, -2- februarja o. Obisku italijanskega poslanika v Londonu Grandija pri angleškem zunanjem ministru Edemi pripisujejo italijanski listi izredno važnost. Zatrjujejo, da sta razpravljala v zvtzi s petrolejskimi sankcijami, kako bi se mogla afriška vojna čim prej likvidirati. yGaz* zet ta del Popolo« trdi. da se je Eden končno prepričal, da je izvajanje petrolejskih sankcij nemogoče m da zaradi tega tudi ne bo osebno potoval v Ženevo na zasedanje odbora lS-ih, ka se bo sestal 9. marca. Smrtne obsodbe v Sofiji Polkovnika Velčev in Tančev sta obsojena na smrt, 2 obtoženca na lO, sedem na 8 let robije, ostali pa so bili oproščeni Sofija. 22. februarja z. Z velikim /aui-manjem je vsa lolgarska javnost pričakovala sodbo v procesu proti bivšemu polkovniku Damjanu Velčevu in tovarišem, ki so bili obtoženi, da so kovali zaroto proti režimu in hoteli izvesti državni udar. Proces je trajal tri tedne ter je bilo zaslišanih nad 100 ipric. Sodba je bila objavljena danes ob H.30 v prostorih vojaškega sodišča v Sofiji. Dostop je bil dovoljen le omejenemu številu novinarjev. Obsodba ?e izzvala veliko pre- senečenj'1 Damjan Velčev in polkovnik Tančev sta obsojena na smrt na vešalih; polkovnik Ilijev in polkovnik Nedeljkov sta obsojena na 10 let robije, kapetani Krstov, Titov, Radojkov. Tančcv_ Mitrov. Maueev in Starčev vsak na 8 let robije, letalski major I>azaroY pa pogojno na eno let« robije. Vsi ostali obtoženci, med njimi bivši policijski direktor v Sofiji general Zaimor in bivši minister Aleksander Todorov so oproščeni. Vsi politični Madrid, 22. febr. z. Besedilo dekreta o amnestiji, ki jc bilo sprejeto na seji vlade soglasno, se glasi: Večina volHcev se je jasno izjavila za amnestijo političnih in-sociataih obsojencev. Ker gre za pomirje-nje. ki je potrebno za mirno larodno delo, ki ga žele viada in vsi zainteresirani krogi, predlaga vlada stakni parlamentarni delegaciji ta dekret: AmnestiT-ajo se osebe, ki so bile obsojene ali pa so v sodbi zaradi političnih in socialnih zločinov. V to amnestijo se vključujejo rudi osebe, ki ©o bile čiani občinskih odborov v pokrajini Baskov, ki so bile obsojene s pravomoćno v Španiji osvobojeni obso-cibo. Vlada bo obvestila parlament o tem. kako je izvedla ta zakon. dani stalne delegacije parlamenta. ki pripadajo populistični stranki, so predlagali, da naj se amnestija podeli samo za zločine, ki so bili storjeni na dan voltev. Po kratki diskusiji je bilo besedilo ljudske stranke odklonjeno in je delegacija odobrila besedilo, ki ga je predložila \lada. Stalna delegacija je tudi pooblastila vlado, da la+iko podaljša obsedno stanje v mestih, kjer je že bilo proglašeno. Parlamentarni ocfbor je odobril tudi več izrednih kreditov. Mednarodna konferenca o zaščiti delavstva Ženeva. 22. febr. A A, Upravni odbor mednarodne konference /a delo je sklenid 5»klicat* leta 1937 mednarodno strokovno konferenco za zaščito delavcev in delavk. Upravni odbor mednarodnega urada za dek> je končno določil dnevni red 37. zasedanja mednarodne delovne konference. Na dnevnem redu so tale vprašanja: Vjptoe javnih del na zaposlitev delastva. Redukcija delovnega časa v grafični in kemični industriji. Poleg tega je odbor sklenil, da bo podvzel korake, da naj se revidirajo štiri mednarodne pogodbe. L abesinskih bojišč Ren ter poroča, ^ ne nudijo Abesinci Italijanom nobenega odpora — i« pijani prodirajo v docela izpraznjenih pokrajinah London, 22. ebr. A A. Reu.er poroča: Brzojavke, ki so včeraj prispele s fronte, dokazujejo, da so tri italijanske kolone včeraj napredovale za 30 km, ne da bi oddale le en strel. Napredovale so čez plodno ravnino okoli Guje in so zasedle nove postojanke, ki gospodujejo nad dolino Makmcsis. ki je ena od najvažnejših rek v tej pokrajini. Krožijo glasovi, da so italijanski prvi oddelki prišli že v neposredno bližino Amba-Alagija Alderat, ki so ga Italijani včeraj zasedli, leži približno 25 k mjujno od Makalc. Predno so italijanske kolone šle naprej, je italijansko topništvo pripravljalo pohod v sodelovanju z italijanskimi letastvom. Nikjer niso Italijani nafetrli-oa odpor Abesince\'. Ta&oijlza-na- pada.ln.invi četami rtalijanskm kolon. so korakali tebnični in mž>er»jerski oddelki, ki so takoj postavili telefonske zveze in začeli širiti karavanske poti in ceste. Na ta način bo vojakovi prvi vrsti omogočeno dovoz živeža in municije. Verjetno je, da bodo Italijani sposobni na ta način doseči nove uspehe, preden nastopi doba velikega deževja. Po vesteh iz abesinskih virov poroča ras Mulugeta, da italijanska letala noč in dan bombardirajo njegove čete. Rcuterjev dopisnik pri italijanski severni vojski poroča z opazovalnega mesta maršala Badoglia v Adix ul Negufu v ravnini okoli Buje, da prva italijanska arms-dk, ki šteje 30.000 mož in-zaseda ra»vnino, ni oddala niti enega strela. Tri diviz^ so krenile zjutraj o4> pol sedmih na višino Goto Garadteam. od **m pa v Aderat p.i gori G orno loj in nato v mesto Debrailu. Vsi ti kraji so znani iz borb med rasam Mangadasom in italijanskim generalom Alimongijem v letu W°5. Te divizijo so prišle na določena mesta ob H. dopoldne in m\ celi poti niso vklele sovražnika. Popoldne je maršal Badoglio pregledal na novo zavzeto pokrajino. Italijan! so od K>. t. m. naprej južno od Makaie zavzeli 1850 km2 novega ozemlja. Prloti italijcnsfcih revidmh letal poročajo, da so vkieK na cestah, ki vodijo na jug, mnogoštevilna trupla mrtvrh in mnogo ranjenih. Reuter poroča iz Adis A bebe. da abesin-ska vlada ne more hitro javljati rezultate posameznih borb, ker ne razpolaga z zadostnim številom radiopostaj m telefonov. Razen tega lahko Italijani love abesinsSce brezžične vesti m zato abesinska poveljstva raje pošiljajo vesti po kurrrjm. Ras Mnlngeta o bitki pri Enderti Desie, 22. februarja w. Ras Mulugeta je na razna vprašanja med drugim izjavil: Med 12. in 14. t. m. sem si bil na jasnem, da pripravlja sovražnik obširen napad. Zaradi tega sem odredil strategičen umik, toda italijanske predstraže, ki so opazile naš umik, so takoj prešle v napad in hvt-ka so je pričela. V borbah med 12. ki 17. februarjem so imeli Abesimei 137 mrtvih in 268 ranjendh, izgube Italijanov pa so mnogo večje. V noči na 16. februarja je 1500 Brit rejcev prešlo z orožjem in nvu-nicrjo k našim četam. ofenzivi na jugu Asniara. 22. februarja \v. Razni znaki ka-žejjo, da je treba na jugu pričakovati važne vojaške akcije. Italijanska letala že več dni sistematično bombardirajo središča in glavne prometne proge abesinskih čet. Skladišča in municijski depoji v Ma-ga'Ti so skoraj popolnoma uničeni. Ljubljana, 22. februarja. Današnja vremenska ■ poročilo JZS6 in :Zveze za tujski promet so za smučarje dokaj neugodna. Xanašajo se večinoma na včerajšnje stanje, ko je bila najnižja temperatura na Kofcah —3, sicer se je pa gi- ;bala med —2 do 4 stopinje. Danes se je po vseh znakih so Teč položaj še poslabšal in s smuko jutri tudi v planinah ne bo nič. Vremensko poročilo pravi, da je toliko in toliko mokrega snega, istočasno pa, da je smuka dobra. Kdor sestavlja taka poročila, naj smuča po mokrem snegu dokler tudi sam ne postane moker, če ni za smuko dobrega snega, ga pač ni in tu nobeno zatrjevanje, da je smuka dobra, če je sneg moker, nič ne pomaga. Sorzna poročila. Inozemske bone Čarih 22. februarja: Beograd 7.-. Pariz 20.11. London 15.105. New York H02.875, Bruselj ol.o5, Milan 24,30. Aladrid 41.87.1, Amsterdam 207.80. Berlin 123.- Dunaj 57.-, Praga^:1^68, .Varšava 57-70, Bukarešta ^o0. Dr. Hodža v Beogradu Jugo slovenska prestolnica je priredila češkoslovaške fen sprejem Beograd, 22. febr. z. Davi ob 9. je pni-spel v Beograd češkoslovaški ministrski predsednik in zunaivji minister dr. Miiain Hodža. Jugoslovenska prestolnica je priredila češkoslovaškemu državroku izredno prisrčen sprejem in tudi pri tej priliki dokazala bratsko čustvovanje vsega jugoslo-venskega naroda do bratske češkoslovaške republike. Na kolodvoru so pozdravili odličnega gosta ministrski predsednik dr. Stojadinovič s člani vlade in višjim urad-ništvom zunanjega ministrstva ter poslanik Male antante in Balkanske zveze. Na peronu je bila postrojena častna četa z zastavo in godbo, pred kolodvorom pa je pričakovala dr. Hodžo velikanska množica ob-.činstva, k» je prirejalo staremu pobor- niku za osvc bojen je Slovano\ . ;->od avstrijskemu, jarma prisrčne mučite. Jvo.kjd\ or je bil okra>en z jugosioven&kim; in češkoslovaškimi zastavami. Med maciumi občinstva se je dr. Hod/.: v spremstvu mir strskega predsednika dr. Stojadinoviča in ee-ikoslcNaikega poslanika dr. Crinse odpeljal na češivi;sli.Y.wko po-slan išr\-o. nato pa se je v zunanjem ministrstvu sestal z dr. SrtojadinoviČcm. Dr. Hod/a ustane dva dni v Beogradu ter bo sprejet v posebni avdijenci pri Ni. Vel. kraljici in pri Nj. \"is. kne/u namestniku. Nato bo posetvl tudi še slovaške kolonije v Vojvodini, kjer je bil prvič izvoljen za poslanca. 0+>«%ku dr. Hodžc pripisujejo v diplomatskih krogih veliko važnost. Vprašanje banovinskih dohodkov Danes je obravnaval banski svet proračun dohodkov — Priglasilo se je 17 govornikov Ljubljana. 22. februarja Daurs dupoiune jfc bil v razpravi na seji banskega sveta proračun dohodkov. Pred prehodom na dnevui red je ban dr. Natlačen prečita! zahvalno pismo ministra dvora Antiča na vdanostne brzojavke banske-{ja sveta' na kraljevski dom. Za razpravo se je prijavilo 17 govornikov. Prvi je govoril bt»n. svet. Avsenek. Dejal je. da je proračunska rezerva 800.000 Din Prenizka, zlasti zaradi vpliva sankcij. Anuiteta in obresti znašajo okrog 10 milijonov Din. banovinski dolgovi pa 88 milijonov Din. Samouprave so napravile 37 milijonov Din dolgov. Proračun, ki zdaj znaša okrog 100 milijonov dohodkov, moral bi pa okrog G00 do 400 milijonov, glede na ogromne naloge In bremena, ki jih mora banovina prevzemati zdaj. Prej smo napravili precej napak, ko smo se zanašali na državo in ko so pr* šle samouprave na banovino, kar se nam zdaj zelo maščuje. Vendar ne smemo biti preveliki pesimisti, 6aj smo višek krize že presegli. Gospodarski položaj bi se zboljšal mnogo prej, če bi država ne reducirala prehitro svojega proračuna, ko ji bauovina še ni mogla slediti. Za. zboljšanje gospodarskega položaja naše banovine je predvsem potrebno, da banovinska upiavii skuša odpraviti čim prej neugodne posledice sankcij, sodelovati Pri odpravi denarne krize in pri ureditvi odnosov med banovinskim in državnim proračunom. Dr A. Veseniak je govoril proti povišanja trošarine na vino in dejal je, naj bi se takse na avtomobile uredile tako, da bi plačevali progresivno, in sicer po prevoženih kilonctrih in ne vsi enako, zato bi nai bilo merilo trošarine na bencin. Inž. Milan isnklje je dejal, da banovinski proračun kaže sicer povišanje proti prejšnjemu, vendar pa je mnogo prenizek v primeri z velikimi nalogami. Pomagati bi nam morala država, deliti pravično sredstva. Država pobere vedno najboljše vire đobodkov, drtigo pa propusti banovini. V sedanjem proraiunu je skromna. drEanm dotacija, ki ue dosega niti Govornik je predlagal resolucijo, ki v njej pozdravlja, da jo v proračunu uvedena, državna dotacija, ki je silno potrebna naši banovini 7aradi sankcij. Naša banovina je utrpela zaradi sankcij siirio škodo, usodno za naše gospodarstvo. Državna pomoč nam je nujno potrebna. Ban se pa naj tudi zavzame pri vladi, da bo država plačala dolg, ki g» dolguje za banovinske bolnice (okrog 5 milijonov Din). Resolucija opozarja, da v proračurj&kih dvanajstinah ni anuitet za trgovsko akademijo v Ljubljani. Govornik je zavračal trditev, da je naša banovina bogata in dokazoval, da je pasivna. Izjavil je tudi, da so naM gospodarstveniki pripravljeni podpreti vsako akcijo za zboljšanje gospodarskega položaja in nezaposlenosti, o požar« jal pa je, da za uvedbo delavskih taborišč in prisilnega dela ni zakonske osnove in da b| bilo treba Še sprejeti primeren zakon. Zavzemal se je za olajšanje bremen naše lesne industrije in zlasti za znižanj*, odnosno ukinitev trošarine na električni tok, ki služi za industrijsko razsvetljavo. Dr. I. Sajovic je nagi a šal, da bo realizacija dohodkov zadela na izredne težkoče, kajti kriza po njegovem mnenju pri nas še ni dosegla viška, saj je polovico kmetskih posestev v takšnem položaju, da morajo kmetje načenjati že temeljno premo žeDJe, ako hoče plačevati davke. Govornik je dokazoval, da so krize Pri nas predvgem krive razmere na našem notranjem trgu in ne le zastonj v zunanji trgovini. Povečati bi bilo treba konzum ter poživiti notranji trg. Pogoj je, da se odpravi denarna kriza, kajti naše gospodarstvo je srednjeevropsko in ima za podlago kreditni sistem. Likvidnost denarnih zavodov je pa predvsem potrebna zato. ker je večma vlagateljev iz nižjih slojev. Razprava bo najbrž trajala še vse popoldne in zasedanje menda ne bo zaključeno že danes. Parlamentarne volitve na Japonskem Tokio, 22. februarja o. Včeraj so bde na Japonskem parlamentarne volitve, ki ao potekle v redu in miru. Za 466 mandatov se je borilo 877 kandidatov. Volilni rezultati bodo objavljeni šele v S dneh, že sedaj pa zatrjuj jo, da tudi po teh volitvah ne ho prišla na krmilo strankarska vlada, le delna preosnova marveč bo izvedena sedanje vlade. Po doslej znanih rezultatih je dobila vladna stranka 43 mandatov, opozicije 26. proletarska stranka 9, neodvisna stranka pa 4 mandate. Pred Initvifo angleške vlade LmhmIob. 22- februarja o. Kljub odporu konservativne stranke računajo v vseh političnih krogih, da bo Winston Churchill v najkrajšem času stopil v vlado kot minister brez portfelja. Prevzel bi vlogo predsednika vrhovnega sveta za državno obra robo ter bi imel nalogo reorganizirati vso državno obrambo in poskrbeti za najmodernejšo oborožitev. V njegovo delo bi spadalo nadaotrstvo nad vsemi tremi obra robnimi rmnistrstvi. Ministrski predsednik Baldwin je proti tej kandidaturi, ki pa jo priporočajo zelo vplivni vojaški krogi. Kandidatura Mac do-nalda za to mesto je definitivno propadla. Proti njemu so ne samo vsi vladni krogi, marveč tudi vojaštvo. To mesto je bilo pwrtnpyponudeno bivšenm^zunanjemu mi- aistru Hoareju, ki ga je odklonil, ker se žeii temeljito odpociti in namerava sele sredi poletja zopet v«topiti v vlado. Parnik v plamenih Bal t i mor, 22. febr. z. Ha m**e&kem parniku »Oišiamr, ki je včer») prišel iz Južne Amerike, je izbruhnil ogromen požar. Posadka je lahko ob prmvm času zapustila parnik. PamHc so zavlekli nekoliko izven luke, da bi se preprečilo širjenje požara. Aaiuiriofl, 22. februarja A A. Dolžnost začasnega predsedniJai J-snublike. je^prejpael KUTNI KINO MATICA telefon 21-24 ob 16,19.15 i« 21.15, jutri ob 15.; 17., 19.15 Ib 21.15 velika premiera GEANDIJOZNI VELEFILM ki je žel ogromne uspehe V ZLATIH OKOVIH trse*... Clark Gable in Joaa Crawford ljubezen, šport, narava, ljubimkanje in zmaga ! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. - Film v nemškem jeziku. Kaj je s skakalnico v Planici? Uvrščena je v drago kategorijo in na nji so mogoče vse mednarodne prireditve razen Fisinih in olimpijade Ljubljana, 22. februarja Večina jugoslovenskih listov je tedni priobčila izjavo dr. Hadžija o planiški skakalnici glede na kongres MS za čase zimske olimpijade v Garmi&chu. Izjava je bila slabo formulirana in zato je bilo večini nejasno, kako je prav za prav s Planico — ali je dovoljena ali prepovedana, odnosno dovoljena le za gotovo dolžino skokov. Na. kongresu FIS sta padla dva predloga. Vodstvo FIS je predlagalo, da sc odobri razdelitev skakalnic na 3 kategorije in sicer: I. kategorija vse skakalnice do 70 m m, na katerih se lahko vrše tudi FIS in olimpijske tekme, dalje II. kategorija za skakalnice preko 70 m, ki odgovarjajo pred pisom FIS in končno III. kategorija, ki obsega skakalnice, ki ne odgovarjajo določilom FIS. Proti temu je švicarski savez predlagal, naj se opusti kategoriziranje in naj se vse skakalnice uvrste v eno kategorijo in bi tako imeli le eno vrsto skakalnic. Le za FIS tekmovanje in za olimpijado naj bi FIS predpisala višino starta. Ker je vodstvo FIS vezalo svoj predlog t vprašanjem zaupnice, je švicarski predlog propadel. Z>borovalci so se zaradi tega mašli v mučnem položaju. Olimpijska skakalnica v Ga-Pa spada namreč tudi v H. kategorijo, tedaj v isto, kakor naša Planica m bi se tekmovanje na. njej prav za prav ne smelo vršiti. Da se rešijo iz kočljivega položaja, ki je nastal le zaradi ne-umljivega stališča FIS, Id sc boji vsakega napredka, so sklonili, da se meja skakalnic I. kategorije podaljša na 80 m. Ker je pa asa skakakiice merodajna vedno kritična točka, pomenja to, da se na takih 6kakalni cab lahko skače tudi 86 do S8 m. II. kategorija se je i2jprermenila v toliko, da spadajo v njo vse one skakalnice, ki imajo krit ion o točko preko 80 m. Tako je skakalnica v Planici ostala v II. kategoriji, to je v kategoriji, v kateri je mogoče prirejati vse mednarodne tekme z izjemo Fisi-nm in olimpijskih. FIS je za obe planiški skakalnice prejela načrte že v januarju ter je poslala z 2. fefemiarjem datirano avtonzacijo obeh skakalnic, na podlagi katere se 60 metrska skakalnica ob železniški progi uvršča v prvo, velika s kritično točko 106 m pa v drugo kategorijo. Zato je neupravičena bojazen, da bi bile letos mogoče nep-rilike s skakalnico, kakor so bile lani, ker je s formeme strani vse v najlepšem redu. Veliko gospodarsko zborovanje Ljubljana, 22. februarja Naaa gospodarska in denarna kriza postaje od dne do dne hujša. Tri četrtine ljudi joče pod neznosno težo. dolgov. Ni kupčij, ni zaslužkov, odkod naj vzame ljudstvo sredstva za plačilo davkov, obresti in kapitala. Zaradi katastrofalno nizkih cen se prodajajo zanibl jene pre-mičine, živina, posestva za vsako slepo ceno. našega lesa radi sankcij ne moremo prodati, drugega pa nimamo kaj predati. Denarni zavodi zahtevajo od dolžnikov denar, vlagatelji pa ne morejo do svojih vlog. Silno pomanikarhje denarja grori popolnoma zadušiti vse naše gospodarsko živrjenjc, a pomoči ni od nikoder. V nedeljo 1. marca ob 10 bo v Trgovskem domu v Ljubljani veliko gospodarsko zborovanje, na katerem bodo dolžniki zahtevali v obrambo svojih eksistenčnih pravic izredne zakone, znižanje obrestno mere za posojila, nu\>ne gospodarske zakone za ublažitev kri«ze m oživljen je q.>-spodarstva, zlasti pa ustavitev vseh ekse-kucij in javnih dražb ter zakon o razdol-žirvi vseh stanov in fzpkičilo zamrznjenih vlog, kajti brej denarja ni obnove gospodarstva. Udeleženci zborovanja bodo imeli polovično vozni no. Jugoslavija v Chamonixu tretja (hamonii. 22.februarja Včeraj so se tukaj pričele 25. smučarske tekme za prvenstvo Francije- Poteg civilnih sodelujejo tudi vojaški smučarji. Pri prvih se je priglasilo na startu 202 tekmovalca, od teh 8 Norvežanov. Na 18 km so zmagali Norvežani, ki so zasedli pet prvih mest. Prvak je postal Larsen s časom 1:06*30. v tekmi vojaških patrulj na 25 km je sodelovalo 7 francoskih ter po ena češkoslovaška in jugoslovenska patrulja. SploSno se je pričakovalo, da bodo zmagali Francozi, ki so v Garmisehu postili Čehoslovake 50 minut za seboj. Patrulje so starta le v presledkih po 2 minuti. Najprej so startali Ju- gosloveni, nato Francozi, za njimi Čeho*lovski. Četudi so ti startali zadnji, so pr»smucah* na cilj prvi, poldrugo minulo pred Francozi Rezultat je bil naslednji: 1. Češkoslovaška' 2:1Franceiu? požar. Obe hi-M sta bili leseni in kriti s siamo ter so imeli plameni v starem prei»e-reVem lesu dobro netivo. Plameni so se dvigali tako visoko, da so ocen j opazili tudi v Komendi. Takoj so alarmirali gasilce, ki so se nemudoma odpravili v Lahovice. Gasilcem in domačinom se je posrečilo resiti iz gorečih poslopij vse. kar ie bilo rešitve vredno, med drugim vso opravo, živino in hrano- Vsi napori, da bi ogenj pogasili so bili zaman in sta hiši pogoreli do tal. Posestnika sta bila zavarovana, vendar škoda ni velika, ker sta bili stavbi slari. Menijo, da je bi i ogenj podtaknjen. Delo zagorskih Kolašic Zagorje, 21. februarja. Kolo jugoslovenskih sester v Zagorju je imelo prve dru februarja svoj 13. redni občni zbor. Delegatka Fakinova iz Ljubljane je izročila pozdrave centralnega odbora, posebej pa še predsednice Franje dr. Tavčarjeve, ob zaključku zbora je pa predavala o vzgojn otrok. Bilanca dela tega humanitarnega društva je v naši socijalno in gospodarsko tako težko prizadeti dolina zelo lepa. Predsednica Blaži čeva in vse odfoomice so s svojim neumornim delom pripomogle, da je bilo prehranjenih v Zagorju ki Lokah nad 150 otrok dnevno. S prodajo oljk so zbrale toliko denarja, da so lahko za veliko noč obdarovale 72 starih zenic. Za božič je bilo cbdarovanib 213 otrok z obleko in obutvrjo, 82 starih onemoglih ženic pa z žtvrti. Marsikatera mati ve, da se mora bas temu društvu zahvaliti za zdravje svojega otroka. Tuberkuloza bi zahtevala prt nas še več žrtev, da nimamo javne kuhinje. Iznajdljivost in pridnost odbotnic je pripomogla, da ae je ta kuhinja kljub težkemu fitiančnemu položaju obdržala. Navzlic denarni podpori banske uprave je btio treba potrkati še na marsikatera vrata. ČJutimo dolžnost izreči javno zahvalo banski upravi, občinski upravi v Zagorju, povcrjeniš*vu združenja trgovcev in vsem, ki so kakorkoli priskočili na pomoč rudarski mladini. Pa tudi v prosvetnem pogledu delo ni počivalo. Tudi letos je bil prirejen materinski dan pod vodstvom sestre Ritterje-ve in dosegel je prav lep uspeh. Knjižnica je posebno letos prinesla-bogate sadove. ZapustHa nas je žal dosedanja knjižničarka in dolgoletna odboenica Marija Šu-štarjeva, ki je odšla v Trbovlje in od katere so se poslovile odbomice na lepi odhod-nici. Kom jugoslovenfikih sester v Zagorju želimo, naj tudi v bodoče deluje z enako vnemo m uspehom,' da bo lajšalo gorje najbedoejitfn. Denar so ponarejali Ljubljana, 72. februarja. Na Dolenjskem v okolici Višnje gore te št Vida se je že del j časa suši jal o o skrivnostnih stvareh na Pungartu. malem naselju nad Stično. Istočasno pa je uprava ljubljanske policije dobivala prijave iz raznih krajev Dolenjske do Novega mesta, pa tudi iz ljubljanske okolice ter iz mesta samega, da so se pojavili v prometu ponarejeni 20dinarski kovanci. Ljudje večinoma niso vedeli, odkod izvirajo ponarejeni kovanci. Dne 20. t. m. popoldne je prišel k branjevki Frančiški Zupančič na Dolenjski cesti neznan mladenič in kupil za 1 Din fig in nekaj kruha, kar je plačal z 20dinarakim falzifikatom. Službujoči stražnik je na poziv taranjevke mladeniča takoj prijel in ugotovi!, da je to 241etni sin posestnika Anton Kastelic iz Pungar-ta pri št. Vidu na Dolenjskem. Kastelic je na policiji nekaj časa tajil in ni hotel vedeti, odkod mu falzifikat, naposled pa se je udal in priznal, da sta kovance izdelovala z bratom Janezom in jih potem razpečevala po raznih krajih Dolenjske in v Ljubljani. Policija je v sporazumu t. žandarmerijo v št Vidu uvedla preiskavo na domu Ka-steličevih, kjer so našli v kleti in drugih skrivališčih več nap~a eno bi pa prireditelje opozorili. — Ko je pred leti obstojal v Kranju akademski krožek, je tudi prirejal podobna javna predavanja. Po predavanju se je pa vrnila del>ata. Poslušalci so stavili razna vprašanja, predavatelj pa je odgovarjal. Na ta način Postane tako predavanje še bolj zanimivo in bi tudi Ljudski uuiverzi priporočili to prakso. — — JČ liga ima občni zbor jutri v nedeljo 23. t m. ob 10. dop. v Nar. domu. — Glasovanje za in proti reklamnim maskam bo drevi na maškeradi v Narodnem domu. Konkurenca bo huda za maske in za vse, ki so dobre volje. Kdor hoče kako zabavno javno razdreti ali pa zapeti, naj se kar oglasi. Svobodna in dobra vol,ia nad vse. Torej ob 8. uri v Narodnem domu. Vhod s severne strani. Zdravo! Iz Cella —e Prodaja vojaških objektov. Mestna občina se je odločila, da proda vojaškemu erar ju vojašnico kralja Aleksandra za 502.110.01 Din, avgmentacijsko skladišče pri Glaziji pa za 33.833.71 Din. —c Celjska ,-Soca« je pred dnevi na rednem občnem Zbora izvolila nov odbor s predsednikom g. Fr. Saksido. Na obenem zboru je bila znanemu zgodovinarju in publicistu, častnemu članu -*Socec, vladnemu svetniku g. Emilijami Lileku izročena sjm. bolična diploma, delo g. prof. Ščurka v Celju. _e, V ciklusu gasilskih predavanj, ki jih prireja agi boa celjska gasilska četa v gasilskem domu. je predaval v sredo zvečer g. inž. Dušan Rudolf, profesor na rudarski soli v Celju, o rudniških nesrečah, požarih in reševanju. Izredno zanimivemu in temeljitemu predavanju je poleg gasilcev iz Celja, m okolice prisostvovalo tudi mnogo drugega občinstva. —e Pregled isslužbeaisfcih knjižic. Davčna uprava v Celju opozarja delodajalce zsmudnake, ki plačujejo uatužtoensfei davek v davčnih znamfcah in le niso predložili uatezoension davčnih knjižic davčni upravi t pregled, da to storijo takoj. V nasprotnem primeru je predvidena kazen po čl. 138. zakona o neposrednih davkih. —e V celjski boftnid je umrl v četrtek Mletnl delavec Ivan Kopitar iz Lahomska pri LsJHrsm —sj Nesreča pri telovadbi. V četrtek je padla 19ietna dijakinja Iva Kukovceva iz Lise pri telovadbi tako nesrečno, da si je občutno poškodovala levo ključnico. Zdravi se v celjski bolnici. —c Nedejski nogomet. V nedeljo 23. t_ m. ob 15.15 se bo pričela na Glaziji zanimiva podsavezna prvenstvena tekma med SK Korota nom is Kranja in 3K Celjem. Sodil bo g. Lukezič. Ob 13.30 se bo pričela predtekma rezerv SK Celja in SK Olimpa. —c Neuao pekarnmko sloibo ima do vštetega petka 28. t. m, kr. dvorna lekarna >Pri Mariji pomagaj< na Glavnem trgu. Ix Trbovelj — Naročnikom, ki so s pisčiioan naročnine nad 3 mesece v zaostanku, smo % današnjim dnem ustavili Ust. 2c mro je-časno smo opozorili naročnike r^aeH pa zaostankarje. da se v dsnašnrih težkih časih tudi uprave listov bore z velik mi te/kočami in da naj to upoštevajo ter redno plačujejo naročnino, kakor se jrm tudi list vsak dan redno dostavlja. Vsak mesec sproti je pač mno£o lažje plačati 12.— Din, nego no več mesecev skupaj. Onkn, ki tega ni-so upoštevali, &m0 bili primara ni list danes ustaviti. Razumljivo. d-i se jim bo list za vse številke nadoknadil, če takoj poravnajo zaostanek za zadnje mesece. — Prihodnje dni. t. j. okrog 1. marca pa bo uprava primorana ustaviti list tudi onim. ki ga sicer še prejemajo, a so tudi s plačilom naročnine v zaostanku. Tudi te naročnike prosimo, da čim preje poravnajo zaostanke. Nas liat prihaja v roke naročnikov tako točno :n prinaša dnevno toliko novic in vsakovrstnih poročil iz trboveljske doline, da moru jo na drugi strani tudi neročniki upoštevati, da m postal po številu naročnikov najmočnejši iist, marveč tudi pravi zagovornik intresov prebivalstvu trboveljske občine zlasti pa delovnega ljudstva naše do'.ine. — Dolžniki se zbiraj«. Tudi v trboveljski d<*»tim je započeto akcii;i, da se vsi dolžnik; brez razl-fke stanu in poklica organizirajo v društvu dolžnikov v Ljubljeni, V Tozadevnem oglasu pravi poverjenik drtišiva c. Rozin Miloš iz Trbovelj, da jc namen društva predvsem soci:a'en in kdor odkrito želi., da se razmerje med upnik-kom in dolžnikom pravilno uredi, naj vstopi v to obče korist no društvo. Tozadevne irformacijc daje omenjeni pove-je-n k. Iz Višnje gore — Muhasto vreme. Tako čudne zime niti najstarejši ljudje ne ponihijo. Lpp solnčen dan \e bil v četrtek, nebo čisto kakor kristal in toplo je bilo. da bi človek mislil, da smo že ob začetku poletja. Popoldne okrog petih se je pa nebo nenadoma pooblačilo in zapihala je mrzla burja. Začelo je blls&ati in grmeti kakor v vročih poletnih mesecih. Med dežjem je jela padati precej debela toča. Po vsej Dolenjski tja daleč proti Kumu in Prim-skovemu so se potem videle s Polževega* pokrajine kakor pobeljene s sne-gom. toliko je bilo toče. V&e se obraća na sr'etu, vso zimo skoraj nismo imeli snega, aredi februarja pa bliska in ST^mi kakor poleti, sneg bomo pa menda imeli v juliju. Ptički že prepevajo v gozdu in pisani metulji letajo ob lepih volnenih dneh. Vsi znaki kažejo, da je konec zime, ki je pa itak ni bilo. Smučarje je letošnja zima pošteno opeharila, zato pa upajmo, da bomo imeli vsaj lepo pomlad, ki je bas na Dolenjskem še posebno lepa, saj si oko tako prijetno odpočije ob pogledu na bujno zelenje. Iz Ra jhenburga — Svinja požrla mladiče. Na Sreniiču nad Rajhenburgom ima zdravnik dr. Jen-šterle is Trbovelj svoje posestvo. Med drugimi domačimi živalmi je imel tudi svinjo, ki je pred kratkim vrg-la 6 mladičev. Ko je pred dnevi oskrbnik pogledal v svinjak, je opazil, da je svinja požrla vjeh ^est mladičev. — Peč se je podrla. Neki učenec 1. razreda državne osnovne ><>le na Senovem pri Rajhenburgu je prišed.ši iz šole domov zlezel na kmetsko peč v hiši. Ko je že nekaj časa sedel, se je peč naenkrat udrla in nesrečni fantek se je z opeko vred znašel sredi peči na žerjavici. K sreči je bilo le malo žerjavice v peči in so domači takoj rešili nesrečnega otroka'iz, razvalin podrte peci. — Novi grobovi. />ni tukajšnjega skladiščnika g. Radeja Alojzija je umrla mati v starosti 54 let. Pokojnice so pokopali v torek oh 0 dop. na domačem Videmskem pokopališču. Naj v miru počiva! Žalujočim nase sožalje! Posestniku g. Jugu je umrl dveletni sinček edinček. Pred leti jim je smrt ugrabila že starejšega sina. K tej žalosti se je pridružila še druga. Par ur nato je umrla isti hiši teta sedanejga gospodarja. Pokojnica je dosegla visoko starost 89 let. V hiši so imeli kar dva mrliča na mrtvaškem odru. V eni je ležal sinček Jožko ve* v zelenju in smrečju, v dmjri pa stara teta. Pokopali so ju v ponedeljek na pokopališču Pri Sv. Petru v Rajhenburgu. Naj v miru počivata! Prizadetim naše sožalje!. SPORT — Smuftke tekme LZSP. ki ae bodo vrati« 29. t. m. in 1 marca v Ratečah. To je prva večja letošnja smučarska prireditev, ki se je udeleže val poleg nase olimpijske garde, kakor tudi ostala smučarska elita. Tekmovalo ae bo v razredih za prvenstvo LZSP v kombinaciji (v teku in skokih) ter za mladinsko podsavezno prvenstvo v teku. Za to prireditev te vlada med smučarji veliko zanimanje, ker bode imeli gledalci priliko videti tekmovanja, posebno skoke na novo zgrajeni srednji planlaki skakalnici, ki omogoča skoke od 60 do 70 metrov. — Iz koleflnrnke podsvene: Savez kr. Jugoslavije v Zagrebu oovesča. da je glavna skupščina Saveza, ki je bila določena za 1. marec 1936 odgođena radi tehničnih zaprek na 15. marec t. 1. Skupščina Saveza se vrši ob S. zjutraj v prostorih gostilne >Zvonimircf Petriojaka ulica 2fl* Nadalje ae obveščajo vsa včlanjena društva, da do 1 marca poravnajo redno letno članarino, ker v nasprotnem atučaju bodo Črtana iz seznama podsavesnm klubov. Posebno as opoaarjajo klubi 2.F K Hermes. A.S.K. Primorje Triglav — Za dobrava in Sora — Dravi je. KOLEDAR : Sobota, 22. februarja Katoličani: Stol sv. Petra. Gojalav. Jutri: Nedelja. 33 fenruarja. Katoličani: Peter Dam. Cudomil. DANAŠXJ£ PRIREDITVE Kino Matica: V zlatih okovih. Kino Ideal: Klic pragozda. , ZKD: Vihar ob 14.15 v Matici. Kino Sloga: Mladost zmaga. Kino Union: Kraljica ljubezni, Kino šiska: Riviera express. Maskarada Sokola T na Taboru ob 30. Filozofsko društvo: predavanje prof. dr, K. Ozvalda »Pedagogija in filozof i ja* ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Sokol II: skakalne tekme ob 30 v Kazini. Razstava bolgarske grafike v Jakopičevem paviljonu. JUTRIŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: V zlatih okov*. Kino Ideal: Klic pragozda. ZKD: Vihar i ob 11 dopoldne v Matici. Kino Sloga: Mladost zmaga. Kino Union: Kraljica ljubezni. Kino Si&ka: Riviera expre«S. Zborovanje neMatmostojnili iobotHurtfcoy ob 10. v OTJTZT3 Otroški ringaraja Atene ob 15 30 v dvorani Kazine. Razstava bolgarske grafike v Jakopičevem paviljonu. Šentjakobsko gledališče: »Morala gospe Dulske« ob 20.15. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: r>r. Kmet, Tvrševa ee«ta 43. Trnkoczv ded. Mestni trg 4 in TJstar. Šelenburgova ulica 7. Iz Loke — Osebna vest. Učiteljsko službo na kLo-fjelo^ki tleski ^oli je nastopila jrdč. Marija Paplerjeva. Prispela je iz Vodic. — Predstavniki sadjarskih Podružnic iz škofjeloškega območja se bodo v.brali v nedeljo oh D. v Škof ji Loki. Gre /a sirokopo-tezno propagandno akcijo xa povzdigo t»a-djarstva v vseh smereh. Sestanku bodo prisostvovali zastopniki SVP iz Sovodnjega. Trate. Poljan, Sclc, Sore. Gabrka in Škofje Loke. RADIO Nedelja 23. febr. S: Telovadba (vodi g. Ciril Soukal).— S.30: Na|k>ved časa, poročila, objava sporeda — &45: pustni nedelji vesel pozdrav (radijski orkester).— 9.45: Versko predavanje (g. p. Valerian Učak).— 10: Prenos cerkvene giasbe iz mariborske stolnice.— 11: Vedele m poskočne (kvartet ^Fantje na vasi«),-11-40: Otročka ura: Striček Matiček govori in poje,— 12: Napoved časa objava sporeda, obvestila.— I2.tf>: Konceri lahko sla«-he (radijski orkester).— 13: Kar želita, lo dobite (plošče po željah) oddaja do 14. ur*\ 16: Kmetijska ura: Prašičereja fjr. ing. l*am-t.ert Muh)—- 16.20: Revija naših šramlov. 17: Gosi*>dinjfka ura: Jajca v kmeližkem Gospodinjstvu («dč. Anica l^azarjevaV— 17.15: Rpvija načih sramlov — II. del.— 18: Iz stare šare — vesel spomin (radijski orkester, radijski jazz, ff. Mirko Premete. pložee).— 19.30: Nac ura__30: Napoved časa. poročila, objava sporeda,- 20.1f>: Ku-r«nt — godč^vski patron. (Pester večer s ^sodelovanjem Akademskega pevskega kvrn-teta, članov rad. dram. družine In Cimmer-manovega tria. Sestavil 2 prof. Niko Knret). 22* Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda— 22.lo- z» pSSl ia kratek čas (plošče). Ponedeljek. Z*, febr. 12: Spomini na .Ion. Stranssa (ploščo».— 1245: Vremenska napoved, poročila.— 13* Napoved časa. objava sporeda, obvestila. 13.15: Operetna clasba (radijski orkester). 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji.— 18: Zdravniška ura: Obolenje prebavnih organov (ff. dr. Bocomir Maijajna).— 18.20: Nekaj eksotičnih glasbenih slik fplošče)--- 18.40" Kulturni pomen vseučiližča s posebnim ozirom na slovensko univerzo (g. Drago Cvetko).— 19: Napoved rasa, ohjava »poreda, obvestila.— 19-30: Nac. ura.— 20: Čudne zgodbe Janeza Sakrtnika (zvočna "tika,). (Napisal g. Fr. TrMalt. izvajajo člani rad. dram. druž.).— 21: Kmečke godbe (plošče).— 21.30: Hrvatski predpustni narodni običaji (prenos iz ZagrebaV— 2C: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda.— 22.15: ITra pfesne glasbe. Torek. ž5. f>hr. 1*1: Šolska ura: Mali harmonikarji zaigrajo na5e narodne pesmi pod vodstvom g. proT P. Rančigaja__12: Veeele slovenske pesmice (plošče)— 12.45: Vremenska napoved poročila.— 13: Napoved časa, objava sporeda, obvestila__13.15: Slovenski narodni na- pevi (radijski orkester).— 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji.— 18: Za smeh in 1 dobro voljo (plošče)__18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva (g. dr. Franre Ve-ber>.— 19: Napoved časa. vremenska napoved, poročila.— 19.30: Nac. ora: O moderni slovenski glaafr.-i (prof. Si. Osterc)— 20: Gorenjsko ženilovanje. (Priredil g. Jože Vombergar. Sodelujejo: čl. rad. dram- druž. kvartet Fant>e na vasi', kvintet -Hmtadra^ harmonikar g. Stanko in dr. Vodstvo ing. Peneov Ivan).— 21.15: Konceri vesele glasbe (radijski orkester).— 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava »poreda— 22.15: Za zidano voljo in pustni večer. (Pester spored s sodeiovanfem radijskega jazza, kvarteta ^Malojazz , čl. i ra«zim«iko športni teden«-, kjer sta v programu raznih tekem in prireditev tudi tekma FIS-c v smuku za petek 21. t. m. in tekni a FTS-e v slalomu za soboto. Mi se udeležimo samo oficijelnih prireditev v aertc*: in soboto, nakar odpotujemo domov. Pna 5tara. stvar nam je padla takoj v oči. namreč vreme. Tnnsbruek je /e leta ime? s svojimi kompletnimi FIS tekmami smolo z vremenom. Takrat ic deževalo, sedaj pa je sicer vedro in bodo tekmovalci med petjo lahko trgali teloh. tako maio snega je. Ljudje gevore povsod Te o tekmah in o — vremenu. Te/ko pričakujejo snega, ki ga najbrž ne bc. Za nedeljo je na programu skakalna tekma na Rerg-Isel skakalnici, ki jc pa brez snega. Sooči smo prejeli poročilo čase p! sne tja oddelka, kjer pi.se, da sc bo tekma na vsak način Višila in da je državna železnica s|a zelo na roko, da bodo lahko pripeljali cel vlak snega na skakalnico. Torej prvi nevi vtisi so bili radi vremena, kar jc bilo tem bolj umijivo, ko srao imeli v Ga-Pa lepo vreme in sneg ravno za ves čas tekem. Druga pozornost vzbujajoča stvar je so-cijaSno skrbstvo. A" Nemčiji nismo ves čas dolgega bivanja imeli prilike videti, da bi kdo prosil podpore ali miloščine. Hitler je sijajno izvedel socijalno skrbstvo. Tukaj pa je zadeva ista kakor pri nas. na vseh: koncih in krajih te pozdravljajo i" prosijo, čeprav ne tako v velikem obsegu kakor pri nas. V Nemčiji sc zelo veliko gra di in jc seveda y.ato bolj poskrbljeno /a brezposelne, tukaj sc nc gradi veliko hn ic več brezposelnih, pri nas pa se nc gradi skoro nič in jc seveda število brezposelnih zato večje. Kot tretjo pozornost naj umen i ni sveče-rristvo. Ha ic Tnnsbruck veliko semenižko mesto, sem imel priliko prepričati sc takoj prvo dopoldne, ko sem ogledoval mesto- V Oa-Pa sem ves čas videl enega samega »luhov-nika, dočirn sem j:h v Munchnu videl J^bč. Toda ves čas bivanja v Nemčiji ni- sem videl toliko duhovnikov, kakor tu v enem dopoldnevu. Značilno za miselnost naroda pa je, da govore, seveda v šali, da ima bog Nemce bolj rad, ker jim je dal za olimpijado tako izborno vreme. Našemu bi rtu sem rekel, da bi morali imeti tiskaj več zaslombe pri bogu, ko je toliko duhovnikov in ko je narod tiko veren. On pa je rekel, da tukaj že preveč molijo m zato bog ne mara. uslišati prošenj. Organizacija sama močno zaostaja ' za nemško, čeprav so tudi tu na razpolago vojaške moči. Na vseh uradih pa so me spraševali o vtisih v Nemčiji, kako smo bili zadovoljni in kaj ni bilo prav. Pohvalil sem, govoriti pa nisem hote! veliko, ker človek mora ravno v Avstriji biti silno previden, kajti znano je, da zelo velik del državljanov ne simpatizira z židovsko-klerikalnirn režimom in da jc zelo veliko pristašev Hitlerja. Tako se je na primer včeraj na Sce-grubi nad Innsbruckom, kamor vodi žična vz.pcnjača, pojavil na snegu zjutraj z barvo napravljen zelo debro viden, velik kljukasti križ, ki so ga seveda kmalu zabrisali. Naša ekipa jc nastanjena v »Gasthof zum ISoklenen Stcrn«, kjer sc kar dobro počutimo, vendar imena »zlata zvezda«: ta gostilna nc zasluži. Gostilna je prav za prav iz treh hiš, ki so različno grajene, stepnjice vodijo gori in doli, sem in tja, tako da so jih tekmovalci nazvali trening za slalom. Govorili smo tudi, da bomo napravili markacije, da se bomo mogli najti. Ves hotel je v adaptaciji, ki je radi zime prekinjena, vidi pa sc. da je sele na pol izgotovljeno. Žrebanje za damski in moški smuk in slalom je bilo izvršeno, vendar startnih list kar niso hoteli izdati, ker računajo na njih prodajo, pa ne marajo, da bi časopisi priobčili številke. V tem pogledu je bilo v Nemčiji drugače, boljše. Med Nemčijo in Avstrijo pa je nastal zopet 6por. kajti vsi nemški tekmovalci so prejeli startno zabrano, zaradi česar bo prireditev sama /elo mnogo trpela na pomenu, ker nc bo tako močne konfmrence, Nemcem bo pa tudi prav, bodo vsaj eno leto najboljši. T. K. Včeraj so sc pričele tekme s smukom za moške in dame, danes je pa na sporedu slalom, na katerem nastopijo tudi štirje naši tekmovalci. Včerajšnji rezultati jpo bili: 1. komimjer (Švica) 4:3° 8, 2. SertorclH (Italija) 4:43.2. 3. Heinz v. Alknen (Švica) 4:43.6, 4. Birgcr Kuud (Norveška) 4:45, 5. Kncis^.l (Avstrija) 4:36, 6. in 7. Matt (Avstrija) in Allais (Francija) 4:59. Jugoslavenski tekmovalci sn se plasirali takole: 18. Praček, 6:12, 30. Čop 8:02.8, 36. Mušir 10:57.1, Stopar je izstopil, ker sc je potolkel. Jelen pa ni mogel startati, ker jc imel zatečeno nogo. V klasifikaciji moštev zavzema Jugoslavija doslej 7. mesto, ker So vsi drugi, ki so bili še za njo, odstopili. Vesnicev „Gosposki dom" predstava tragikomedije srbijanskega avtorja Ljubljano. 22. februar i-j. kako je žc tisto? Abraham jc redil Jzaka, Iz-.ik je rodil Jakoba, Jakob jc rodi' Jožefa itd. Zmerom moram misliti v gledališču na ta slavni rodovnik. Zlasti pri dramskih predstavah. Od očak crv 'A.rshita, Evripida in Sofokleja dalje do>lej gleda človeštvo na odru prikazovan zakonski in rodbinski pekel: mož proti ženi, žena proti možu, starši proti otrokom, otroci proti sebi in staršem. Žalijo sc, trpinčijo, koljejo zmerom z drugimi rekviziti, a zmerom z .istim efektom, pa tudi z zmerom večjim ratinmajem. Zakon, razmerja spolov 'in pokolenj jc večna snov. k! rodi drame, tragikomedije in tragedije brez konca in kraja. Pa sc jih človeštvo vendar nc naveliča, saj sta zdkon in rodbina temeljna os vsega življenja in nas za n i m a-ta v e d no i z n ovo, Tudi srbijanski avtor R. M, Vesnič je poda! s svojo tridejansko tragikomedijo -'Gosposki dom k staroznano snov z novo obliko in z beograjskim okoljem sedanje dobe. ŠOrli jo jc napisal iz slovenskega, Krleža iz zagrebškega. WMdgans iz avstrijskega okolja, pa če se ozremo šc nekoliko dalje nazaj, se ob Vesničevera degeneriranem Živoradu spomnimo Ibscno-vega Osvalda. a ob njegovim brezmočno podjetnem Vladimiru hkratu na Shekespc-arovega Hamleta in Krleževega Leone ja. Slaba vzgoja, razkol med roditelji in otroki, temna preteklost staršev in njih grehi se rnaščujejo nad potomstvom v obliki uničenih živcev, pokvarjene krvi, ubitega značaja. Lues. degeneracija, bia-znosti sorodna propalost volje in morale so dediščina. Poznamo te katastrofe, in Vesnič gotovo dobro pozna beograjske razmere v iz-vestnifc. nadejamo se, le prav izjemnih gospoaikih srbijanskih rodbinah. Zato mu ne moremo ugovarjati, da pretirava, gleda prreorno, da jc bolj literaren, teatersko efekte« kakor objektivno resničen slikar. Za nas je merodajno dejstvo, da jc igra ze\o vešče napisana, da jc odrsk> močna, po vsebini > seskozi dtamaitako napeta, da so značaji krepko živi in ostro označen'. Igralci imajo izvečlnc zahvalne, psihološko zanimive naloge. In drugo dejstvo: igTa je s snočnjo izvrstno predstavo publiki ugajala in prinesla avtorju in igralcem mnogo toplega priznanja. Razočaral pa jc zaključek, ki pušča vse vode nerazvezane, vsa vprašanja brez odgovora, vsa razmerja nerešena. Nejasen je fanatičen odpor Vladimira proti očetu, preveč brutalne, v .civilizirani družbi težko verjetne so scene med Zavo-radom in Vero, v celoti- pa nima igra etičnega izhoda in zadovoljive zaključitve bodisi s tragično katastrofo bodisi s preokretom na bolje. Delo je vidno predvsem zunanje odrsko ter mu nedostaje u-ričnih lepot. Režiser prof. O. 5> c s t je pripravu predstavo odlično in mu gre zlasti za 1. in 3. dejanje glede tempa dialogov, situacij in opreme odra polno priznanje. Tehnično šibko je 2. dejanje in je zlasti spričo majhnega odra plesanje prisiljeno. Zopet moram na prvem mestu navesti silno, naravno, odlično izvajano kreacijo g. Jana. ki igra propalico Živorada. V csredju vsega dogajanja stoji ta nesrečnež in višek drame je njegov obupni izbruh: »Vem, dosti jc mojega početja. Toda kaj morem jaz? Ali sem res jaz kriv? Ali »norem kaj zoper svojo naravo? Ne morem! Ne morem, in čc me ubiješ, ne morem!« S Hubertom v »Dies irae« in s tem Ž-ivoradom jc g. Jan ustvaril dve kreaciji, ki tni ostaneta dolgo nepozabni. Prav poseben umetniški užitek aaria jc nudila ga. Saričeva z nesrečno zakonsko ženo in mlado majko Vero. Noblesa njenih kretenj in gest. naravna topima njene blage in inteligentne govorice, vsa pojava in okusnost zunanjosti so sc združili v kreacijo čiste umetnine. G. Kralj jc z Via d mirom, bolnim, resnim, poštenim bratom, ustvaril zopet !ik, ki ga gledamo z respektom radi zmedam nanovo. Vse njegove ocene so močne, tople ter ostanejo v tisk resnične tragike. G. Le var je Jovan Mitrovič, bogat trgovec, delničar bank, poslanec, ki se briga le za kupčije, a za dom ne deco nima nikoli časa. Igra ga s pristno reali-stiko, ne da bi mogel prinesti novih barv v svoj čaršijski tip. Niti ga.'M arija V7 era nc more s svojo neinteligentno materjo Spasenijo, da-jočo otrokom zgolj pot uho, nap raviri n ic novega, sebi primernega. Lahkomiselno plitko koketo Jeicno daje ga. Vida J u v a-nova prav naravno in živahno, dočim ima ga. Mira Danilov a pasivno, tragično zabarvano epizodno Ano. Izvrstne šaržc so imeli gg. Danes (tipičen beograjski agent). Drenovec (šibki soprog in idealen inženjer). Po tokar (plačilni natakar) in Brati na (copata možiček pristne komike). Prav dober ljudski tip jc po obleki in vedenju podala ga. Polonca* Juvanova z energično Natalijo. G. Sancin je moral predstavljati Marica, ki mu je pač dal kar je mogel, a ga. Gabrijelčičeva vsiljivo Nino, Živoradovo matareso. Karakterizirah jo je z brezokusno toalet >, pošito s šopki in pentljami, z ordinarnimi gestami in kričavo govorico naturalistično verno in pravilno zoprno. Pa je tako, da j seza beštija mož rajši po blatu kakor po biseru, kadar mu pottnost zamegli pamet, vest cu okus! Natlačeno polno gledališče je dokazalo živo zanimanje, za srbskega avtorja, ki ga je pubHka opetovano pozvala pred zastor. Fr. G Josip Lenarčič 80 letnik Ljubljane, 22. februarja Za svojo visoko starost še izredno čil, s vez ki krepak praznuje danes na Vrhniki SOletnieo rojstva g. Josip l enarčač. mož kremenitega značaja, širokega obnorja m izredne žilavosti, kakršnih je med nami malo. Dolgo, truda m naporov, pa tudi uspehov in bogatih sadov po-Ino življenjsko pot ima za seboj in mirno, ponosno, zadovoljno lahko gleda nazaj tja daleč v svojo mladost, ko je kmalu po diplomskem izpitu na poljedelski visoki šoli na Dunaju moral prevzeti veliko očetovo gospodarstvo, ker mu je bil oče umrl. V javno življenje je posegel zgodaj, že leta 1*80 je bil izvoljen v občinski odbor, p-otem jc bil dolga leta član Kmetijske družbe, leta 1896 je postlal član Zbornice za TOT v Ljubljani, leta l°t)3 pa njen predsednik. Bil je tudi med ustanovitelji Zveze s'cvcnskih zadrug in več let njen predsednik. Predaleč bi zašii, če bi hoteli našteti vse slavijenčeve funkcije v javnem življenju in njegovo plodonosno delo, bogato in vsestransko zlasti na gospodarskem polju. Pa tudi odveč bi bil to naštevanje, saj jc med nami malo tako popularnih in priljubljenih mož. kakor je naš slavljc-nee. Širok, izredno širok je krog njegovih, poslovnih in osebnih prijateljev in znancev in vsi so danes v duhu pri njeni, vsi mu stiskajo roko z iskreno željo, da bi mu ni-klonila usoda jesen njegovega dolgega življenja solnčno in zlato, kakor jc zlato njegovo srce. Slavijenčevim prijateljem in čestileem sc pridružujemo v tej njihovi že1 ji tudi mi. Rdeči križ v Trbovljah Trbovlje, 21. februarja. Med nacijonalnimi društvi na>e doline zavzema posebno vidno mesto tukajšnji Rdeči križ. Kak0 važno misijo opravlja ta humana organizacija med nami, je najbolje razvidno iz poročil, ki so jih poslali funkcijo nar j i na glavni letni skupščini v petek v tukajšnji šoli na Vodah. Društvo, ki ga vedi učitelj g.. Karel OmeTzu, je štelo v preteklem letu 5 stalnih, 73 rednih in 230 pomožnih članov. Diplomiranih samari tanov je bilo 160 in IS diplomiranih bolničarjev. Na S odborovih sejah je bil v celoti izvršen delovni načrt, ki ga je društvo sprejelo na lanskem občnem zboru. Tako je društvo izdalo večje število nakaznic za živila najrevnejšim Trbo-veljčanom. Od 28. januarja do 28. aprila lani je društvo organiziralo samaritanski tečaj, ki ga je vzorno vodil društveni zdravnik in podpredsedmk RK g. dr. Baumgartcn. Na tem tečaju jc bilo diplomiranih 14 samaritanov in 24 saimaritank. Od 8. do 29. julija lani je društvo organiziralo ferijalno kolonijo za 2^8 bolehnih in revnih otrok v Boštanju, ki jc vsestransko zadovoljivo zaključena, saj jc večina otrok pridobila 2 do 3 kg na teži. Od 4. februarja 1933. do 11. januarja 1°36. je društvo priredilo 1. bolničarski tečaj, v katerem so predavali vsi tukajšnji zdravniki in zdravnice, ter predsednik in tajnik. Tečaj je obiskovalo 9 vojnih obveznikov in 1*) žensk. V tem tečaju je bilo diplomiranih W bolničarjev in bolničark. Društvo je razpečalo tudi mnogo zdravstvenih knjig. Sodelovalo je pri vseh obrambnih vajah zoper napade iz zraka petom svojih samaritanov. Društvena blagajna je izkazala Din 21.900.25 dohodkov in 12.4S9.30 izdatkov, tako da znaša prebitek Din 9.410.75. Na skuoščini jc bU sestavljen delovni načrt za bodoče leto, ki ni nič manj obsežen od lanskega. Izvoljen je bil z malimi izjemami stari odbor s predsednikom g. Omerzcm in podpredsednikom g. dr. Brni m ga rt no m na čelu. Iz Maribora — Vsem društvom ZKD v Maribora. Kr. ban. uprava dravske banovine zahteva z razpisom IV. >X) 3901/1 od 3. II. 1996 da predloži Zvera kulturnih društev do 10. marca točno poročilo o prosvetnem delovanju Zko in njeuib včlanjenih društev. Da bo to poročilo Čim popolnejše in da zamore ZKD zahtevi udreei, naj predlože včlanjena društva statistične podatke čimprej, sigurno pa pred omenjenim rokom in sicer na tiskovinah ki so jih pred kratkim prejela. Poštne pošiljke na ZKD uaf bodo pravilno franki rane z znamko po 1J50 Din. V zadnjem Času pošiljajo zlasti sokolska društva in gasilske čete nefrankiraua ptean, za katera mora ZKD plačevati kazenski por* NA PUSTNO SOBOTO In NEDELJO pri sijajni burki Mladost zmaga Hans Moaer, Leo Slezak, Carl Anton, Najnovejši ufa zvočni tednik! Rezervirajte vstopnice v predprodaji! ob 16., 10O5 in 3115 uri v nedeljo ob 15., 17., 10. ni 21. uri! ae heete ZABAVAM in NASMEJALI kot še nikdar v življenju! Herman Tfcimig in Liane HoJd KINO SLOGA telefon 27-30 to. To pa njeno blagajno, ki ni ba? v rožnatem položaju občutno obremenjuje, ker bi se ta denar lahko obrnil v bolj koristn? namene- _ Pustna sobota in nedelja v gledalištu prineseta dve operetni predstavi ob najnižjih cenah v soboto nad vse zabavnega >Veselega kmetiSa«, v nedeljo zvefer pa melodiozno >Bajaderoc. _ Pomena higijenska razstava »Clovekc V bivši dvorani Grajskega kina v mariborskem gradu je te dni otvoril univ. prepara-tor ravnatelj Brandes zelo zanimivo in poučno anatomsko — patološko — etnološko razstavo .laHsarlrr Razstava nazorno prikazuje ves razvoj človeka, vse vrste bolezni. ?pe-cijelno kužne bolezni in pa bolezni kože. Higijenska razstava bo odprta do 16. marca. — Koliko natakarjev in natakaric je v Mariboru? Statistika izkazu jo, da je v Mariboru 65 natakarjev. 71 natakaric, 4 kuharji. 30 kuharic, blagajnicark ter skupno '328 pomožnih moči. — Žile s»i je prerrzal včeraj dopoldn«- ;S0 letni Josip M. iz Kosarjeve ulice. V hipni obupanosti je izrabit odsotnost staršev, pograbil britev in si prerezal žile na levem zapestju. Obupanca so v mariborski bolnici rezili s takojšnjo operacijo. Jubilej nase zveste naročnice Mctliks, 22. februarja. Te dni praznuje 701etn.ii:o rojstva daleč naokrog znana in priljubljena ga. .Matilda Jelenec. Slavljenka je sicer na eno oko slepa in je že praibabica, vendar pa se vedno z velikim veseljem prebira vse novice iz »Slovenskega Naroda«-, kakor jih je prebirala od 1883 do 1913 skupaj z svojim možem pokojnim nadučiteljem štipko-m .lc-loncem. Ostala je po njegovi smrti we do danes naša zvesta naročnica. Dobra, plemenita in požrtvovalna slavij onflca uživa med nami velik ugled- Vsi jo imamo radi in vsi ji želimo, da bi praznovala čila in zdrava še mnogo takih lepih praznikov. Naj jo uhrani usoda do skrajnih meja človeškega življenja. Charlote Susa, Kari L. Dlehl, Rihard Romanovsky v Robert Stolzovi opereti Riviera ekspres Krasne pokrajinske slike razkošne rivijere. Smeh. Zabava. Petje. Dopolnilo običajno. Predstave v soboto ob 7. in 9. uri, nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., ponedeljek ob 7. in 9. uri. V nedeljo ob 11. uri dopoldne za ceno Din 3.— film: SINOVI NEBA. V torek sijajna komedija: PRAVA LJUBEZEN — SLAB DENAR Občni zbor kamniških planincev Kamnik, 21. februarja •V sredo se jc v restavracijskem prostoru Narodne čitalnice vršil občni zbor kamniške podružnice planinskega društva. Proti vsemu pričakovanju, se je občnega zbora udeležilo mnogo članov tako, da je človek, kakor hitro je stopil v sobo, dobil vtis da se pripravlja nekaj izrednega. Prejšnja leta smo bili vajeni videti na chčnem zboru samo nekaj članov odbora. Odkod naenkrat tako zanimanje za društvo? — Nekaj bo! Bojmo glasovanje pri volitvah novega odbora ali kaj podobnega. Predsednik g. dr. Konrad Janežič se je ob otvoritvi lepo zahvalil navzočim za veliko udeležbo in zanimanje. Spomnil se je med letom umrlega dolgoletnega člana g. Franca Homarja, ki je delal novo pešpot v Kamniško Bistrico, katerega spomin so vsi prisotni počastili. Iz poročil posameznih funkcijonarjev posnemamo, da šteje podružnica 104 člane, da je reševalni odsek v preteklem letu izvedel 2 reševalni in 4 poizvedovalne akcije, in da si je podružnica nabavila novo ročno apoteko in reševalni materijal, ki je razdeljen po posameznih kočah. V* programu ima letos /graditev nove pešpoti na Krvavec, ki bo dolga vsega skupaj samo 3.5 km in bo za 2 in pol uri krajša od sedanje. Stro>fki za zgraditev tc poti so preračunani na 9.000 Din. Društvena blagajna razpolaga danes z Din 14.543.85. Pri volitvah je bil izvoljen z veliko veći no za predsednika g. dr. France Trauijraž. Za ostali odbor pa n! šio tako lahko. Pojavili *ta *e dva listi in sicer lista tmtft ljudi, ki niso tako izraziti turi&ti, ao pa za razvoj turizma v Kamniku žc veliko sto rili in pa »-lista mladine« (tako so se vaai nazivih, če moremo to smatrati resno), ki naj bi bila najbolj poklicana, di vodi planinsko društvo. Po kratki in bvmi debati je občni zbor prišel do spoznanja, da bo ta mladina, morala še malo odrasti, predno se ji bo !•%-ko zaupalo tako druitvo in so bili ljeni za odbemike: Sksla Alonz, Kramar Miloš Koželj Maks. C?rcr Berto, Kramer Janko, B;sko Karol. Lap Cene, Kratrrar Iranc :v. BokaHč Franc. Iz Zagorja — Kmetijska podružnica v Zagorju oh Savi je imela v nedeljo lf>. t. hi. psja, katero je vodil predsednik Keieae, Mbec je z zadovoij>tvom \ z<-l na /nanje, da j«-hrasta uprava odobrila vsa tam na novu uveden«- ssjsja, za katere ie je PiMiru/nii*^ i oliko potegovala« \YliUn podružničnega, d^la odpade na fjvlaonejtil od.-»-k, ki is DOSSlmo kaze precej uspeha in zanimanja Od strani žrriaorejcev. Navzoči mi ugotovili, da je v našem kraju nujno potreben jHiaoirtmail. in zato ba podraaniea hh prosila bansko apsavo, da m«>i<» zivi-nozdra\ nika v Zagorja sistemizira. Stlviao-rejski od^ek ^e ho osamosvojil v samostojne selekcijsko draštva m sivo rjavo dolenjsko Lfovedo'.-. (Hlbor je nabavil dva vagona semenskega krompirja oneidovea /a pomladansko sajenje. Za ugodnost prostega Prevoza se je naprosilo ^re>ki knieiij-ski odbor. Hpaža se. da se na.M gaspotjarji zadnja leta prav pridno in s posebnim zanimanjem pečajo s pogozdovanjem svojih gozdnih pose.^tev. Kadi tejia je tukajšnja podružnica snprenBa binoto antave v Ljat»-Ijani za .V>.u0O komadov smrekovih >.oli!^. ki jih bodo naročniki dobili brezplačno. Nato je društveni blagajnik jHnlal obračan za leto 19;>5, ki j«' izkazoval aktivna bilanco. V navzočnosti Predsednika sadjarske podružnice ?e je razvila d«ba'a eji so je sklenilo, da bo društveni občni zbor v nedeljo, dne 39. marca, kateremu bo BiedUa predavanje O svinjereji s poaebnan ozi-rom na krmljenje^. Iz Poljčan — Pevovodja odhaja. . . V nedeljo sin pevaki in godalni odsek sokola i*riredila v svoji dvorani dobro obiskan koncert, obsegajoč več pevskih in orkestralnih točk. balonski orkester, ki ga vodi dr. Hronov-&ky. kot ptv.-ki zbor (pevovodje .Tanko Zivko; sta na prav lepi višini. — Foleg koračnic, in valčkov jc odigral orkester i*c eno overturo in en Potpuri. na>to|>il pa je tudi trio. Pevci hi zapeli večinoma pesmi, ki jih na dosedanjih naših koncertih >e nismo ^li.-ali. — Tako Jenkovo Naprej«, Seh-vvabovo : Slanica , Sveikovo Pad noe , Volaričeve Lolnicku, Zvečer. Kralje ve^oli vsi-.-, -.-Mila lunica . = Koro-ka uarodna . >Luštno je v vigred«, ^Na jdes•-: dalju Ipavčevi i Jutro- ter Domovini . Forsl«-rjevo -Kazbito čašo in Klaicevo S vračanje . Med odmorom je Stopil pred zbor starosta Lipov šok in javil Žalostno vest, da je to bil obem m poslovilni koncert, r katerim nas zapušča naš pevovodja Z/ivko Janko, ki odide te dni na novo ilulbeao mesto v PobreSje. Po dvakrat iu še več tedensko je z. neprimerno požrtvovalnostjo iz tričetrt ure oddaljenih sosednih Sirnicom nad 10 let hodil učit naše Pevce, ki izgube v njem najboljšega učitelja in pri.iatelja. V spomin in hvaležnost sa nepopkUljiv trud. je prejel iz rok pevcev spominsko darilo, ki ga naj vedno spominja na naše kraje iti ljudi, med katerimi je živel in deloval dolgih, a vendar kratkih 2o let. — Nov grob. se komaj ,"o let stara je umrla daleč okrog znana gospa hetičkova Marija. Zapušča moža in ti otrok. Izredno lep pDirreb je izpričal njena Priljubljenost. Dominj pevci so sc poslovili od nje doma in ob probu i »Vigmd« in »Blagor ji«\ Xaj v ndru ]h>čiva. Frco-talim aaše sožalje! Iz Ptuja — Huda nezgoda M je pripetila » letni kuharici Aidovič Katarini iz Fobrežja, ki je bila zaposlena v župni-ču pri Sv. Vidn pri Ptuju. A' četrtek zvečer je zakurila v štedilniku, da U pripravila odsotnemu župniku večerjo. Ker ni hotelo goreti, je prilila nekaj petroleja. po>oda ]»a se ji jo naenkrat vnela in v roki eksplodirala. Bila je hipoma vsa v plamenih in zbežala je ua ulico, kjer >o ji ljudje priskočili na pomoč. Fo vsem životu je zadobila hude opekline iu sc bori I smrtjo v bolnišnici. — Haloze dobe telefonsko zvezo. Ministrstvo pošte, telegrafa in t »'h fona, jo odobrilo telefonsko /vezo s j»oŠtauii Sv. Vid pri Ptuju. Podlehnik. Sv. Andraž v Halozah in sv. Barbara v Halozah. Telefonska zveza je velike vt/nn-n" v;i naše Haloze. Telefonsko progo v Haloze začno graditi v najkrajšem času. — Prijave iivine. Mestna poglavarstvo razglasa, da morajo vsi lastniki konj tn volov, ki še iz kakršnegakoli razloga niwo bili pregledani od vojaške komisije, iffto prijaviti tukajšnjemu uradu najkasneje do 18. marca v svrho vpisa v spiske. Prijave sc sprejemajo ob delavnikih od 11. do tt re. 5tra» r4 »SLOVENSKI NAROD*, BohoU, 22. februarja 198«. štev. 44 DNEVNE VESTI Uredba o pospeševanju turizma. Uredba o pospeševanju turizma,. ki jo je sprejel ministrski svet, obsega 19 členov. V prvem delu govori o turističnih krajih in raznih olajšavah, ki jih uživajo ti kraji, potem določa, da morajo občine podpirati turizem, za kar mora biti vsako leto v proračunu določen primeren anesek. Uredba določa tudi ustanovitev posebnih turističnih odborov in sicer pri mestnih cbčinab stalnih, a na sedežih banskih uprav morajo biti ustanovljene turistične zveze. Vse delo nadzoruje trgovinsko ministrstvo, ki obenem določa kako je treba turizem prospevati. Pri trgovskem ministrstvu se ustanovi vrhovna turistična zveza, v kateri so predstavniki banovinskih turističnih zvez, gospodarskih in trgovskih zbornic, gostiIniiarskih zvez in drug\h zainteresiranih zv'ez. Uredba prinaša tuai razne odredbe o pospeševanju turizma, za kar lahko minister ustanovi poseben fond. — Nove mednarodne direktne zračne zveze preko Zemuna. Letos bo najbrž otvorjena zračna zveza Berlin — Madrid, Nemčija pa namerava otvoriti zračno zvezo Breslau — Lwo\v, ki bi vodila preko Zemuna. Otvorjena bo tudi zračna zveza Bukarešta — Moskva. Tako bo lahko potnik pnspel v enem dnevu iz Zemuna odnosno Beograda, Zagreba, Dubrovnika in Sarajeva v Amsterdam. Basel, Berlin, Bern. Bratislavo. Brno, Dunaj. Budimpešto. Bruselj, ženevo, Karlove vari, Kairo. Atene, Kopenhagen, Celovec, Krakov, Lau-sanno. London. Maimo, Marijanske Lažne. Milan. Sofijo, Bukarešto, Solun, Pariz. Nurnberg. Pieštany, Prago. Rim. Rotter-dam. Strassburg, Benetke, Varšavo. Curih in Graz. Z. K. D. Danes ob 14.15 in jutri ob 11. uri VIHAR rusko-sovjetski velefilm Vstopnina samo 3.50 Din. — Kibursko turistično potovanje po Jadranu. Centrala ribarskih zadrug- v Splitu priredi letos 14 ribarsko - turističnih potovanj po Jadranu V.^ako potovanje bo trajalo 12 dni. Izletniki se bodo vozili s posebnim v ta namen adaptiranim parni-kem >Strossmayerc, na katerem bo prostora za 42 potnikov in bodo lahko prisostvovali ribo-o u. Tz Splita odpluje parnik z izletniki 3., 15. in 27. maja, 8- in 20. junija, 2.. - 14. in 26. julija. 7., 19. in 31. avgusta ter 12. in 24. septembra in 6. oktobra. Prijave sprejema Centrala ribarskih zadrug v Splitu najkasneje lf> dni pred vsakim potovanjem. — ldrij>k«> rojake, prijatelje profesorje, in učence idrijske realke obveščamo, da se je osnoval v Ljubljani za proslavo 351et-niee ustanovitve in lOletnice ukinitve idrijske realke, širši odbor idrijskih rojakov in prijateljev, pod predsedstvom g. inž. Janka Mačkovška, magistralnega nad. svetnika in prvemestnika družbe Sv. Cirila in Metoda. Odbor bo organiziral tekom letošnjega leta ve-i spominskeh prireditev, na katere že danes opozarjamo in prosimo, ua si dneve določene za prireditve že v naprej namenijo samo njim. Prireditve se bodo vršile 7. junija, 5. julija in 3. oktobra. Radi sestave popolnega seznama vseh rojakov in prijateljev, vabimo vse brez izjeme, da nam prijavijo svoje točne naslove. Vse dopise pošiljajte na naslov tsinika Božič Lado. Lepi pot 10, Ljubljana. PRIDE! ANA EMIL ZOLA STEN NANA — Veliko skioptično sadjarsko predavanje priredi podružnica Sadjarskega m vrtnarskega društva v št. Vidu nad Ljubljano drevi ob 19.30 v kino »Adrian«. Govorili bodo: g. Anton Lap: O rožah — kako vrt in dom krasimo; g. Kregar Jože: O be-gonijah g-omoljnicah in g. Lenand Frido: O pomladanskem, poletnem in zimskem obrezavanfu visokodebelnega, pritličnega in spalirnega sadnega drevja. Predavanje bodo spremljevale številne krasne skiop-tične slike. Vsi prijatelji sadjarstva in vrtnarstva se na to izredno predavanje vljudno vabijo. — Iz »Službenega lista«. Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine sL 16 z dne 22 t. m. objavlja pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle m razglas o volitvah občinskega odbora za občšno št. Vid, ki bodo v nedeljo 29. marca. — Švicarji grade velik hotel v Spfitu. Skupina švicarskih finančnikov, ki Se že dolgo zanima za graditev velikega reprezentativnega hotela v Splitu, je poverila zdaj to delo znanemu strokovnjaku za gradnjo hotelov Sol ing er ju v Curihu. Ta skupina Švicarjev ima v naši državi 25 milijonov zamrznjenega denarja, ki ga. hoče rešiti na ta način, da bo zgradila na splitski obali velik, moderen hotel — Za mrtvo proglašena. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvo Kristina Kravanja. ki je odšla leta 1914. v Nemčijo in od tedaj ni več glasu o nji. Njeno zadnje bivališče je bilo v Kupljeniku v radovljiškem arezu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Najvišja, temperatura je znašala v Sarajevu in Splitu 15, v Zagrebu in Skopi ju 13, v Ljuttjani, Rogaški Slatini m Beogradu 11, v Mariboru 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.4, temperatura je znašala 6.6. — Službo dobe. Javna borca dela v Ljubljani sprejme takoj 2 avtokolarja, tehničnega poslovodjo (tekstilna industr.), 2 strojna čevljarja, strokovnjaka za izdelavo sadnih konzerv, pekovskega pomočnika, hlapca, kovinostiakarja, voznika, mlinarja. — Napad na vasi. Jožeta Kalana, 23-letnega kmetskega fanta is Stare Loke ao včeraj ponoči napadli neznani ponočnjaki. Lotili so se ga s krepelci in a pestmi ter mu prizadejali več poškodb na glavi in na rokah. Napadenca so morali spraviti v bolnico, napadalce pa zasledujejo orožniki. — Nesreče v gozdovih. Brezposelni krojač Janko Praus iz Hrastja na Dolenjskem je odšel včeraj z drugimi vred v gozd, kjer so podirali hraste. Pri delu je Praus a oplazila veja padajočega hrasta in mu zlomila levo roko. Soprogo posestnika Kristino Puš iz Višnje gore je doletela včeraj hujša nesreča. Ko so v gozdu po drči spuščali drva, ji je priletelo drvo v desno nogo in ji jo zdrobilo v kolenu. Frančiško Klešičevo iz Janč je v gozdu oplazila pod-sekana bukev in jo hudo ranila na glavi in na desni roki. Poškodovance so spravili na zdravljenje v ljubljansko bolnico. —Ij Pustna nedelja mora bili takšna, kakršno pričakujemo. Tudi kmetje se zavedajo naših velikanskih potreb in zahtev, zato so danes založili trg tako. da je bilo vsega dovolj za vse. ki so imeli denar. Zelen jadni trg je bil povsem zaseden, na perutninskem trgu je bilo mnogo perutnine, tudi trosi, jajc pa na vagone- (iospodinje so zelo posedle po zaklani perutnini, ne glede na ceno, kajti pustna nedelja mora liti mastna. Zaklani piščanci so po 20 Diu kg, purani pa po 18 Din. Jajca so bila dane« nekoliko cenejša, ker jih je bilo mnogo, in sicer so jih predajali 13 do 20 komadov za 10 Din. branjevci so se zelo založili s svežo uvoženo zelenjavo. Salata je zdaj že po 6 Din kg\ nekoliko se je pa podražila evetača, ki je po 5 do 6 Din. Domače zelenjave je bilo preveč, kajti meščani, ne bodo jedli jutri lo motovilca iu regrata, ki ju je bilo na trsu za dve Ljubljani. Ker je nastopila pomlad že v resnici. Vozijo že vrtnarji cvetja na irg. kakor včasih marca. Domaće zelenjava je pa zdaj na trgu več, kakor prejšnja leta marca in včasih je ni bilo niti aprila toliko. —lj Namesto v Planici bodo stnuške skakalne tekme v Ljubljani in sicer na novo zgrajeni mamutski 120mcterski skakalnici danes zvečer v Kazini pri Sokolu II. Tekmujejo najboljši skakalci vseh narodov z olimpijskim zmagovalcem na čelu. V Kazino pripelje občudovalce lepega sporta 7 posebnih vlakov, med njimi tudi en \*lak iz Abesinije in eden pa vse Čarovnice s Kleka. Ne zamudite te izredne prilike. —Ij Tatovi na delu. šoferju Ivanu Pur-kartu je nekdo odnesel iz avtomobila na Mestnem trgu rjavkasto, vezeno pregrinjalo z monogramom MS, vredno 200 Din. j že nekaj dni poprej pa je neznan tat od- dekoracijami, ki so jih napravili člani in članice sami pod vode tvom br. Upeta Ko. sca. Vse je že urejeno m pripravljeno, da bodo gostje drevi res v vsakem oziru zadovoljni in uživali nekaj veselih ur V kraljestvu princa Karnevala. Imenitno naložen buffet, bar, omamljiva godba, čarobna iluminacija, najmodernejši plesi itd bo. do nudili prvovrstno zabavo, saj ao vse zabavne prireditve viškega Sokola na najboljšem glasu, zato amo prepričani, da bodo tudi letos vsi posetniki z zabavo izredno zadovoljni. Torej še enkrat vsi in vse vljudno vabljene drevi v Sokolski dom na Vič. MED. UNIV. Dr« Henrik Heferle, SPECIALIST ZA NOTRANJE BOLEZNI v Ljubljani, je otvori! privatno prakso. Ordinira od 2—4 pop. v GLEDALIŠKI ULICI 14 pritličje (Dukičev blok). Telefon 2S-59. KINO UNION, tel. 23-21 Aleksander Zilian! i v krasnem UFA filmu Kraljica ljubezni slavni tenor in član milanske Scale poje šlagerje in arije iz oper Traviata, Manon, Butterfly -najnovejši FOX-ov zvočni tednik! Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. Iz Ljubljane —Ij Trnovsko naravno bogastvo je najočitneje na Opekarski cesti. kar začuti tudi zamašen nos. Ob cesti sta globoka jarki«, ki nimata zadostnega padca in kamor se odteka tudi gnojnica iz -nekaterih greznic. Ker gnojnica zastaja, se rodovitno »nilsko« blato seseda. Da dragocena gnojnica ne odteka prehitro mimo oken stanovanjskih Uiš. so poskrbeli tu nekateri lastniki, ki so Kg radili čez jarek mostičke tako. da se brozira uetavlja ob njih. Delavec mestne občine čisti jarke. Najboljši gnoj, ki je zelo potreben za trnovske ze-lenjadne vrtove, dobivajo zelenjadarji po že iji. Tako imajo Tinovčani od 6vojega naravnega bogastva veliko korist in sta jarka /a nje sveta reka Nil, ki pa nikdar ne usahne. —lj Nad 4000 bolnikov ae je letos že zdravilo v državni splošni bolnici v Ljubljani, a smo komaj prekoračili sredino februarja. Naval na bolnico je letos še posebno velik, ker prinaša izredno mila zima mnogo bolezni. 22. II. 1936. Maskarada — Ples v Sttvofu SOKOLSKI DOM —VIČ —lj Kakovost, betona opornega zidovja v Ljubljanici ob Krakovskem in Grudnovem nabrežju bodo preizkusili. V ponedeljek bo podjetje, ki je betoniralo zidavo, izsekalo pod nadzorstvom strokovnjakov 8 tehniške fakultete in mestnega gradbenega urada preskusne kocke, ki jih bodo preskusili na pritisk na tehniki. Hočejo ugotoviti, ali je beton dovolj trden, odnosno kakšen pritisk in nateg prenese. Ko»ke bodo izsekali na več krajih, da bodo lahko ugotovili, ali je beton slab (slučajno) samo na Grudnovem nabrežju. —lj Ravnatelj Julij Betetto nam bo v ponedeljek zvečer ob 18.15 v kratki uvodni besedi govoril o angleški glasbi, ki je na sporedu II. javne produkcije, ki se vrši istočasno v Filharmonični dvorani. Nastopi orkester iz Šole prof. škerjanca. sopra-n is tki Fratnikova in Korenčanova, prva iz šole prof. župevca, druga iz šole prof. Wisting-hausnove. spremlja ju pa Galattia iz šole prof. Janka Ravnika. Vstopnice, odnosno sporedi se dobe po 2 Din v knjigarni Glasbene Matice. —lj Pevski zbor Ljubljanskega Zvona, ki je z najlepšimi uspehi pod vodstvom Zorka Prelovca neštetokrat sodeloval ob najrazličnejših prilikah v našem javnem m kulturnem življenju, priredi jubilejni koncert pod vodstvom zborovodje Dora M atola v ponedeljek 2. marca ob 20. v Filharmonični dvorani. Koncertni spored obsega izključno le slovenske pesmi, zato je spored zelo zanimiv in tudi privlačen. Vstopnice se bodo dobile v knjigarni Glasbene Matice prihodnji teden. RESTAVRACIJA HOTEL „SLON" 23. februarja »Pustna nedelja« odprto od S. ore zjutraj naprej. Sveži gotal. —IJ Bloki »Pomoč potrebnim«. Mestni socijalni urad prosi p. n. oto&nutvo, da se pri podpiranju revnih in brezposelnih poslužuje blokov Pomoč potrebnim«, ki jih imajo v zalogi vse ljubljanske trafike in se dobijo tudi v socialnem uradu v Mestnem domu, soba št. 44. Cena enega bloka z dvanajstimi listki znaša 5 Din. Dobrosrčno občinstvo naj daruje mesto denarja le listke, za katere prejmejo reveži nakar.ila za živila, hrano itd. S tem ae bo najhitreje m najbolj uspešno otreslo nadležnih m nasilnih prosilcev, ki hočejo gotovino ngolj zato, da jo potem zapi jejo. nesel istemu oškodovancu tudi 100 Din vredno pregrinjalo iz avtomobila na Aleksandrovi cesti. V kuhinjo na Grudnovem nabrežju št. 23 se je splazila neznana ženska, ki je izmaknila postrežnici Frančiški Pravstovi ročno torbico, v kateri je imela 150 Din gotovine in srebrno veržico, tako da trpi Pravstova skupno 190 Din škodo. Iz železniške mostovne delavnice ob kamniški progi so neznani ljudje obnesli te dni dve konzoli vrtljivega žerjava iz litega železa v vrednosti 2000 Din. —lj V Sokolskem domu na Viču bo drevi ob 20. velika predpu.^tna zabava pod devizo :>Ples v Savoju«. Kdor stopi dane.s v dvorano, obstane očaran nad krasnimi »♦millllMIMMIMMIimWW> _Ij Za veliki karneval Ljubljanskega Sokola, ki bo na pustni torek, so vstopnice (po Din lO) v predprodaji v društveni pisarni v Narodnem domu med uradnimi urami. —Y\ >Skozi Dolomite Svies in Jutno »m-ei|o< je naslov predavanju, ki ga priredi •Jugoslovenski Touring klub, podružnica v Ljubljani v ]x>nedeljek. dne 24. t. m. ob S. zvečer v verandi hotela Union t. Predaval bo nas priznani predavatelj S- Vinko Zor. Zanimivo predavanje bo izpopolnjeno s številnimi lepimi slikami. Vabimo vse ol nn-stvo. da se tega predavanja v velikem številu udeleži. —lj ženska s«*keija krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani ima svoj redni letni sestanek v sredo 26. t. m. ob 20. v salonu restavracije ^Zvezde«. Vse člani, ce Jadranske straže se vabijo k polnošte-vilni udeležbi —I j šentjakobsko pevsko društvo v Ljubljani priredi v soboto 22. t. m. s pri-četkom ob 20. v vseh prostorih gostilne česnovar na Dolenjski cesti družabni večer združen s petjem in komičnimi nastopi. Vstopnine ni. Prijatelji društva in lepega petja vljudno vabljeni. —lj Predpustua zabava ljubljanske podružnice NSZ bo drevi ob 20. *>Pri levu*: na Gosnosvetski cefti 16. Godba, petje, ples. Vstopnine ni: —lj Pripravite se na Otroško ringarujo TKD Atene, ki bo na pustno nedeljo popoldne ob 15.30 v Zvezdi. Obeta se krasen program s sodelovanjem malih harmonikarjev in gfospa Delak, Golia in Vaksclj. —lj Starokatoliška cerkev v Ljubljani. V nedeijo 23. t. m. bo zopet redna služba božja ob pol devetih v kapeli na Gospo-svetski cesti št. 9. Sveto mašo bo opravil starokatoii.itii duhovnik iz Celja. 4. 7. in 4.13 tveoac I JACK LONDONA I KLIC PRAGOZDA I V glavni vlogi Loretta Voung I in Clark Gaaie I Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din I —lj Redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže v Ljubljani bo 2. marca ob 20. v prostorih restavracije Zvezda z običajnim dnevnim redom. Vljudno vabljeni vsi člani Jadranske straže! —lj >Vect kot vse na Kvetu. mi je moral.i. to je geslo gospe Dulske. In vendar je nje na hiša polna nemoralnosti. »Jforala goRAMA Začetek ob uri Sobi itn 22. februarja Pesem a ceste. Izven. Cene od Din l*o navzdol Nedelja Ž3. februarja ob 1.". url Frak, ali Od krojačka do ministra. Izven. Ceno od 10 Din navzdol. Ob 20. uri Tuj" dete. Izven, ('ene od 20 Din navzdol. Ponedeljek ~2\. februarja /.aprto. Prihodnja Premiera v drami bo Gal>wor-rhveva drama Družinski oče. ki jo študira režiser Rrntko Kreft. Tremiera bo v t-rt ! • t. m. 0PEBA BeaaU 8B. fVl-ruarja Apn»jK)~. kaj dela An- dhria? Preaalava. Izven, tfedeiia S9L februarja ob 1">. uri Madaiv.* Butterflv. Izven. One od 30 Din n:»^- idei Ob i*0. uri ApNfen, kaj dela An- Mal lzvt n. Ponedeljek SC tunina rji zaprto. SS 13? M J? MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, bese-Ja 1 Din. davek 3 Dtn. preklici Za pismene odgovore gleae mails o.jtasov je treba praožit. znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo 45o«V->>Cir>f%t>Ci GLASBA Beseda 50 par. dave K 3.- Din Najmanjši znesek ti Dtn KLAVIRJE, planine, harmonije izposoja najceneje ter prodaja tudi na obroke od Din 300 le prve svetovne fahrikafe: Bbsendorfer, Steinway, Forster, Petrof, HolzJ, Stingl original, ki ao nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika.) izključno le pri tvrdki Alfonz Breznik bivši učit. Glasbene Matica in zaprisežen sodni izvedenec.Ljub ljana. Aleksandrova c. 7. SLOVENSKE PIX>Š£E šaljive, kupleti, petje z godbo, harmonike že za Din 25.— samo pri RAzno ŠPORTNE pum parice posebno dolge in široke v ogromni izbiri, ter vsa oblačila odlično izdelana dobite po trszkonkuren-5ni ceni prt Preskerju. Sv. Petra cesta 14. tkR. 50 nar eatlanje ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic V®tika zaloga perja a 6.75 Din. »Jalijanac, Gosposvetska 12. t/T TRGOVSKI LOKAL se odda ua Ižanski cesti Št 3. Izve se v gostilni vRibič; Mihael Majcen. 739 REGISTRIRNO BLAGAJNO se kupi. Ponudbe gostilna K^.i-fež. Flor jonska ulica 755 Ktt PRIPISOVANJ K na siroi /. najmodernejšo T*i-ea? pisavo, izvršujem lojno in ceneno v Florjanski ul. 10. L 754 zičkov, OGLEJTE SI veliko izbero dvokoles, otroških in igračnih vo-invalidskih vozil, prevoznih tricikljev ^"f^* krojev, pneumatske m razn* da**^ jtraNKO! srvulnih PRODA Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din POZOfl GO6P0DIHJB! Vedno v zalogi sveža Štajerska jaira. Najnižje cene! Bale* Kolodvorska 18, 71S BUFFET S. J. Jeraj. ^v Petra oŠ. Ljubljana. Vam nudi prvovrstna vina in garantiranu pristno žga-;e }K> "sledečih konkurenčnih cenah čez uliro: _ Haloško belo Ur. Din Srbsko črno ., Cviček . Kizlinij MuSkal sirtanec Tabolčnik sladki ^ Znanje: i.— S.— 0.— \\.__ o.— Tropiuovp.-Slivovka Hrusever Rrinjevec Pri večjem popust - .. .. 32.-odienvu primeren 075 ŠIVALNI STROJI malo rabljeni in kolesa novoni naprodaj pri Promet-, nasproli križanske rerkve. 735'. DEPREMIčniDE NA BLEDU prodam lepo malo hišico, sadni vrt, vodovod in elektrika za Din 45.000. Istotam prodam malo vilo 5 sob in s celini inventarjem, elektrika, vodovod, lep vrt. veranda, cena Din 98.00).-Eventuelno oddam čez «ezijo vse kompletno za Din 7000-Ponudte na upravo »Slov. Naroda.^ pod -Letovišče-. 744- V LJUBLJANI ali bližnji okolici iščem zemljišče, ki leži izven gradbenega okoliša In na katerem bi se lahko pridobival, gramoz. Ofer-te na i točno navedejo parcelno številko zemljišča in njega ceno ter plačilne pogoje. Oferl-i je poslati upravi lista pod are-slom Gramoznica«. 740 CENE ZNIŽANE dvokoles iu otroških vozičkov, vntmrrNAc F. BATJEL, tovarna »TKUSUHA« r u U BLJ AN A, Karlovška cestu 4 CENJENEMU OBČINSTVU VLJUDNO NAZNANJAMO, da smo otvorili podružnico »PRI KONČANI?«. Rožna dolina c. II. št. 36. Točimo vsakomur dobro znana prvovrstna dalmatinska vina. čez ulico ZNLfcANE CEN>J. Liter Din. 8.— Cenjenim gostom se vljudno priporočamo I. A. SUN ARA HHHaHHBaBannvnMHH«MHai IMesečne HOTEL sobe oddaja ŠTRUKEL 8. do 14* marca 1936. Tehnični In poljedelski sejem do 15» marca. Veliko tržišče srednje Evrope Razstavljale! iz 18 držav Kupci iz 72 dežel Nikak vizum potnega lista. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prestop preko meje v Avstrijo. —-Ogrski prehodni vizum se dobi proti izkazilu sejmake izkaznice na meji. — Veliki popusti za vozovnice na iugosl.. avstr. in madž. železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice i A 50 Din) se dobe pri Wiener Messe A G. Wien VII in pri častnih zastopstvih: V Ljubljani: pri avstrijskem konzulatu, Tvrševa cesta 31. prt Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica Hotel Miklič — vis-a-vis glavnemu kolodvoru. Javna dela v naši državi Lani javna dela niso mnogo vplivala na razmere na delovnem trgu Ljubljana, 22. febr. L. 1933 so biAe ustavljene vse investicije za jama dola, 22. novembra istega leta je pa izšla uredba o izvajanju javnih deL Po tej uredbi je bilo določeno, da se porabijo nekateri trošaritiskl dohodki skup no z državno dotacijo 30. milijonov Din na leto za banovinska javna dela. Cez leto dni je stopila v veljavo druga uredba, ki določa, da gre v prid nezaposlenih delavcev 5% dohodkov. Lani februarja je pa bila izdana uredba o financiranju velikih javnih del ter poblašča finančnega ministra, da postopno v dveh letih emitira srednjeročne državne obveznice za milijardo Din. Lani javna dela niso irtnogo vplivala na razmere na delovnem trgu. Velika, že objavljena javna dela. gradnje železniških prog in avtomobilskih cest, bodo nudila letos delo okrog 30.000 delavcem, seveda čc sploh pride do njih. Pri nas je dela do-vodj, samo financirati ga je treba, saj niso še izpolnjeni osnovni tehniški pogoji za gospodarski razvoj in napredek. Najnujnejša so seveda jarvna dela za gradnjo cest, železnic in mostov, prav tako važno pa je, da se začne čim prej elektrifikacija v.^eh pokrajin in izgradnja težke industrije. Zdaj uvažamo zelo mnogo koksa, kar pa bi se izravnalo z električno energijo po velikopotezni elektrifikaciji. Nešteto delavcev bi lahko dobilo delo v naši državi pri gradnji cenenih delavskih stanovanj. Delavskih stanovanj ni dovolj tudi v naši banovini. Nekateri trde da cene stanovanj vplivajo rudi na industrijski razvoj, češ, da sc industrijska podjetja izogibaj ©jo mest ter zidajo tovarne na podeželju. To menda ne drži povsem, kajti industrija se rada naseli tam, kjer je mnogo cenenih delovnih moči, v bližini dobrih prometnih zvez in ležišč sirovi«. Nekatere občine pri nas so investirale velike vsote za gradnjo stanovanj, uradniških sicer, ne delavskih v pravem pomenu besede, a stanovanjsko vprašanje s tem še ni bilo rešeno Zdaj skoraj ne smemo več upati, da bodo občine, ki so obremenjene z visokimi 'anuitetami, r.£-daljevale takšno stanovanjsko politiko, Čeprav bi bila še tako potrebna. Ob tej priliki se nam zdi samo potrebno opozoriti na to, da nekateri vidijo nevarnost druge oblike stanovanjske krize, ako bi mesta gradila preveč stanovanjskih hiš, češ, da je zdaj že dovolj stanovanj, saj so mrujga celo prazna. To je nekoliko preveč pavšalna trditev, ker mislijo le na večja ;n dražja stanovanja, ki jih je v resnici dovolj. S tem pa še ni rečeno, da je dovolj tudi delavskih stanovanj. Najbrž bi bife res še nekoliko več pmznih stanovanj, ako bi bilo /grajenih dovolj cenenih stanovanj, saj opažamo, da se stanovalci selijo iz udobnejših ter dražjih stanovanj čedalje bolj in da je največje povpraševanje no eno«obnih stanovanjih. S tem pa ne more nihče dokazovati, da naj najrevnejši stanujejo v barakah, kleteh in zasilnih podstrešnih stanovanjih, če že morajo biti zadovoljni uradniki s stanovanji, ki jih drugje štejejo /a delavska. Na javna dela morajo misliti ra/en države tudi občine in samouprave. lavna dela so pri nas potrebna i/ dveh važnih razlogov: da dobe številni nezaposleni deJo in da dobi-mo prepotrebne ceste, železnice, stanovanjske hiše, bolnice tovarne, kolodvore, pristanišča itd. Beseda o javnm delih torej ne more biti le modno geflo. Epidemija popravkov v Ljubljani jr*of>ravkarstvo se je razpaslo tako, da lahko vsakdo izrabi tiskovni zakon in tisk Ljubljana, 22. februarja. Trcjšnjc čase, dokler še ni bilo sedanjega ti-skovnega zakona, so bile v časopisju \sakdanji pojav poiemikc :n od časa do cusa je i* šlo tudi »posi amo«. Tedaj so ljudje skušali dokazati resnico z doka/i. yxi«aj je zadeva mnogo enostavnejša. Dokazi so postranskega pomena, ker časopisje mera objavljati popravke, pač glede na tiskovni zakon. Člasopisjc se nc more spuščati za vsako malenkost v tiskovne pravde in odgovorni uredniki ne morejo poleg svoje že itak odgovorne in naporne službe posedati dam za dnem na sodniji in zbirati doka-znega. gradiva. Zakonodajalec jc nedvomno hotel s tiakovn:m zakonom doseči, da bi nrihče ne izrabljal tiska. Toda popravk.trsrvo se je rajzvvlo tako, da zdaj lahko vsak izrabi trakovni zakon in z nj**m rudi tisk. V tem pogledu so v Lj: nihče tako občutljiv, tako malenkosten in večji prijatelj dfekcKrepstva, kakor so nekateri v Ljubljani, ki bi vsi radii dajali ljubljanskemu časopisju navodila, kaj :n kako naj piše. Vzemite primer, da v Beogradu nekoga sodijo, ki se piše Petrovič. Ako bi se naslednji dan po izidu poročila o procesu oglasib' vsi, ki se po naključju pišejo Petrovič, bi moral list iziti v obliki svetega pis-ma. .Seveda se kaj takšnega v Beogradu nikdar ne /godi. V Ljubljani pa mora časopisje objavljati tucr' takšne popravke, da Janez Klobasa ni istoveten z Janezom Klobaso, ki je v kehi. Naši listi morajo imeti vedno odprte vse predale od uvodnika do osmrtnic %a popravke. Kljub termi pa ne smejo nikdar pritr do besede tisti, ki so v resnici prizadeti. Č3e se n. pr. ubogi koarzument pritoži da je plačal 2 Din odpravnine za račun, k j mu ga je poslalo mestno podjete, mu bo to mestno podjetje sugeriralo s popravkom, da ni plačal 2 Din. Kun/ume-nt mora seveda molčati in mora verjeti popravkom bo'j kakor sebi ali potrjenemu računu. V/eminio na primer, da novinar a*li »članka« napiše mformati ven članek na podlagi uradnih podatkov. Tedaj se lahko zgodi, da bo izšel uraden popravek, ki bo s stereotipnim »ni res, da je res, ali res je, da ni res« demanti ral uradne številke. In zdaj pomislite, kakšno vlogo naj igra dandanes časopisje v javnosti, če mora preklicevati celo uradne podatke, če mora danes uradno preklicati, kar je bilo včeraj napisano na podlagi uradnega gradiva! Komu naj zdaj verjame javnost? In aili naj še kdo čita popraA-ke kot resne?! Ce to ni izrabljanje tiskovnega zakona, je pa vsaj pogosto smešenje, zlasti, ker se ga tako radi posliržijo nekatere ustanove. Po-pravkarjem ni treba ničesar dokazovati, saj je dovolj, da se sklicujejo na tiskovni zakon in že so nezmotljsivi mnogo bolj kakor sam sveti oče v Rimu. Včasih se sicer /godi, da jim kdo stopi na prste, kar jih pa seveda ne spravi iz ravnotežja, saj lahko napišejo še en popravek ali pa vsaj pojasnilo, »da se je v prejšnja popravek vrinila pomota«-. To se pravi pomota se je vrnila sama od sebe, oni se pa seveda niso zmotili. Zato se pač ne smemo več čuditi, da je popra vk a rsrvo pri nas zavzeto že epidemi-čen obseg, kajti dnevnik ne more biti gka-sHo vseh, to se pravi uniformirari po željah vseh. Sicer pa mora biti, saj mu lahko kdorkoli natakne prisilni jopič v imenu tiskovnega zakona. Kdor razmere pozna, se ne more čuditi, čudijo se pa mnogi čitatelji, ki mis>lijo. da se ni treba nikomur sklicevati na tiskovna zakona, če mu gre za samo resnrico in ne le za interes. Resnico bi lahko dokazali z argumenti, dlako pa lahko cepiš najbolj uspešno pod patronan-co 'zakona. -Morda je prav, da se časopisje ne bori posebno proti tej novi ljubljanski epidemiji, kajti popravki so vsekakor zanamrvi, ee že ne poučna. Štaba stran je le v tem, Frank Higham 13 Seržant Flips Roman — Tristo vragov! Vi toreii niste seržant Mips? — je zaoecljal presenečeni Levy v francoščini. Ko je vlomilec zaslišal materinščino, si je gioboko oddahnil. V brezhibno siiliziranem navalu besed, — tudi tujec je moral spoznati, da gre za Frajicoza iz južnih krajev — je jel vlomilec rotiti Levyja, naj ga izpusti proti izročitvi denarnice in ure. Slednjič je Levy odgovor H: — Najprej vas moram opozoriti, da ne smeie tako kričati. V sosedni sobi spi angleški detektiv. Zdaj pa položite mo}o denarnico in uro tam-Ie na mizo. Francoz je segel v svoje globoke žepe in privlekel iz njih tri denarnice, dve zlati in eno srebrno uro ter zlato dam-sko zapestno uro. — Gromska streaa, vi ste bHi pa pridni! —r je ušla Levyju besedica tov ari-škega priznanja. Toda takoj je obmolknil, ker mu je šrmla v glavo sijatna misel. Ker mu ie ugajjala, je nadaljeval: — Cujte, gospod morilec, ali bi hoteli za kratko pot zaslužiti petdeset funtov šterlmgov? Totovaj se je zasmejal. — To je od- visno le od tega, kakšna je pot. Kam naj vlomim? — Kdo vam pa pravi, da boste morali vlomiti? Nekaj bi opravili namestu mene tu v bližini. In za to bi vam dal ček. Lahko ga vnovčite jutri v Conti-nentalni banki v Amsterdamu. Poskrbel bom seveda za to, da dobite denar, če boste svoje delo pošteno opravili. — Velja. Kam naj gnem in kaj na(j storim? — Čujte torej in pazite dobro! Zgodaj zjutraj pojdite na Mepelski trg številka 4. Tam stanuje v prvem nadstropju neki Johann Vanhagen. Temu Vanhage-nu, toda samo njemu osebno, porečete, da Salo Levy ne more priti k njemu, ker se mu je prilepil na pete Sftfland Vard. Levy se zato vrne v London in pošlje čez nekaj dni v Amsterdam svojega zaupnika. Le-ta bo pa promptno opravil kupcijske posle. To je vse, kar mu morate povedati. Ste razumeli? — Seveda sem. gospod. Vse bo storjeno kakor želite. Evo vam vaše denarnice in ure! Vi mi pa dajte ček. Levy ie ukazal tolovaju, naj stopi^ v kot. potem je pa zlezel iz postelje, držeč še vedno samokres v roki in sedel za pisalno mizo, kjr jc izpolnil ček. Pri tem je ves čas opazoval tolovaja. Cek i«e položil na mizo sredi sobe. potem je pa zopet legel in pozval vlomilca, naj vzame ček in izgine. da listi nimajo stalne rubrike, čeprav izhajajo vsak dan, kajti urednik se mora držati strogo zakona in jih objavljati na mestih, kjer je izšel inkriminirani članek. Ko bi bila stana rubrika, bi ji čitatelji nedvomno posvečali več pozornosti ki popra vkarj* bi imeli tem večje zadoščenje. Njihove literarne sposobnosti bi »e seveda tem lepše razvijale ter bi jim bila (oo-pravkarjem ali popravkom, kar hočete) nesmrtna slava /aj.mlena. Tudi poznejši rodovi bi jim bHi brezmejno hvaležni ter bi jim pripisoval največ zaslug za razvoj našega časopisja in humorja. Pričakujeino seveda popravek iu upam j, da ne bo izostal. Pogovor zakoi — Nimaš me več rad. — Seveda te imam. dušica, obožavam te kakor vedno. — Nikar ne lali! Saj vendar ne moreš ljubiti žene, ki noai plašč iz lanskega leta. Slabi rasi — Slabi čas! so zdaj. strašno slabi. — Zakaj pa? — Že mesec dni si prizadevam ponarediti milijonarjev podpis, ko se mi pa to končno posreči, zvem. da je v konkurzu. Poleti nad polarnimi kraji Kaj pripoveduje o njih sovjetski letalec Antjušev, ki leta že ve£ let nad večnim snegom sovjetski letah-i vzdržujejo redno zračno /vezo med polarnimi kraji in Rusijo in sircr poleti in pozimi. Xe ustrašijo sc niti najhujše zime. ki je v polarnih krajih -*e posebno ostra. Kako ne varno je po/irui letati nad polarnimi kraji. koliko mora letalec prestati na takem poletu, to nam pripoveduje znani ruski letalec Antjušev v - Pravdi«. Poleti nad polarnimi kraji zahtevajo od letalca temeljito usposobljenost in žilavost. V krajih, kjer na sto in sto kilometrov daleč ni žive duše,1 kjer je pomoč skoraj izključena, kjer se vreme hitro menja in kjer skoraj ni prostora, kamor 1 >i se lahko letalo spustilo, je letalec v prvi vrsti pijonir novih zračnih Poti. Že več let letam nad polarnimi kraji, lani sem srečno preletel 2.H>0 km dolgo progo Tjumen — Novi Port ob izlivu reke Ob. Po suhem bi rabil za to pot dva meseca, z leialom pa rabiš samo 11 do 12 ur. Dan polarnega letalca s*1 začenja zelo zcrodaj. vstati mora. ko ie še popolna tema. Pošteno mora zajtrkovati. če hoče ostati pod fako težkimi poboji čil in zdrav. Oblečen mora biti zelo skrbno in toplo, kajti povprečna temperatura, ki znaša Pozimi 25 do HO stopinj, pade pogosto na 50 stopinj pod ničlo ali pa še več. Zato mora imeti letalec ko/uhovinaste škornje, nako-Jenice iz jelenove kože. čez volneno srajco ohlečen kožubovinast telovnik, povrhu pa seveda še debel kožuh, a roke si mora zavarovati z rokavicami z neustrojene pasj»' Oprezni kirurg Italijanski minister propagande in tiska grof (Jiano. Miwsolinijev zet, je hotel po povratku iz vzhodne Afrike porabiti kratek dopust za operacijo sluhovoda. Imel je vnetje sluhovoda, ki se mu je na poletih nad abesinskim bojiščem znatno poslabšalo. Zato se je obrroi oa najznametnitej-šega italijanskega kirurga prof. Torrigia-n*ja v Florenci. Prof. Torrigiaoi je pa brat bivšega velemojstra italijanskega prostoziidarstva in ko je Mussolini to organizacijo razpustil, so kirurgovega brata aretirali in poslali ca pet let na Lipa mike otoke, kjer je umrl. kože. »»Ura/, mora oviti s toplo ruto. Zelo mora Paziti tudi aa letalo. Pri startu mora biti vedno seirreto sicer preti letalci nevarnost, tla mu motor med poMom odpove, a spustiti &e na tla v polarnih krajih ni posebno priporočljivo. Zato morajo mehaniki skrbno pregledati vse. tudi r^zrrvne dele. preizkusiti odpornost letala jrlede- na strupeni mraz. vse dobro secreti. preizkusiti motor, kako teče. in šele ob solnčnem vzhodu je moiroče dvigniti se v zračne višave. Ure teko in pod letalom se ntzvija dolgočasna panorama predaoiarnio krajev. Tu pa tam opazi letalec osamljeno človeško bivališče in nekaj obdelane Kemije, ki ji takoj sledi trladina r*ko ali jezera. Pragozd se razprostira od Tjumena do BVrezova, kjer je umrl v izgnanstva Aleksander Men-šikov. nekoč ljubljenec Petra Velikega. Potem se prano/d umakne irozdni tundri, kjer je pokrajina še dolostavljeni neprestano nevarnostim, zaščiteni pred mag*whm nego&toljahaa namva name toliko, da morejo živeti. gov poklic. Veiuktr je pa rs. prenrkftaoati naprosil itiri znamenite kirurge, da bi prisostvovali operaciji za primer, če bi nastale nepričakovane komplikacije. Operacija se je pa zelo dobro posrečila in ne samo grof Oiano, temveč tudi .Mussolini sam se je slavnemu kirurgu prisrčno zahvalil. Gobavost Prof. Torrigiani je imel rad svojega brata, vendar pa ni nikoli posegal v politično življenje ki ni videl nobenega povoda, da bi ne operiral Musotoi*i j erv ega ze»ta. Sicer mu je pa to veieval tudi nje- Stn&šrva bolezen je gobavost, /naiva že i« najstarejših časov. Že skozi tisočletja se bore zdravniki proti njej. toda vedno zaman. Gobavost je razširjena zlast' v tro-pičnith krajih, pojavlja se pa tudi na severu. Nad 5,000.000 rjudi razjeda ta strašna bolezen. V Evropi je gobavcev razmeroma malo, vsega okrog 30.000. Po statistiki svetovne lige proti gobavosti je bilo predlanskim na švedskem 32 gobavcev, na Finskem 53, v Latviji 210, v Litvi 21. na Estonskem 235, v Rurmmiji in njenm obmejnth krajih Mrzu 1000, v Španiji okrog 2.000, v Italiji okrog 1.000 m toliko tudi v Grčiji. V Evro-■K so gobavci večinoma mladi ljudje in dobro polovico je napadla ta bolezen že pred 15 letom starosti. Države, kjer je gobavcev razmeroma mak), se lahko uspešneje bore proti tej bolezni, nego one, kjer je gobavcev na stotisoče. Boj proti gobavosti in drugim nalezljivim boleznim je ena glavnih nalog Društva narodov. V Ženevi objavljajo statistike. * Levy je bil pa aretiran v trenutku, ko je hotel zapustiti hotel Nee-derland. Sflno potrtega obraza mu je Josua Flips povedal, da je Johann Vanhagen že vse odkrito in obširno priznal, pa tudi, da so londonske dragufce v njegovem stanovanju našli in zaplenili. Po-Kcrjski komisar je odredil telesno preiskavo, pri kateri so naši? med drugim tudi samokres, ki pa je bil pranen. — Cemu nosite s sebo; samokres, če nimate v njem nabojev? — je vprašal komisar Levvja. — Patronov, da ni v njem? Samokres je b*l vendar... nabasan Torej bi snoči sploh ne mogel... streljati? — je dokončal FUps začeti stavek in melanholično prikimal z glavo. * — Flips, Kajak pretkani, vi ste najbi-stroumnejši seržant, kar jih je kdaj imel Sooiiland Yard, — je pozdravil višji inspektor Mac Hardy svojega podrejenega uradnika in nadaljeval: Toda svoj riv dan ne bom razumel, zakaj ste se skrili za to pretvezo z dopustom in zakaj ste me tako vlekli za nos s tem novim hnoščem. Kako se je že imenoval? \o, za take neumnosti nimam nobenega spomina. Saj sami veste, s l*> Irsko. — Da vam povem po pravici, gospod višiii inspektor, bal sem se blamaže. Nisem bil prepričan o uspehu, lahko bi se bilo pripet&o, da bi prišel naza praznih rok. Da bi pa ne doživel te blamaža, serii si izmislil pretvezo z dopustom. Bil je že zopet stari Flips. stoječ v pisarni starega Hardyja. Plah. boje*:, silno otožnega obraza v očeh. Žepi njegove pomečkane obleke so štrleli od njega kakor rib>i mehurii, že sto let ne-poJikane. mnogo prekratke hlače so bile v pasu široke skoraj za dva seržanta. — No, pretvezo z dopustom vam seveda odpustim. Imate zopet tri tedn? na dobrem, — ie detja-I višji inspektor blagohotno. — In kar sem takrai rekel o premestitvi v drug oddelek, to je seveda tudi pozabiieno in pokopano. Ostanete pri meni seržant Flips, in če boste ao posebni oddelki za gobave Icaekc m moške. Na Japonskem je nad 30000 gobavcev. NackM>v lecenja jc mnogo in zabavniki iščejo neprestano nove. boljše. Na severu Evrope ločijo gobavost s polaganjem snega, ki ga umetno oklade na 76 stopinj. Na Malajskih otokih aluži za /dravno zrnast prašek, na Filirrnih pa jodov preparat, ki so ga sestavili zdravniki kolonije Oolionu, kjer živi nad 6.000 gobavcev. Nt«jučin-kovitejie sredstvo proti gobavosti je bak olje iz plodov drevesa chaul moogra. k; raste na južno kitajskih gorah. 18 Parizov v Ameriki Y Amer'ki imajo 18 Parizov. Najzivah-nei>e mesto med vsemi 1H, ki nosijo ime francoske prestol ice. je ono v sc vero zapad nemi delu države Tevas. Tam j« pnčk> uredništvo v oče rn i k* »Pari« Ev en ing N"cwa* na originarno misel. Sprožilo ie predlog, naj »t glede na neprestane pomote v postnem prometu vsa ameriška mesta / mroom Parm i/premenila svoja imena. Toda Par**t so to odklonili. Ra/luge so imeli rarlione. .Meato Pari* v državi Tenessec se je čutilo s tem predlogom celo užaljeno, češ, tla je najstarejše med vsemi ameriškimi Pari*'. Svoje ime je dobrlo /e leta v spomin na slavnega francoskega vojskovodjo Lafavet-ta. Drugo mesto je odgovorilo, da se ne Imenuje po francoski prestohci. temveč po Pa risu. staroveškem ugrabitelju lepe Tfelene. CJletle na odklonitev tega predloga se ie obratilo uredništvo navedenega li«ta na fraoooak: Pariš «» preiMogomi, na i obnovi svoje starodavno ime Lutece. S tem bi se preprečilo, da bi na ameriške Parise naslovljena nisma ne prihajala rMOTU^torna v Evropo. To je sicer res, toda samo anrverisk Parižan more misliti, da b: Francozi insre-menili ;me »sojega mesta. Poskus z umetnim srcem V moskovskem eksperimentalnem laboratoriju /avoda dela iti v poklicih dobljenih bolezni so napravili te dni /an-ifrov poskus. Na operacijsko mixo so prinovi mačko in kirurg je ožil j ^ njenega srca priključiil h kovinastemu aparatu, kri se je pretekla naprej, samo da ie narncatu pravega srca delovalo umetno. Po operaciji je i /-javil ravna to! j /a voda prof. dr. Lipko-\ ič o pomenu tcija r*oe>ku«a: »Aparait, ki ga imenujemo umetno »rce, je izdelal mladi asistent našega laboratorija H. kadikov. To jc majhen kovinavt aparat kaj enostavne kon-vtrukci>c. l>elu-je s pomočjo električnega motorčka. Ka-b;mo ga zlasti za prooče*\unje učacik.t iiuhiatri jskih strupov na rrživlje v živalskem telesu. Pri tem i/kijučujemo uvinek strupa na srce. Tako je omogočeno izolirano proučevanje učinka strupa samo na ožilje ali samo na srce. Po končanem poskusu se pravo «rce 7opet spoji I ožiljem in nadaljuje svoje normalno delo«. Anekdoti .Angleški pesnik John E>rvden je btl tako zatopljen v svoje knjige, da je svojo ženo zanemarjak Nekega, dne mu >e žena po*o-žHa: — Kada bi bita knjiga, da h* se notom bolj zanimal za»rne. — No, dušica, če bi tria ko4edar, ba no nc imel nič proti termi, — je odg*owortl l>ryden. — Koledar? Zakaj pa baš koledar? — ker bi dobiJ vsako leto drugega, »e odgovor M Drvden. NchrHer se je v svoji m Jadrala ural hron-kari na harfo. Ko se je nekega dne vadi*' pri odprtem oknu, je zakrcV, nanj so*ed skoai okno rvaoproti stoječe hne: — Ciospod SchnHcr, vi igrate na harfo kakor bi igrati David, samo ne tako dobro. — Vi pa govorite kakor k radi Salomoi,. samo ne tako pametno, — se je odrezal Schrirkr. DOMAČ! CIRKUS Andrejček: Stričko, kar rex ne veš, kaj inias doma? — .Ve. sinko moj! — Cirkus. — Kako to? — Včeraj, ko je prišla naša manta od vas in od tete je naša mama povedala, da takega cirkusa še ni videla. tudi v iKKloče tako pridna, vam amčim, da lahko postanete v desetih ah dvana -stili letih inspekrtor. Na svidenje, dragi Josua Ffcps >e je na svoj nerodni plahi način priklonU in obnnj k vratom. Mac Hardy «u je poklical naz-ji. — Trenutek seržant. še nekaj! Zdaj vam bo tzpiačana nagrada, ki jo je razpisala draguriarna za izsleditev draguljev. To ie lep kupček denarja. Ah spion veste, ka.; boste počeli z ruirn? — Hm, prav za prav ne vem... Sicer pa... Kupim si zlo