Il.drž.Si**.	Ljuoijan.
Poštnina plačana v gotovini.
20.	V Ljubljani, dne 23. februarja 1929.	Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina,:
76. Zakon o zemljiškem katastru.
' 7^. Popravek k zakonu o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
78. Popravek k zakonu o prisegah in obljubah.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi finančne direkcije v Ljubljani.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.

Zakoni in kraljevske uredbe.
76
Mi
Aleksancžer» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da jo sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v XII. rodni seji, ki jo jo imoia dne 28. novembra 1928. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o zemljiškem katastru,*
ki se glasi:
I.	Obče odredbe.
Člen 1.
V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev služi zemljiški kataster, izdelan na podstavi izmoritev, klasiranja in ocenitve zemljišč, za podlogo pravičnemu obdavčevanju zemljišč in obenem za izdelovanje zemljiških knjig.
Zemljiški kataster se izdela za vsako katastrsko (davčno) občino posebe. Meje katastrskih (davčnih) občin določi minister za finance.
Tak zemljiški kataster se mora izvršiti za vse krajine države, kjer ga še ni, v desetletnem roku, ki je določen z zakonom o neposrednjih davkih z. dne 8. februarja 1928. V poedinih občinah teh krajin veljajo za odmero davka na dohodek od zemljišča elaborati, sestavljeni po členu 20. zakona o neposrednjih davkih, dokior se ne izdela kataster v dotičnih občinah na. podstavi tega zakona.
Zemljiški kataster v krajinah, kjer že obstoji, se mora spraviti v sklad s predpisi tega zakona.
Člen 2.
Kataster, izdelan na podstavi tega zakona, kakor tudi obstoječi kataster je treba trajno vzdrževati in obnavljati.
Posli za izdelovanje, vzdrževanje in obnavljanje katastra se dole: 1.) na izmeritev zemljišč, 2.) na klasiranje zemljišč, 3.) na vzdrževanje katastra in
4.) na revizijo katastra.
Člen 3.
Institucija zemljiškega katastra je poverjena ministru za finance.
Vsi posli za izdelovanje katastra, njega vzdrževanje in obnavljanje kakor tudi nadzorstvo nad Javnimi izmeritvami v državi spadajo v pristojnost generalne direkcije katastra pri ministrstvu za finance.
člen 4.
Predpisi tega zakona in pravilnikov, izdanih po njem, so obvezni za vse izmeritve mest in trgov za-
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i
®Wenaca» z dne 18. januarja 1929., št. 14/Vin.
radi izdelovanja regulacijskih, nivelacijskih in podobnih načrtov, za izmerjanje večjih površin za hidro-tehnična dela in druge gospodarske namene, za izmeritve ob komasacijah zemljišč, parcelacijah, agrarnih operacijah in izmeritve ob izvajanju agrarne reforme, za izmeritve ob trasiranju cest, železnic in kanalov, za izmerjanje rudnih polj, za zamejni-čovanje in snimanje državnih in drugih velikih kompleksov itd. — da se morejo uporabljati ta dela tudi za katastrske namene. Ta obveznost velja za vse izmeritve, če jih vrše organi ministrstva za finance ali drugih ministrstev; prav tako pa veljajo tudi v vsakem primeru, najsi jih vrše državni, samoupravni ali privilegirani privatni inženjorji in geometri po pogojih generalne direkcijo katastra, in odbora za državno izmeritev.
Člen 5. -
Da je mogoče uporabljati obenem katastrsko izmeritev kakor tudi vse ostale javno izmeritve zemljišč v vseh upravnih in sodnih poslih, ki so v zvezi s terenom in zemljiščem, ustanovi minister za finance pri generalni direkciji katastra odbor za državno izmeritev, v katerem morajo biti predstavniki prizadetih ministrstev in do šest strokovnjakov izven ministrstev.
Sestavo in področje odbora predpiše s pravilnikom minister za finance.
II.	Katastrska Izmeritev.
Člen 6.
S katastrsko izmeritvijo se mora ugotoviti oblika in površina vseh parcel poedinih posestnikov v eni katastrski občini, Iki je teritorialna katastrska enota.
Izmeritev mora predstavljati teren horizontalno in vertikalno, tako da lahko služijo njeni podatki tudi za vse tehnične iu gospodarske namene.
Člen 7.
Izmeritev katastrskih občin odredi z odločbo minister za finance.
Člen 8.
Podloga katastrske izmeritve in vseh parcelar-nih izmeritev nad 150 hektarov površine jo državna triangulacija in nivelacija višjih razredov.
Vse podatke za triangulacijo in nivelacijo, ki jo je izvršil vojaško-geografski zavod, daje ta institut na razpolago ministrstvu za finance.
Ministrstvo za finance opravlja vsa ostala dela glede triangulacijo in nivelacijo, kolikor ne spadajo v pristojnost vojaško-geografskega zavoda ali drugega ministrstva.
člen 9.
Pred izmeritvirjo se morajo meje vsake katastrske občine oznamenovati s trajnimi vidnimi mejniki.
Zamejničevanje vrši komisija, sestavljena iz po dveh predstavnikov sosednjih občin pod predsedstvom organa ministrstva za finance.
Stroški za zamejničevanje in oznamenovanje moje obremenjajo dotične občine.
Člen 10.
Država, oblasti, srezi, občine, vse javne naprave in lastniki komasiranih posestev kakor tudi onih parcel, ki spadajo v področje vzdrževanja katastra, morajo oznamenovati s trajnimi vidnimi mejniki svoja posestva, odnosno objekte, ki služijo javni rabi.
Vsi stroški obremenjajo lastnike.
Člen 11.
Zamejničitve po členih 9. in 10. se morajo opravRi pred katastrsko izmeritvijo. Zato morajo obvestiti katastrska oblastva lastnike leto dni prej. Če se ne izvrše v določenem roku vsa zamejničevalna dela, jih opravijo katastrska oblastva ob stroških lastnikov. Stroške izterjajo izvršilni davčni organi v korist državne blagajne.
Način zame j niče vanja, obliko mejnikov in posto-panje pri zamejničevanju predpiše ministrstvo za finance s pravilnikom po odobritvi ministrskega sveta.
Člen 12.
Vsi prelomi na mejah parcel med raznimi lastniki se morajo oznamenovati z vidnimi mejniki, če mogoče, iz naravnega ali umetnega kamena.
Parcela je del zemljišča enake kulture ter pripada istemu lastniku. Minimum za površino kulture na eni parceli se predpiše s pravilnikom.'
Zamejničitev in oznamenovanje mej med poedi-nimi parcelami izvrše sosedje sporazumno; skrb, da se oznamenujejo meje pravočasno in po izdanih navodilih, pa spada v dolžnost opštinskih sudov, odnosno občinskih odborov, če je treba, z eventualno pripomočjo katastrskih organov.
Če se ugotovi ob izmeritvi, da meje niso ozna-menovane, se izvrši izmeritev po stanju, najdenem na dan izmeritve. Pogreški, ki bi izhajali iz tega, se popravijo v breme onega, ki ni izvršil zamejničitve.
Člen 13.
Minister za finance predpiše za katastrsko izmeritev take metode izmerjanja, instrumente in priprave, da se dobi potrebna sodobna točnost načrtov in ostalih tehničnih elaboratov, pri čemer je treba vpoštevati merilo načrtov in vrednost zemljišč.
Dobljeni podatki morajo biti taki, da je vedno mogoče upostaviti točke, kakršne so bile ob izmer-janju, in da ti podatki zadostno označujejo vsako parcelo v fizičnem in posestnem pogledu,.
III.	Klasiranje zemljišč.
Člen 14.
Po končani izmeritvi vsake občine se mora izvršiti \ njej klasiranje zemljišč.
Člen 15.
S klasiranjem zemljišč se mora ugotoviti katastrski čisti dohodek kot osnova za davek na zemljišča po njegovi kulturi in kakovosti (boniteti), pri čemer je treba vpoštevati rodovitnost in donosnost zemljišča, da je dohodek od zemljišča pravilen, pravičen in sorazmeren.
Ölen Iß.
Po členu 18. zakona o neposrednjih davkih se uvrščajo zemljišča v naslednje kulture:
1.	) njivo (oranice);
2.	) vrtove in sadovnjake;
3.	) vinograde;
4.	) travnike (senožeti);
5.	) pašnike in planine;
6.	) gozde; in
7.	) trstičja, močvare, ribnjake in jezera.
Vsaka teh vrst kultur se deli po kakovosti zemljišča največ na osem razredov.
Člen 17.
Njive (oranice) so zemljišča, ki se orjejo ali kopljejo in na katerih se sejejo stalno ali izmenoma: vrste žita, posevki, ki se okopavajo, krmske rastline in trgovinske rastline, nie glede na to, ali se sejejo na njivah prednji posevki vsako leto ali pa leži zemlja neobdelana zaradi odpočitka (ledina).
Med vrtove in sadovnjake spadajo vsi vrtovi, sadovnjaki in cvotičnjaki, ne glede na to, ali leže okoli hiše ali kje na samem. Sadovnjaki spadajo v to kulturo samo,' če je sadno drevje tako zasajeno, da daje na tem zemljišču največji dohodek.
Vinogradi so zemljišča, zasajena z vinsko trto.
Travniki (senožeti) so zemljišča, na katerih so kosi travai vsako leto.
Pašniki in planine so oni prostori, ki služijo samo za pašo.
Med gozdna zemljišča spadajo ona zemljišča, ki so pogozdena za pridobivanje lesa.
Trstičja so zemljišča, na katerih raste trstje.
Močvare so površino, na katerih rastejo take močvarne rastline, ki se uporabljajo po navadi za nasteljo živini ali ki' služijo za drug namen (kurjavo, pletenje štorij in poveš el, pokrivanje streh itd.).
Ribnjaki so prostori, na katerih se love rib®; jejera pa so take površine, ki so stalno pod vodo, toda se dado kakorkoli ukoriščati.
Gledo na posebne vrste, kako se kmetijski uko-riščajo zemljišča, se pripominja še to-le:
Hmeljniki, trtni in sadni nasadil in deteljišča spadajo med kulturo njiv (oranic).
Privatni parki spadajo po svojem glavnem značaju med vrtove (če so v njih pretežno cvetice), travnike (trave) ali gozde (drevje).
V	kulturo travnikov se morajo uvrstiti tudi one površine, ki so sicer pretežno kose, toda se v nekaterih letih začasno obdelujejo, da se uničuje plevel in da se popravlja ruša.
Kjer se goje na isti površini razne kulture m razni posevki' pomešano, j,e treba vpisati tako površine v ono kulturo, v katero spada glavni posevek, ki daje na tem zemljišču največji dohodek.
V	gozde je treba vpisati tudi gozdne poseke in jase, nadalje one dele gozdov, ki se uporabljajo začasno za drugo kulturo, da se zasajajo gozdi raz-umneje in uspešneje.
Kostanjiki, orešja in murvovja se vpišejo ali med vrtove (sadovnjake) ali pa med gozde, kakor je pač od njih glavna korist sad (vrt) ali listje in les (gozd).
Člen 18.
Zemljišča se klasirajo po lestvicah katastrskega čistega dohodka in vzornih zemljišč, določenih za vsak cenitveni srez ali ekonomski okoliš.
Člen 19.
Za čisti dohodek zemljišča, je treba vzeti denarno vrednost srednjega letnega pridelka in postranskih užitkov, ki jih daje dotično zemljišče ob navadnem gospodarstvenem načinu na površini enega hektara, odbivši od te vrednosti redne režijske stroške za pridelovanje.
Za redne gospodarske stroške vobče za vse kulture se smatrajo: stroški *za vse vrste vprežnih in ročnih gospodarskih del za pripravljanje zemljišča (tal), za setev, žetev, spravljanje in oskrbovanje gospodarskih pridelkov, stroški za gnojenje, za some in sadike hi amortizacijski stroški glavnice, vložene za gospodarske zgradbe in inventar kakor tudi za njih vzdrževanje, in stroški za zavarovanje gospodarskih zgradb, živega in mrtvega inventarja, ki so potrebni, da se doseže s krajevno 'običajnim obdelovanjem zemljišč srednji donos v dotičnem kraju.
Za cone pridelkov in stroškov se morajo vzeti cene. ki so obstajale v poslednjih šestih lotih.
Člen 20.
Količino letnega pridelka je treba ustanoviti za vsako kulturo in vsak razred po onem načinu ob-
delovanja in ukoriščanja zemljišč, ki ga uporablja in uprav nezadostni ali če se ne morejo dobiti po-večina poljedelcev v dotični krajini, tako, da se pro- datki kako drugače.
izkusi, poišče in oceni povprečni letni pridelek na | y takih primerih se ocenja na licu mesta letni pri-licu mesta, in sicer v naslednji dobi:	j rasteh izvestnega gozda s poizkusnim kubiranjem,
a) za njive (oranice), vrtove, travnike, pašnike in pri čemer se uporabljajo razni gozdarski strokovni
za trstičja — močvare — ribnjake — jezera v poslednjih 1 0 lotih;
b)	za vinograde v poslednjih 2 5 letih in
c)	za gozde v poslednjih 2 0 letih.
#
Člen 21.
Čisti dohodki se morajo izračunavati tako-le:
Za dohodek od n j iv (oranic) se jemlje: vrednost vseh pridelkov in postranskih užitkov, proizvedenih z obče običajnim poševnim redom (kolobarjenjiem).
podatki, ki so izdelani in zbrani v posebnih gozdarskih tabelah.
Za kulturo vrtov se jemlje: vrednost zelenjave, sadja in eventualno trave. Za stroške se jemljejo: potrebna delovna moč za sajenje, gnojenje, obdelovanje, zalivanje, nadziranje, pospravljanje, priprav-1 ja njo in potrebni izdatki za seme ali za sadike.
Člen 22.
Ko je količina letnega pridelka ugotovljena in so
Za stroške so jemljejo: vrednost porabljenega se-1 vsi podatki vpisani v obrazce, se začno izračunavati menja in gnoja, potom stroški, ki jih je treba za , čistil dohodek. Najprej se izračuni vrednost skupnega : oranje, brananjo, valjanje, kop, setev, okopavanje, pridelka,, t.j. kosmati dohodek, po tržnih, tvor niških, pletev, in stroški za uničevanje rastlinskih in žival- krajevnih in vzporejenih cenah, ki so bile že prej skih škodljivcev (kjer sc redoma vrši), žetev, vožnju ,	in predočene v dotičnih seznamkih.
in mlatev ali za vse to potrebna ročna in vprežna	največji del pridelkov naj se uporabijo tržne
dola, potem stroški za čuvanje in odpadajoči amor-, cene> ',A- industrijske rastline je treba vzeti tvomiške tizacijski stroški za inventar in zgradbo, kakor tudi 00110 P° odbitku stroškov za dovoz na tržišče; za
za njih -vzdrževanje.	j 0110 P™?elke’ kl 80 VC>Z1J° n,a tržlžl> 80 odbijejo stro-
„	,	1 ski tudi za prevoz; za one pridelke, ki se ne vozno
Za dohodek travnikov se jemlje: vrednost; ^ tržiSgo nego se prodajajo doma, pa je treba vzeti pridelka sena, eventualno otave in paše, če je je kaj,' k Wne ceQe ^ Uončno za pridelke, ki se vobče ne izražena v odstotkih vrednosti sena.	.	| prodajaj0) ampak jih uporabljajo pridelovalci sami,
Za stroške se jemljejo: stroški za ročna m vprež- &0 mora izračuniti ekonomska, hi denarna vrednost na dela pri čiščenju travnikov, pri košnji, raztresanju	da	se vzporedi s tržno ceno onih pridelkov, ki
in sušenju, dovažanju, zlaganju in spravljanju sena. s0 p0 svojem značaju pridelkom, za katere ni tržne in otave, potem s troši i za obdelovanje, za seme 111 ( ceno, najbližji ter se morejo v uporabi medsebojno gnojenje, če jih je kaj.	. zamenjevati.
Pri pašnikih in planinah je postopati, Potem se izračuni vsota vseh režijskih stroškov, dvojno:	j ki se morajo vzeti po členu 21. tega zakona v poštev
1.) Pri pašnikih in planinah, ki so na dobrem | Za poedine kulture, svetu, so jemlje za dohodek vrednost pašo, izražena! Cc velikosti stroškov za vprogo ni mogoče ugo-v ustrezni količini sena.	: toviti drugače, sc izračunijo tako, da so poiščejo
Za stroške se jemljejo: stroški za ročna in vprež- j glavnica, vložena za živino in opremo, stroški za na dela pri čiščenju pašnikov, potom stroški za ob-, krmo in oskrbovanje v enem letu in so tako dobljena delovanje, stroški za some, gnojenje, ograje in na- vsota razdeli s številom delovnih dni. pajališča, nadalje stroški za čuvanje kakor tudi za Ker ogražajo kmetijsko in gozdno gospodarstvo prigon in odgon živine.	, gestokrat kakršnokoli nepričakovane nezgode, je
j 2.) Pri pašnikih in planinah, ki so na slabšem treba, ko se izračunavajo čisti dohodki, primerno svetu, ni treba podrobno iskati čistih dohodkov, am- vpoštevati to ekonomsko negotovost. Zato se mora pak pašniki naj se paraficirajo po okolnih njivah ali odhiti od izračiinjenega kosmatega dohodka 20 %. travnikih podobne kakovosti, pri čemer se jemlje za I
čisti dohodek pašnikov 10 do 25 % čistega dohodka i	^|on
okolnih njiv ali travnikov.
Za pašnike in planine v visokih legah, kjer ni | Öei se odbije vsota vseli režijskih stroškov od okolnih njiv ali travnikov, se ocenja čisti dohodek vsoto kosmatega dohodka, zmanjšano za 20 %, se po številu in vrsti živine, ki »e more vzdrževati na 'lobi katastrski čisti dohodek za dotično kulturo in njih, in po običajni pašnini; pri tem izračunu jo treba 7A dotični razred na površini onega hektara, jemati v poštev, koliko živino in kako dolgo se more !
, pasti na njih vsako leto.	j	člen 24.
i Pri vinogradih se jemlje za dohodek: vred-^ Izračunjene katastrske čiste dohodke za vsako nost mošta in eventualnih postranskih užitkov. | kulturo in vsak razred je treba zaokrožiti na celo Za stroške se jemljejo: stroški za planiranje, ri- j število ter jih vpisati v lestvico čistega dohodka za golanje, gnojenje, stroški za trto (ukoremčene cep-, dotično cenitvene sreze in ekonomske okoliše. Ijenke), kolce, za sajenje trte, rezanje, kop, vezanje,'
škropljenje, žveplanje, trgatev, prešanje, spravljanje v sede, nadeli vanje (vzdrževanje), za uničevanje trtne uši, kolikor se vrši, potem odpadajoči amortizacijski stroški za stiskalnico, kadi in sode in stroški za čuvaja in za zavarovanje zoper točo.
Pri trstičjih, močvarah, ribnjaki h in jezerih se jemlje za dohodek: vrednost pridelka trstja in rogoza, močvarnih rastlin, ledu itd.
Za stroške so jemljejo: stroški za dolovno moč, za prevoz in spravljanje pridelka.
Pri gozdih se jemlje za dohodek: skupna vrednost letnega prirastka lesa po ceni na panju, vpošte-vaje ono količino lesa, ki se d d stalno vnovčiti, potem vrednost postranskih gozdnih užitkov ob času, ko se goji gozd, kakor: paše, želoda, skorje, jezice, listnjakov in protja.
Za stroške se jemljejo: povprečni stroški za zasajanje in gojenje guzdov in za plačevanje gozdarskega osebja.
Pridelek lesa se mora izraziti v kubičnih metrih, eventualno tudi s klasiranjem po posebnih tabelah, pri čemer se mora označiti pridelek lesa ločeno za gradnjo, kurjavo (drva), vejevje in protje.
Ker so vzete za sreske tipe večinoma gozdne parcele raznih javnih teles (države, občine) in graščin, morajo jemati državni organi glode na to, da imajo uradi in uprave, id upravljajo to gozde, točne podatke o letnem pridelku in conah, za izračun čistih dohodkov od gozdov vse potrebne podatke v prvi vrsti od dotičnih gozdnih uradov in uprav.
Državnim strokovnim organom se prepušča, dokončno ugotoviti gozdne čiste dohodke z ogledom na licu mesta, zlasti Če so podatki dotičnih uradov
Člen 25.
Za cenitveni srez ali ekonomski okoliš se smatra izvestno območje tal, v katerem so geološkoi, geografske, hidrografske, klimatološko, komunikacijske in vse kmetijske razmere enake’ali podobne.
Člen 26.
Vsak cenitveni srez in ekonomski okoliš ima svojo posebno lestvico čistega dohodka.
Člen 27.
Preden so začno zemljišča individualno klasirati, je treba proučiti sreska vzorna zemljišča, postavljena v onem cenitvenem ali upravnem srezu ali ekonomskem okolišu, ki mu pripada dotična občina.
V ta namen je treba dotično občino preglodati, t. j. prehoditi od polja do polja, ter na licu mesta proučiti talno lego občine, vrste tal, način poljskega in gozdnega gospodarstva, kateri posevki so naj-navadnojši, komunikacijske razmere občine, možnost, vnovčevati poljske in gozdne pridelke, in koliko dajo povprečno pridelka ih kakšnega.
Člen 28.
Na podstavi proučenih sreskih vzornih zemljišč in na podstavi znanja o vseh kmetijskih razmerah je treba pregledati za dotično občino vsa obstoječa vzorna zemljišča in, če je treba, njih popis popraviti po dejanskem stanju, eventualno postaviti nova občinska vzorna zemljišča, ki morajo biti neposred-nja osnova za klasiranje zemljišč.
Člen 29.
Individualno klasiranjo zemljišč se mora izvršiti tako, da se ugotovi za, vsako parcelo kultura, potem pa določi za vsako kulturo na podstavi občinskih vzornih zemljišč in na podstavi lestvice katastrskega čistega dohodka ustrezni razred po načelih geološkega, pedološkega, botaničnega in ekonomskega bonitiranja zemljišča.
Člen 30.
Zemljišča, ki se jim je s posebnimi stroški in s posebnim dolom izboljšala rodovitnost z raznimi amelkwacijami, ureditvijo voda, izvedbami obrambnih zgradb zoper poplavo itd., je treba klasirati po dejanski kulturi in izboljšani kakovosti, ker s© morajo vzeti dotični izredni stroški ob odmeri katastrskega čistega dohodka in davka na dohodek od zemljišč v poštev po posebnem postopanju in po pogojih, navedenih v členih 13. in 17. zakona o neposrodnjih davkih.
Člen 31.
Klasfiraiije zemljišč se mora izvršiti ob sodelovanju dveh predstavnikov dotične občine, ki ju izvoli občinski odbor, in vpričo prizadetih poljedelcev. Če prizadeti poljedelci ne pridejo, se delo s tem ne zadržuje.
Člen 32.
Ugotovljene kulture in razrede je treba priobčiti predstavnikoma občine ni prisotnim poljedelcem.
IV. Izdelava katastrskega operata.
Člen 33.
Po podatkih o izvršeni izmeritvi in o Masiranju zemljišč se mora izdelati katastrski operat, ki obseza nastopne dele:
1.	) zapisnik o določitvi občinske meje;
2.	) seznamek hiš;
3.	) podrobne skice;
4.	) katastrske načrte;
5.	) kopije načrtov;
6.	) seznamek parcel;
7.	) posestno liste;
8.	) sumamik posestnih listov;
9.	) abecedtiMirnumerični pregled posestnih listov;
10.	) seznamek vzornih zemljišč;
11.	) seznamek koordinat, trigonometričnih, poligonskih in malih točk.
V. Razgrnitev katastrskega operata in pritožbeno postopanje.
Člen 34.
Dovršeni katastrski operat občine se mora razgrniti v občini za dobo 30 dni.
V tem roku smejo vložiti interesenti pritožbo zoper katastrski določeno posestno stanje in zoper Masiranje zemljišč.
Občina se zavezuje, vrniti ves operat po poteklem roku nepoškodovan; drugače mora trpeti vse stroške za povračilo škod.
Člen 35.
Vse pritožbe se vpisujejo v seznamek pritožb; pritožba pa se sme vložiti:
1.	) čo parcela ni vpisana ali jo večkrat vpisana ali če je posestnik napačno vpisan;
2.	) če jo meja, oblika ali površina parcele napačno izmerjena, vrisana ali izračunjena;
3.	) če jo nerodovitna parcela uvrščena v kulturo ali če je kultivirana parcela uvrščena v nerodoviten svet;
4.	) če parcela ni uvrščena v ustrezno kulturo;
5.	) če parcela ni dobila pravilnega razreda;
6.	) če je parcela, primerjana z drugo parcelo, ne-cnako Masirana.
Člen 36.
Pritožbo se vlagajo pri katastrsM upravi ali pa Pri katastrski sekciji za novo izmeritev.
Zoper rešitev pritožbe jo dopustna pritožba na {fenoralno direkcijo katastra, če se tiče operata, izdelanega na podstavi novo izmeritvo, ali pa na finančno direkcije, če se tiče operata, izdelanega na Podstavi obnovljene izmeritve ali reambulacije. Rešitev generalne direkcije katastra, odnosno finančne direkcijo, je izvršna.
Ölen 37.
Reševanju pritožb morajo prisostvovati pritoži-^olji; poleg tega sodelujeta dva predstavnika občin-^ega odbora.
Ce prizadeti pritožitelji niso prisotni, so s tem ne Preprečuje reševanje pritožb.
VI. Vzdrževanje katastra.
•	Ölen 38.
Z vzdrževanjem katastra se morajo vpisovati v katastrsko elaborate vse činjenice, ki vplivajo na davek od zemljišča, da je moči davek na zemljišče vedno zahtevati od pravega posestnika ali uživalca po dejanski velikosti, načinu gospodarskega ukori-ščanja, rodovitnosti in donosnosti njegovega posestva.
ČJien 39.
Dokler se ne prenese z vzdrževanjem katastra j davek na novega posestnika, je zanj osebno odgovoren oni posestnik, M je vpisan v katastrskem operatu.
Ölen 40.
Glavna načela katastra in torej tudi načela njegovega vzdrževanja, navedena v zakonu o neposred-njiih davkih z dne 8. februarja 1928. v členih 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 16., veljajo tudi za ta zakon.
Člen 41.
Vzdrževanje katastra obseza sprejemanje prijav, njih preizkušanje kakor tudi izvajanje izprememb v katastrskem operatu.
Izpremembe utegnejo nastati:
1.	) v mejah katastrske (davčne) občine;
2.	) v posestnikovi osebi;
3.	) v površini parcel;
4.	) v kulturi zemljišč;
5.	) v katastrskem čistem dohodku glede na to, ali postane ali prestane biti zemljišče po členu 10. in po točki 6.) člena 11. zakona o noposrednjih davkih stalno ali začasno zavezano davku;
6.	) potem izpremembe, ki nastanejo: z začasno oprostitvijo od davka na zemljišče pod točkama 1.) do 5.) člena 11. zakona o neposrednjih davkih;
7.	) z olajšavo davka na zemljišča, ki se jim je izboljšala rodovitnost s posebnimi stroški in posebnim delom, po členih 13. in 17. zakona o neposrodnjih davkih; nadalje
8.	) z odpisom davka na zemljišče zaradi raznih elementarnih škod, po členu 11., točki 6.), zakona o neposrednjih davMh;
9.	) zaradi popravkov raznih prijavljenih ali opaženih pogreškov v katastrskih operatih kakršnekoli vrste.
Ölen 42.
Vsak posestnik mora prijaviti katastrskemu ob-lastvu ustno ali pismeno vsako osebno in stvarno izpremembo na svojem posestvu, in sicer:
izpromombe pod točkami 2.) do 5.) člena 41. toga zakona v 60 dneh od dne, ko nastanejo;
izpremembe pod točkama 1.) in 9.) člena 41. kadarkoli;
izpremembe pod točkama 6.) in 7.) člena 41. do konca onega leta, v katerem so nastali pogoji teh izprememb;
izpremembe pod točko 8.) člena 41. v osmih dneh od dne elementarno škode.
Za prijavljanje škod po členu 12. zakona o neposrednjih davkih veljajo določila uredbe o odpisu davka ob elementarnih škodah, izdane na podstavi omonjenoga člena zakona o neposrednjih davkih z dne 8. februarja 1928.
Člen 43.
Da se vzdržuje kataster v soglasnosti z dejanskim stanjem, morajo prijaviti vse napravo in vsa oblastva katastrskim oblastvom naijkesnejo v 30 dneh vse nastale izpremembe, za katero zvedo kakorkoli uradoma v svojem področju.
Zlasti morajo priobčiti vsa sodna oblastva takoj; vsako izpremembo katastrskemu oblastvu, pa tudi obratno morajo katastrska oblastva rodno priobčevati sodnim oblastvom zaradi zemljiškoknjižnega postopanja vso posestno izpremembo, ugotovljene s katastrskimi poizvedbami.
Sodišča potrjujejo izpremembo v lastništvu nepremičnin v občinah, kjer jo katastrska izmeritev izvršena, samo po kopijah načrtov, M so jih overovila katastrska oblastva.
Člen 44.
Odredbe člena 38. obsezajo posebe vse izpremembo, ki nastajajo z izvajanjem agrarne reforme. Vknjižbe lastninske pravice v zemljiških knjigah novih agrarnili lastnikov se dovoljujejo izključno na podstavi načrtov in elaboratov, ki so jih izdelala ali overovila katastrska oblastva.
Tako izpremembe agrarnih posestnih razmer, ki niso obenem izpremembe lastninsko pravice, kakor tudi izpremembe v kulturah agrarnega objekta morajo priobčevati agrarni uradi katastrskim oblastvom, da ta lahko vedno in pravočasno ugotove zakonske davčne subjekte in objekte.
Tehnična dela agrarne reforme spadajo v pristojnost ministrstva za finance. Njih izvajanje in vzdrževanje se mora prilagoditi katastrskim predpisom v vseh delih, kjer to dovoljuje značaj stvari.
Člen 45.
Katastrska oblastva vrše vsako leto v dobi od dne 1. maja do konca meseca oktobra poizvedbe in izmeritve v občinah na podstavi prijav, ki so se izročile v pisarni katastrskega oblastva, ali pa po izpremembah, ki jih ugotove katastrski organi sami.
Člen 46,
Najmanj vsako deseto leto, najsi je kaj prijav o izpremembah ali jih ni, izvrši katastrsko oblastvo pregled v poedinih občinah tako glede posestev kakor tudi glede dragih stvarnih izprememb v vsaki katastrski občini.
Člen 47.
Vsem poizvedbam o izpremembah na licu mosta mora prisostvovati dotična prizadeta stranka; razen tega morata sodelovati pri poizvedbah dva občinska predstavnika, ki so jima znane posestne in gospodarske razmere v dotični občini. Če me prideta, to ne zadržuje poslovanja, ako je dokazano, da sta bila obveščena.
Člen 48.
Uspeh poslovanja se mora priobčiti prizadetim posestnikom, odnosno so javno razgrniti v dotični občini. Zoper izpremembe operatov se sme vložiti pritožba na katastrsko oblastvo v 15 dneh od dne, ko so se prijavljene in ugotovljene izpremembe pri občile, odnosno javno razgrnile.
Zoper rešitev prvega katastrskega oblastva je dopustna v 15 dneh od priobčitve pritožim na višje katastrsko oblastvo, čigar rešitev je izvršna.
Člen 49.
Izpremembe, naštete pod točkami 1.) do 4.) in 9.) člena 41. tega zakona, se izvedejo v katastrskih operatih definitivno, izpremembo pod točkami 6.) do 8.) pa se vpišejo začasno.
Izpremembe, omenjeno v točki 5.) člena 41., se izvedejo v katastrskih operatih stalno ali vpišejo začasno, kakršne pač so: ali stalne ali začasno.
člen 50.
Izpremembe pod točkami 1.) do 7.) člena 41. tega zakona veljajo od dne 1. januarja prihodnjega leta, dokler obstoje pogoji, prestanejo pa veljati obenem s prestankom pogojev; v tem primera nastane davčna obveznost z dnem 1. januarja prihodnjega leta.
Končno morajo veljati izpremembo «bog raznih pogreškov pod točko 9.) člena 41. tega zakona od enega dne, ko se zapazijo; pri tem so uvažujejo primeri zastaranja, navedeni v zakonu o neposrednjih davkih z dne 8. februarja 1928.
Oprostitve in olajšave za davke na dohodek od zemljišč, doslej individualno pridobljene in časovno omejene, veljajo, dokler ne poteče njim priznani rok.
Člen 51.
Za ugotovitev, izmeritev in izvedbo feprcauemb v katastrskem operatu se pobira taksa po tarifah št. L, H. in m.
Člen 52.
Izpremembe občinskih mej ali ustanovitve novih katastrskih občin in vse obnovo posestnih mej na podstavi katastrskega načrta se vrše v celoti ob stroških interesentov.
Izpremembe občinsko mejo in ustanovitve novih katastrskih občin se ne smejo ne izvršiti ne izvesti v katastrskih operatih brez predhodno odobritve ministrstva za finance. Izvzeti so samo primeri pogrešnoga prvotnega snimanja.
Obnova posestnih mej na podstavi katastrskega načrta so sme izvršiti samo s pristankom vseh interesentov.
Člen 53.
Vsakdo ima pravico, na sedežu katastrskega oblastva brezplačno vpogledati katastrska načrte in operate.
Če se zahtevajo kopije načrtov ali drugih operatov, se izdajajo proti plačilu takse po tarifi št. IV.
Člen 54.
Oni1, ki so zavezani, prijavljati podatke za vzdrževanje katastra, ali ki bo dolžni, sodelovati pri poizvedbah glede izprememb, a tega ne store, se kaznujejo po drugem odstavku člena 138. zakona o ne-posrednjih davkih z dne 8. februarja 1928.
člen .55.
Kako se vzdržuje kataster v krajinah, kjer katastrska izmeritev Se ni izvršena, se predpiše s pravilnikom.
g)	industrijo;
h)	tržišča;
i)	povprečno letino zemeljskih in gozdnih proizvodov po členu 20. toga zakona;
j)	povprečne tržne., tvomiško in krajevne cene po členu 19. tega zakona;
k)	poročila in podatke kmetijskih in drugih gospodarskih organizacij; in
l)	predlog in obrazložitev za izpremembo in ustanovitev cenitvenih srezov in ekonomskih okolišev.
člen 61.
VII. Revizija katastra.
Člen 56.
Revizija katastra nastopi, kadarkoli nastanejo v IjiŠč ali postaviti nova vzorna zemljišča.
V izpremenjenih ali novoustanovljenih cenitvenih srezih in ekonomskih okoliših se morajo popraviti in popolniti po potrebi seznamki sreskih vzornih zem-
katastru take razmere, da se katastrski podatki ne dado popraviti z rodnim vzdrževanjem katastra; kadarkoli se tolikanj izpremene ekonomske razmere, da se lestvice čistega dohodka in razreda zemljišč ne ujemajo z dejanskim stanjem; potom zato, da se spravijo vsi različni predpisi prejšnjih zakonov v sklad s predpisi tega zakona in zakona o neposred-njih davkih z dne 8. februarja 1928.
Člen 57.
Revizija katastra se odredi lahko za poedine občine, poedine krajine in za vso državo, če se pokaže
Člen 62.
Kadarkoli je treba izpremeniti obstoječe lestvice katastrskega dohodka ali postaviti nove v izpremenjenih ali novoustanovljenih cenitvenih srezih ali ekonomskih okoliših, se izvrši to delo tako, da se spravijo v sklad obstoječo lestvice ali pa da se iznova poišče in izračuni katastrski čisti dohodek.
Člen 63.
Da se sestavijo lestvice čistega dohodka, je treba poiskati in izračuniti novi katastrski čisti dohoden
potreba za to. Revidirati je moči posestno in teh- za ona zemljišča, ki so postavljena v cenitvenih srezih nično stanje, kulturo in razred zemljišč in lestvice jn ekonomskih okoliših za sroska vzorna zemljišča. Čistega dohodka.
Člen 58.
Revizijo katastra odredi minister za finance po izkazani potrebi in po izprevidnosti kakor tudi na
člen 64.
Čisti dohodek od sreskih vzornih zemljišč se mora poiskati ob sodelovanju in svetovanju pred-
predlog prizadetih ministrstev, občin in drugih javno- stavni ka dotičnoga sreza, ki ga delegira oblastna pravnih teles ali pa na zahtevo najmanj 20 davčnih skupščina, v vsaki o krni pa ob sodelovanju dve i zavezancev v eni (Mini.	' občinskih predstavnikov one občine, na katere ozem-
lju Leže sreska vzorna zemljišča. To sodelovanje se overovi z zapisnikom.
Člen 59.
Revizija katastra obseza te-le primere:
1.) obnovo katastrske izmeritve (z novo izmerit-vijo ali reambulacijo) in obnovo klaskanja zemljišč, ki nastopita, in sicer: obnova katastrske izmeritve: a) če se obstoječi elaborati, sestavljeni po prejšnjih zakonih, ne morejo spraviti v sklad s predpisi
Člen 65.
Potrebne podatke za izpremembo cenitvenih srezov in za določitev novih lestvic katastrskih čistih dohodkov zbere ministrstvo za finance s pripomočjo državnih strokovnih organov, ki jih vzame minister za finance iz ministrstva za poljedelstvo in vode,
dvakrat večjega števila narodna skupščina s prav tolikim številom namestnikov, in po dva ekonomska, gospodarska, katastrska in davčna strokovnjaka. Narodni poslanci ne smejo biti ne člani ne namestniki te komisijie.
Članstvo v komisiji traja ves čas, dokler se ne določijo nove lestvice čistega dohodka. Na izpraznjena mosta članov, ki jih je izvolila narodna skupščina, stopajo njih namestniki, na izpraznjena mesta ostalih članov pa postavljajo nove. oni, ki so pristojni za to.
Predsednika in podpredsednika izvolijo člani komisije izmed sebe. Kadar jo predsednik ali podpredsednik odsoten, ga zastopa po letih najstarejši član komisije.
Referenti komisije so člani-strokovnjaki; potrebnega tajnika pa postavi minister za finance.
Predsednik sklicuje seje komisijo sporazumno z ministrom za finance.
O sejah se vodi zapisnik. Komisija sklepa z navadno večino glasov. Če so glasovi enako porazdeljeni, odloči predsednikov glas. Komisija je sklepčna, če je prisotna poleg predsedujočega člana vsaj polovica članov in če so bili vsi člani komisije redno in pravočasno pozvani na sejo.
Zapisnik podpišejo vsi člani, prisotni pri isti seji. Zoper sklepe komisije ni pritožbe.
Sedež komisije je v Beogradu. Za lokal in vse ostale pisarniške potrebščine na sedežu skrbi minister za finance; izven sedeža komisije pa skrbi zanjo ona občina (mesto), na katere ozemlju komisija (odnosno njeno odposlanstvo) posluje.
Po končanem delu predloži komisija ministru za finance izčrpno poročilo o končanem delu z novimi lestvicami katastrskega čistega dohodka za vse krajine ter dd ves svoj arhiv hraniti ministrstvu za finance.
Komisija za ugotovitev dohodka od zemljišč začne poslovati takoj, ko se konstituira.
Vsa oblastva, bodisi državna, bodisi samoupravna, morajo nemudoma ustrezati vsem zahtevam te komisije v zvezi z izvajanjem njej poverjene naloge, če so oblastvo ne odzove pravočasno zahtevi komisijo ali svoji dolžnosti po tem zakonu, so izvrši posel na predlog komisije ob krivčevih stroških na podstavi razsodbo ministra za finance.
tega zakona in zakona o neposrednjih davkih z dne ministrstva za šume in rudnike in iz samoupravnih j 8. februarja 1928.;	teles.
b) če so so izvršile v večjem delu neke občine	gg
agrarne operacije o ureditvi posestev, s katerimi se izpreminja katastrski elaborat, v preostalem delu
Člen 68.
Zoper izvršeno revizijo katastra jo dopustna pri-1 tožba, ki jo reši z izvršno močjo generalna direkcija I katastra.
Elaborate o izpremembi cenitvenih srezov in;	vložeuo zoper kpromembo cenitvenih
občine pa so nastopilo znatno izpromembe posestni- lestvic katastrskega čistega dohod a po. i ja mi rus er ; ftre70v jn ]eKtvjc ßigtoga dohodka po točki 3.) čičkov, parcel in kultur;	za finance v pretres oblastni komisiji za ugotovitev na 59 ^	rcSuj,fi ve(lno državna komi8i}a
c) če nastanejo velika nesoglasja med zemljiškimi dohodkov od zemljišč, ki se mora ustanovi za vsa r /a Ug0ti(mtev čistega dohodka od zemljišč, ustanov-knjlgami in katastrom, na zahtevo ministrstva pravde; o™ oblast, v katero območju se izpreminjajo cenit-če so obstoječi katastrski elaborati zmedeni, ven^ srez' 'n določajo nove lestvice čistega dohoc a.
netočni ali zastareli;
2.) obnovo klasiranja zemljišč, ki nastopi:
a)	če se izvrši po točki 3.) tegačtena izprememba in davčni strokovIljak. v cenitvenih srezih m v lestvicah čistega dohodka, • r,|nri(, fl+rntnvni-ptc po potrebi;
b)	če se izpremeni v kakšni občini kmetijska moč
Oblastno komisijo sestavlja osem članov, in sicer štirje člani in štirje namestniki, ki jih izvoli oblastna skupščina, in po en ekonomski, gozdarski, katastrski
člane strokovnjake odrede dotična ministrstva, pod katera spadajo.
Člani oblastne skupščine ne smejo biti ne člani
zemljiških posestnikov zbog novih gospodarskih raz- ne namestnLki oblastoe komisije za ugotovitev dohodka od zemljišč.
Članstvo v komisiji traja vos čas, dokler no poda komisija svojega mnenja — sklepa o zgoraj navedo-
mer ali izboljšave tal;
c) če se uradno ugotovi, da se je izvršilo obstoječe klasiranje pogrešno ali nesorazmerno;
3.	) če nastane potreba, se sme odrediti pregru- n-h 0pravilih. pacija in izprememba obstoječih in ustanovitev novih Predsednika izvolijo člani komisije izmed sebe. cenitvenih srezov in ekonomskih okolišev; prav tako j^adar je predsednik odsoten, ga zastopa po letih so sme odrediti izprememba obstoječih in določitev najstarejgi g]an komisijo.
novih lestvic katastrskega čistega dohodka, kar vse Referenti komisije so člani-strokovnjaki: poseb-se mora izvršiti po členih 19. do 23. in členih 60. nCga tajnika pa postavi oblastni odbor dotične ob-do 66. tega zakona;
4.	) pretvoritev starih površinskih mer v metrski sistem.
Člen 60.
če se izvrši po točki 3.) člena 59. tega zakona
lasti.	. .
Predsednik sklicuje seje sporazumno z ministrom
za finance.
O sejah se vodi zapisnik. Komisija sklepa z navadno večino glasov. Če so glasovi enako poraz-
iona ou. rega za™	pred&ednikov glas.
izprememba cenitvenih srezov ali ekonomskih oko- Ko . delo konöan(> predloži oblastna komisija lišev, se popravijo, dopolnijo ali na novo sestavijo g o mncilie jn Svoi sklep državni komisiji za ugo-po potrebi za izpremenjene ali novo osnovane sreze tovitov d()hodkov.
in okoliše ekonomski popisi, ki morajo obsezati ob kratkem:
a)	imena cenitvenih srezov in njih površino ka- ^^ _	....
kor tudi imena katastrskih občin, ki spadajo v do-	65^ tega zakona,
tični cenitveni srez;
b)	geografsko lego;
c)	vrsto zemljišč;
d)	način, po katerem se ukorišča in obdeluje zem- zov in o določitvi lestvico čistega dohodka državna Ji išče sposobno za obdelovanje, in gozdno zemljišče; komisija za ugotovitev dohodkov od zemljišč.
e)	prometna sredstva;	Komisijo sestavlja 16 članov, in sicer: osem čla-
f)	talne razmere;	nov, ki jih izvoli na predlog ministrskega sveta iz
Oblastna komisija za ugotovitev čistega dohodka sme delegirati enega svojega člana za 7.biranjo podatkov o gorenjih delih, ki se morajo izvršiti po
Člen 67.
Dokončno odloča o izpremembi cenitvenih sre-
Ijena po členu 67. tega zakona.
Člen 69.
Stroške za rcvizijo katastra trpi država, prav tako pa tudi stroške za izmeritve in klasiranje zemljišč. Mesta in trgi trpe vso stroške za izmeritev svojih gradbenih okolišev.
Izdelovanje katastra, določeno z odredbami tega zakona, se vrši v državni režiji po inženjerjih, geometrih, agronomih in pomožnem osebju; lahko pa se vrši tudi po privatnih podjetjih.
Minister za finance se pooblašča, predpisati uredbo o pogojih, ob katerih se oddaja izdelovanje katastra privatnim podjetjem, o organizaciji del in nadzorstvu državnih organov.
VIII. Končne odredbe.
Člen 70.
Minister za finance se pooblašča, predpisati za izvrševanje odredb tega zakona pravilnike in navodila, kar jih je treba. Pravilniki se morajo objaviti najkesneje v enem letu od dno, ko se sprejme ta zakon.
Člen 71.
Nihče so ne sme upirati oblastvenim dolom za izvršitev katastra.
Nihče so no smo upirati, da bi se postavila na njegovem posestvu trigonometrična točka ali druga katastrska označba zaradi izvršitve katastrske izmeritve, ter je tudi ne smo prestaviti. Prav tako se ne sme nihče upirati izvrševanju terenskih del, s katerimi naj se določi kakovost zemljišča.
Če jo treba, sme država s pogodbo ali razlastitvijo odkupiti potrebno okolno zemljišče.
Kdor se upre ustanovljenim odredbam tega člena, se kaznuje v denarju s 100 do 1000 dinarji.
Ölen 72.
Poškodba trigonometričnih točk in drugih katastrskih oznamonil in znakov se smatra 'za poškodbo državne imovine ter se kaznuje v denarju s 100 do 2000 dinarji.
Provzročitelji poškodb morajo tudi povrniti stro-Sko za upostavitev v prvotni stan. Ce se krivci no izslede, zadenejo stroški dotično občino.
Ölen 73.
Dokler so vrše vse vrsto katastrskih del v občini, morajo dajati dotične občine (mesta) katastrskim organom brezplačno na razpolago pisarniško prostore.
Člen 74.
Načrti (kopijo), razmnoženi v zavodu za razmnoževanje katastrskih načrtov generalne direkcije katastra, so iste veljavnosti kakor izvirni načrti.
Kopije se dajo na prodaj po tarifi št. IV.
Ölen 75.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati vsi dosedanji zakoni o katastru.
Našemu ministru za finance priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo,
naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 19.decembra 1928.
Minister za finance:
dr. N. Subotič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
MU. Ant. Vujičič s. r. (L. S.)
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle:
dr. Korošec s. r.
(Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
Tarifa I.
Za prenose (prepise).
m Za prenos (prepis) posestva v katastrskih operatih se računa prenosna taksa:
1.	) Za prenos celotnega posestnega lista na drugega posestnika,
ki še nima svojega posestnega lista v dotični katastrski občini, stalna taksa ........................................................5 Dm
2.	) Za prenos parcel brez čistega donosa........................1	„
3.	) Za prenos poedinih celotnih parcel se plačuje taksa od skupnega čistega donosa vseh parcel, ki se pridobe z enim. aktom (semkaj spada tudi primer, da se prenesejo vse parcele enega posestnega lista v posestni list dragega posestnika, ki že ima svoj
posestni list v dotični katastrski občini).	^
Ce posestnik Ce posestnik i	. se nima
že ima svoj posestni list
posestnega
lista
			do	vštetih	150	Din	2- —	Din	3 —
od	150 Din			V	300	99	3' —		4' —
»	300			9)	450	99	4- —	99	5' —
v	450		v	99	600	99	5- —	99	6 ’ —
v	600			99	900	99	6- —	99	T —
	900		)}	99	1.200	99	T —	99	8- —
»	1.200		»	99	1.500	99	8' —	99	9’ —
v	1.500			99	2.250	99	io- —	99	12 ‘ —
v	2.250			99	3.000	99	12' —	99	15' —
v	3.000		n	99	3.750	99	14' —	99	18' —
))	3.750	»		99	4.500	99	16' —	99	21 • —
J)	4.500	)}	»	99	6.000	99	19 —	99	25' —
J)	6.000	5)	J)	99	7.500	99	22- —	99	29' —
»	7.500	J?		>9	9.000	99	25- —	99	33' —
»	9.000	»		99	12.000	99	30' —	))	37' —
yj	12.000	V	n	99	15.000	99	35' —	99	41 • —
M	15.000	V		99	20.000	99	41' —	»1	47- —
tako dalje za		vsakih		5000	Din 6	Din	več; vsak		ostanek,
Din
»
n
j)
v
»
n
v
»
J?
?)
j?
manjši od
5000 Din, pa se zaokroži in taksa se pobere kakor za polnih 5000 Din.
Ce prenesena parcela vobče ni zavezana zemljarini, ne plača novi posestnik prenosne takse.
Tarifa II.
A. Za konstatacijo na licu mesta brez izmeritve.
Za konstatacijo celotnih parcel na licu mesta se računi taksa:
1.) Za vsako poedino skupino do 5 parcel 3 Din
2-)	n	n	»	»	»	1	»	5	„
3.	)	„	„	„	„	„ 30	„	10	„	♦
4.	) „	„	„	„ z več nego 30 parcelami za vsako na-
daljnjo parcelo po 0'50 Din.
5.	) Za konstatacijo o izpremembi kulture na vsej parceli za vsako parcelo 1 Din.
Konstatacije zaradi olajšave in odpisa zemljarine zbog elementarnih nezgod niso zavezane taksi.
B. Za konstatacije na licu mesta z izmeritvijo.
1.	) Za izmeritev zbog izpremembe v kulturi se računi samo 30 °/o od tarife III.
2.	) Za izmeritev zaradi izpremembe v objektu, t. j. za izmeritev hiš in hišnih okolišev, se pobira samo 50 °/o °d tarife III.
Izmeritve, ki se vrše pri ogledu elementarnih škod, niso zavezane taksi.
Tarifa III.
Za izmeritve.
Za izmeritve: razdelbe poedinih parcel in parcelnih skupin in za raz-delbe celotnih posestev se računi taksa na podstavi površin vseh parcel, ki se razdeljujejo.
Pri izmerjanju javnih potov in železniških prog se pobira taksa samo od skupne površine vseh onih delov parcel, ki se izločijo od poedinih parcel ia pripoje poti ali železniški progi.
Taksa znaša do vštetih				5 a			21— Din
9)	99	od	5 a do		10 a .	• • .	4'- „
99	99	99	10 „	99	vštetih	25 a	10'— „
99	99	99	25 „	99	99	50 „	20'- „
99	99	99	50 „	99	99	75 „	30'-	„
99	99	99	75 „	99	99	100 „	40 -	„
99	99	99	100 „	99	99	250 „	60'- „
99	99	99	250 „	99	99	500 „	80'- „
99	99	99	500 „	99	99	750 „	100 - „
Taksa znaša od 750 a		do vštetih	1.000 a	120
99	99	» 1-000 „	»	99	1.250 „	140
99	99	„ 1.250,,	99	99	1.500 „	160
99	99	„ 1.500 „	79	99	2.000 „	180
99	99	„ 2.000 „	99	99	2.500 „	220
99	99	„ 2.500 „	99	99	3.000 „	250
in tako dalje za vsakih 500 a po 30 Din več; vsak ostanek, manjši od 500 a, pa se zaokroži in taksa se pobere kakor za polnih 500 a.
Za izmeritev zaradi popravkov prvotnega in naknadnega pogrošnega izmerjanja se taksa za izmeritev ne pobira.
Ce je posestvo, ki se razdeljuje, raztreseno na več skupin, tako da je treba toliko samostalnih izmeritev, kolikor je skupin, se računi taksa posebe za vsako skupino, kakor bi se bile izvršile te izmeritve za razne posestnike; pri tem se jemlje za osnovo površina vsake skupine posebe.
Ce pa sta dve skupini ali če je več skupin istega posestva tako blizu, da se d<4 izvršiti razdelba ene in druge ali več skupin z isto izmeritvijo, je treba smatrati obe skupini ali več skupin za eno skupino. Taksa se računi v takem primera od skupne površine dveh ali več skupin.
Pri izmeritvah zaradi poprave mej (regulacije) med dvema posestvoma se pobira taksa od obeh posestnikov tako, da se zaračuni vsakemu taksa po tarifi III. sorazmerno s površino njiju izpremenjenih parcel na podstavi skupne površine teh parcel.
Tarifa IV.
Za izdajanje kopij Iz katastrskega operata.
SS
d.
N
Predmeti in posli,
za katere se pobira od strank taksa
Pripomba
Za dopolnitve kopij, in sicer:
a)	v	katastrske	načrte	v	merilu
1 : 5760 za	vsakih	100	parcel
in od vsakih 10 ha................
b)	v	katastrske	načrte	v	merilu
1 : 2280, 1 : 2500, 1 : 2000 za
vsakih 100 parcel..............
in od vsakih 10 ha................
c)	v	katastrske	načrte	v	merilu
1 : 14-10, l : 1250, 1 : li 00 za vsakih 100 parcel .... in od vsakih 10 ha ... . č) v	katastrske	načrte	v	merilu
1 : 720, 1: 625, 1 : 500 za vsa
kili 100 parcel..............
in od vsakih 15 ha..............
d)	za katastrske načrte, po kate
rili je več nego tretjina po vršine katastrskega lista po krita z gradbenimi parcelami cestami ali reko, poleg tarife odpadaioče pod a), odnosno b) c), č), še za vsak Katastrski lis dodatek...................
Za koloriranje in popis skeleta katastr
skih načrtov....................
Za popolno koloriranje kopij katastrskih
načrtov:
a)	po merilu, v katerem je katastrski načrt sestavljen, dvojifa tarifa iz zaporedne številke 1., točke a), odnosno točk b), c) in č), poleg tega pa:
b)	če je več nego tretjina površine dotičnega katastrskega lista pokrita z zgradbami, poti ali vodo, od enega katastrskega lista . .
Za koloriranje enega dela lista:
a)	za katastrske načrte v merilu
1 : 5760, 1 : 2880, 1 : 2500 in 1 : 2000 do vštetih 10 parcel
in 6 ha.........................
za vsako nadaljnjo parcelo . . . za vsak nadaljnji hektar:
1.	) v merilu 1 : 5760 . . . .
2.	) v merilu 1 : 2880, 1 : 2500,
1 : 2000 ...................
b)	za katastrske načrte v merilu
1 : 1440, 1 : 1250 in 1 : 1000 do vštetih 10 parcel in 6 ha . . za vsako nadaljnjo parcelo . . . za vsak nadaljnji hektar . . . .
c)	za katastrske načrte v merilu
1 : 720	1 : 62a in 1 : 500 do
vštetih 10 parcel in 6 ha . . za vsako nadaljnjo parcelo . . . za vsak nadaljnji hektar ....
Ad 1.
Dopolnitev se izvrši tako, da se kolorirajo zgradbe, reke, pota, jame za kopanje peska in ilovice.
Za računanje se jemlje število parcel in hektarov, predstavljenih na načrtu, ne glede na to, pri koliko parcel ali hektarov se površina dopolnjuje.
Deli, manjši od 100 parcel, odnosno 10 ha, se jemljejo za polne.
Ad 1. d).
Če je n. pr. predstavljena ena občina s 3070 parcelami in 1030 ha na 17 listih v merilu 1: 2500 in če spada 10 listov od teh 17 listov v kategorijo točke 1. d), znaša taksa 684 Din 40 \).
Za popolno koloriranje ene katastrske občine n. pr. s 1100 parcelami in 632 ha v merilu 1: 2880 se pobira taksa 147 Din 92 p.
Ad 4.	■*-
Če je n. pr. katastrski načrt v merilu 1 : 2880, znaša taksa za del 2 parcel in 5 ha 5 Din, za del 4 parcel in 28 ha 16 Din, za del 100 parcel in 12 ha pa 53 Din.
M č. 3	Predmeti in posli, za katere se pobira od strank taksa	C 5	O«	Pripomba
5.	Za vpis vseh številk parcel v kopije ka-			Ad 5. in 6. b).
	tastrskih načrtov od vsakih 100 parcel	15	—	Deli pod 100, odnosno pod
e.	Za vpis številk parcel v poedine dele			20, se jemljejo za polne.
	kopij katastrskih načrtov: a) do vštelih 20 parcel		5		
	b) za vsakih nadaljnjih 20 parcel .	3	—	
7.	Za vpis naknadnih izprememb v kopije			Ad 7.
	katastrskih načrtov:			Če se vrišejo pota, ceste ali
	a) do vštetih 5 novo nastalih ali			železnice, se zaračunijo samo
	izpremenjenlh parcel:			ti objekti, ne pa tudi parcele,
	1.) v merilu 1 : 5760, 1 : 2880 in			katere sečejo.
	1 : 2500 		5	—	
	2.) pri večjem merilu (1 : 1440,			
	1 : 1250 itd.)		7	—	
	b) za vsako nadaljnjo novo parcelo:			
	1.) v merilu 1: 5760, 1: 2880 in			
	1 : 2500 		—	50	
	2.) pri večjem merilu (1:1440,			
	1 :1250 itd.)		1	—	
	c) za vris potov, rek ali železnic od			
	vsakega decimetra dolžine objekta na katastrskem načrtu		2	—	
8.	Za Izbris parcel v kopijali:			
	a) do vštetih 10 parcel		3	—	
	b) za vsako nadaljnjo parcelo . . .	—	20	
9.	Za kopije katastrskih načrtov, ki se			Ad 9.
	rišejo z roko, z označbo parcel,			Taksa n. pr. za ročno kopira-
	številk in kultur:			nje kompleksa 2 parcel in 5 ha
	A. a) če ne obseza kompleks nad			v merilu 1 : 2880 znaša 20 Din,
	10 parcel in 6 ha:			če pa ima kompleks 4 parcele
	1.) v znesku 1: 5760, 1:2880,			in 28 ha, 28 Din 80 p, če ima
	1 : 2500 in 1: 2000 . . .	20	—	kompleks 100 parcel in 11 ha,
	2.) v znesku 1 :1440, 1 : 1250			67 Din.
	in 1 : 1000 	 b) v merilu 1 : 720 ali 1 : 625 In	30	—	Izdajati kopije katastrskih načrtov, Izdelane z roko, je dovo-
	1 : 500 pri kompleksu, ki ne			Ijeno:
	obseza: 1.	) nad	10	parcel	in	1 ha	.	. 2.	) nad	10	parcel	in	3 ha	.	. 3.	) nad	10	parcel	in	6 ha	.	.	20 30 40	1 1 1	a)	ne glede na velikost kompleksa in na število parcel, če ni litografskih kopij; b)	če gre za kompleks, ki ni-
	B. Pri večjih ročnih nariskih se po-			ma nad 10 parcel in 6 ha, se
	hira poleg tarif, navedenih pod A,			smatrajo parcele, ki leže skupaj
	v kakršnem merilu je pač katastr-			v eni občini in pripadajo ene-
	ski načrt Izdelan: a) za merilo 1 : 5760:			mu posestvu, za en kompleks.
	za vsako nadaljnjo parcelo .	—	50	
	za vsak nadaljnji hektar . . b) za merilo 1 : 2880, 1 : 2500 in		20	
	1 :2000: za vsako nadaljnjo parcelo .			50	
	za vsak nadaljnji hektar . . c) za merilo 1 :1440, 1 :1250 in		40	
	1:1000: za vsako nadaljnjo parcelo .	___	50	
	za vsak nadaljnji hektar . . č) za merilo 1 : 720, 1 : 625 In	2	—	
	1:500: za vsako nadaljnjo parcelo .			50	
	za vsak nadaljnji hektar . .	7	—	
	C. Odškodnina za papir aii platno			
	od kvadratnega decimetra . . .	1	—	
Zap. št.	Predmeti in posli, za katere se pobira od strank taksa	C 5	(X	Pripomba
10.	Za primerjanje današnjega dejanskega stanja katastrskega operata z originalnimi podatki: a) za sestavo vzporednega pregleda starih in novih parcel: do 10 parcel		5		Ad 10. Za proučevanje takse je treba vzeti za osnovo število parcel starega in novega stanja. Deli pod 10 parcelami se jemljejo za celotne.
	b) za primerjanje starega in novega stanja s površino poedinih parcel: za vsakih 10 parcel		10		Ad 11.
11.	Za prepis posestnih listov do 5 postavk	5	—	Vsak horizontalni razpredelek
	za vsako nadaljnjo postavko . . .	—	20	se jemlje za postavko.
	za vsako naslovno stran		—	50	N. pr.: Za prepis 150 posestnih
	za vpis imena in stanovališča vsakega solastnika		—	20	listov s 3000 postavkami znaša taksa 679 Din.
12.	Za izpisek iz posestnega lista: A. če gre za podatke parcel: a) do vštetih 5 parcel		5		Ad 12. in 13. Osnovna taksa 12. A. a), odnosno 13. a) se računi, ne glede
	b) za vsako nadaljnjo parcelo . .	—	50	na to, ali obseza naročilo stranke
	B. če se nanaša izpisek samo na skupno površino in čisti dohodek vsega posestnega lista, od izpiska	5		en posestni list ali več listov, samo enkrat; toda računiti se mora za vsako občino posebe.
1 13.	Za vpis izprememb v posestne liste: a) do vštetih 5 parcel		3	__	Vsaka odpisana ali prepisana parcela kakor tudi izračunjena nova vsota se računi za eno
	b) za vsako nadaljnjo parcelo . . .	—	10	postavko.
i 14-	Za prepis stznamka parcel z njih dopolnitvijo z imeni, stanovališčl in hišnimi številkami lastnikov za vsakih 20 parcel		5		Ad 14. Vsaka parcela, vsak seštevek, ki nastane, če se seštejeta površina in čisti znesek, glavni prenosi kakor tudi glavna vsota se računijo za eno postavko. Deli pod 20 se jemljejo za polne.
15.	Za vpis izprememb v seznamke parcel (prepise): a) do vštetih 10 vpisanih parcel .	3		
i 16.	b) za vsako nadaljnjo parcelo . . . Za vpis starih enot površin v prepise, navedene pod točkami 12. do 16.: za vsakih 5 parcel		3	30	Ad 16. Deli pod 20 se jemljejo za polne.
00	oj	za vsako nadaljnjo parcelo .... Za prepise protokolov o zamejnlčevanju in drugih delov katastrskih operatov od pole	 Za koordinate in odmere točk: a) za vsako točko	 Katastrski obrazci od pole		7 10 2	50	Vsa ta dela se opravljajo ura-
20.	Za katastrske načrte in razne karte: a) v eni barvi za normalno velikost 70x150: 1.) na navadnem tiskovnem pa- pirju		50		doma. Izjemoma in po potrebi se dajo v akordno izdelovanje; v tem primeru dobivajo osebe, ki delajo, 80 % te tarife, samo da moia dati akordant svoj material,
	2.) na Hammerjevem papirju . .	60	—	predpisan v državnih uradih.
	b)	za vsako barvo se zvišuje tarifa za 100%; c)	listi manjših formatov se računijo kakor listi normalne velikosti; č) za kopije načrtov mest in trgov se zvišuje tarifa za 50%.			Vse prijave, s katerimi se zahtevajo kopije po tej tarifi, ne spadajo pod zakon o taksah.
77.
Popravek k zakonu o ureditvi rednih sodišč za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V tem zakonu (Uradni list z dne 0. februarja 1929., St. 49/14) se morata glasiti v osmi vrsti § 104. prvi dve besedi': «današnjih oddelkov» (ne: «današ-njega oddelka»).
78.
Popravek k zakonu o prisegah in obljubah.
Datum tega zakona (Uradni list z dne 20. februarja 1929., št. 75/19) se mora glasiti: dne 15. (ne: 16.) februarja 1929.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
O.	br. 418.	369
Razglas.
Na podstavi §§ 5. in 12. akcijskega regulativa in pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 30. aprila 1928., br. 9890/11, sem dovolil drju. Benu Sabothyju, odvetniku v Kranju, ustanoviti delniško družbo z imenom: «Kokra», tekstilna delniška družba s sedežem v Kranju.
Namen družbi je, ustanavljati in obratovati trgovino vsake vrste, zlasti s tekstilnim blagom, izdelovati tekstilno blago vsake vrste in ga konfekcio-
nirati ter ustanavljati in obratovati vsa podjetja, ki so v zvezi s to industrijo.
Osnovna delniška glavnica znaša 500.000 Din ter je razdeljena v 5000 delnic po 100 Din, kil se glase na prinosnika. Ta delniška glavnica so sme zvišati s sklepom občnega zbora na 2,500.000 Din.
V	L j u b 1 j a n i, dne 18. februarja 1929.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r.
P. br. 1786.
Mednarodna razstava ekslibrizma v Bruxellesu.
Belgijsko društvo zbirateljev in risarjev ekslibri-sov proslavlja desetletnico svojega obstoja in priredi ob tej priliki mednarodno razstavo ekslibrizma v Bruxellesu. Društvo piše, da bi si štelo v čast, če bi se tudi naši umetniki udeležili proslave in razstave.
Razstava se bo vršila od dne 23. februarja do dne 24. marca 1929. Ekslibrisi naj se pošljejo priporočeno s podlogo ali brez nje na naslov:
Madame Constance Titz, 89, Avenue de Ter-vueren, Bruxelles, Belgique.
Ce bi bilo treba, jih bo razstavila na bristolu.
Razstavljeni ekslibrisi pridejo v glavno zbirko društva, razen če jih posestnik ne zahteva nazaj.
Izdal se bo ilustriran katalog, v katerega pridejo klišeji, ki bi jih posodili umetniki.
Umetniki, ki se udeleže razstave, naj to zaradi kataloga nemudoma javijo umetniškemu oddelku ministrstva za prosveto.
V	L j u b 1 j a n i, dne 16. februarja 1929.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja dr. Capuder s. r.
Vet. br. 117.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 11. do dne 17. februarja 1929.
Opazka: Imena sedežev sreskih poglavarjev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom za-kuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Svinjska kuga.
Črnomelj; Vinji vrh (Vinji vrh 1 dvorec). Krško: Št. Jernej (Vrbovce 1 dvorec).
C e b e 1 n a kuga.
Ljubljana, mesto: 1 dvorec.
V	Ljubljani, dne 20. februarja 1929.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Fr. Černe s. r.
L. br. 155.
Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Dr. Josip B o z i č, zasebni zdravnik, ki se namerja naseliti v Kranju, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
V	Ljubljani, dne 15. februarja 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Mayer s. r.
Razglasi finančne direkcije v Ljubljani.
*t. 1402/1929.
334
Razglas.
Kmetska posojilnica vrhniške okoli c e, r. z. z o. p. na Vrhniki, uživa po naredbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923., br. 43.322 (Uradni list z dno 7. januarja 1924., št. 3/1), oprostitev od plačevanja taks, navedenih v tej naredbi, izza dne 15. februarja 1929. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.
Finančna direkcija v Ljubljani, oddelek za trošarino, takse in finančno kontrolo,
dne 18. februarja 1929.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 18/28—1 o prezadolženčevi imovini, je po § 167. k. r. odpravljen, ker so pritrdili temu vsi upniki.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 7. februarja 1929.
C H 199/29—1.	'	337
Oklic.
Posojilnica v Mariboru je vložila zoper Franca Obrehta in Terezijo Obrehtovo, posestnika v Skokah št. 100, tožbo zaradi 5080 Din s pripadkii Prvi narok za ustno razpravo se je določil na dan
2.	marca 192 9.
ob pol devetih pri tem sodišču v sobi št. 27.
Ker je sedanje bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek II.,
dne 13. februarja 1929.
Br. 486/ost. 1926.
368
Izrok.
T V 1/29—2.
Razglasi sodišč in sodni!) obiastov.
U 219/28—11.	365
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče jo razsodilo s sodbo z dne 11. decembra 1928., U br. 219/28—4, deloma izpremenjeno s sodbo okrožnega kot vzklicnega sodišča v Celju z dne 5. februarja 1929., da sta Martin Piki, rojen dne 3. oktobra 1890. v Ljubnem tja j	^^bilaVviožna^njižica'št^e^rgla-1 gnulu.'
pristojen in tam stanujoč, po poklicu mesar, in Aloj-1 ‘	ime Mariia Itadanovič za 6344 Din 85 o
zij Raku n, rojen dne 23. septembra 1908. na Rečici seCf tso,.na	^ ^	00 P
A	4V\Ii/x VI v /it; ttwr7 ll vi 11 tu rt./v rvincjtn/v nrvAino
316 3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Manije R a d a n o v i č e v e, polje-delke v Slogonskem št. 30,j zastopane po Rudolfu Kramarju, notarju v Brežicah, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložne knjižice, ki jo je
Za razpravu ostavine pokojnog Ivana L e č e k, umrlog 3. maja 1925. u Murskom Središču, uričean ročište u mojoj uredovnoj pisarni u Čakovcu na dan 11. juna 192 9. u 8 sati dopodne.
Na ovo ročište pozivam Mariju Fim, rođenu Leček, nepoznata boravišta time, da na ročište osobno ili putem svog opunomoćenika pristupi. Ne pristupi li, održat će se rasprava sa skrbnikom, koji je imenovan po nadtutorstvenoj oblasti i u slučaju, da bude upućen na parnicu, u koliko se ne bi skrbio za svoje zastupanje, bit će takodjer zastupan po skrbniku, imenovanom po nadtutorstvienoji oblasti.
U Čakovcu, dno 15. februara 1929.
Dr. Ivan Novak s. r., kr. javni bilježnik, kao sudbeni povjerenik.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
Natečaj za izdelavo skice za novo zgradbo Državne hipotekarne banke v Beogradu.*
Državna hipotekama banka razpisuje natečaj za izdelavo skice za novo zgradbo svoje centrale v Beo-
in tja pristojen, mesarski pomočnik, kriva, in sicer;
Martin Piki prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal dno 13. oktobra 1928. kot mesar v Lučah kilogram govedino po 15 Din, torej; zahteval za življensko potrebščino višjo ceno, nego je ona, ki zajamčujiei običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ki) ne sme biti višji nogo 25 %;
Alojzij Rakun prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel kot prodajalec mesa dne 13. oktobra 1928. v obratovalnici v Lučah niti sumarno niti podrobno označenih cen življenskim potrebščinam, t. j. mesu, tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl.
Zato sta bila obsojena: Martin Piki po členu 8. navedenega zakona na 1 dan zapora in na 150 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 3 dni zapora, Alojzij Rakun po členu 6. navedenega zakona na 12 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora, oba pa po § 389. k. p. r. v povračilo stroškov kazenskega postopanja^
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek II.,
dne 19. februarja 1929.
pod folio XEX/16.687 Hranilnic© mestne občine v Brežicah.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice všestihmesecih* od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 8. februarja 1929.
350
Nc Vlil 171/29—2.
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. februarja 1 929. ob pol dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 37 prostovoljna javna dražba nastopnih nepreminčin;
1.) Stavbna parcela št. 67/2 s hišo v Lanišču št. 24 od vi. št. 494, katastrska občina Lanišče, parceli
Pravico do natečaja imajo vsi arhitekti državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in arhitekti Rusi, ki žive v mejah kraljevine.
člani ocenjevalnega odbora so: Vojin Đuričić, upravnik Državne hipotekarne banke; Dragutin Đor-đević, redni profesor na univerzi; Svetozar Jovanovič, izredni profesor na univerzi; njih namestniki: Rista Ognjanovič, član upravnega odbora Državne hipotekarne banke; Aron Alkalaj, glavni tajnik Državno hipotekarne banke; Vojin Petrovič, arhitekt Državne hipotekarne banke.
Nagrade so: prva 60.000 Din, druga 45.000 Din in tretja 30.000 Din. Poleg tega so določeni odkupi v skupni vsoti 35.000 Din.
Rok za predložitev izdelkov je do vštetega dne 2 0. m a j a 1 9 2 9. ob 18. uri v zgradbi Državne hipotekarne banke (soba št. 16) v Beogradu, Knežev spomenik, ali pa pri najbližji pošti.
Pogoji in program se lahko nabavijo brezplačno na pismeno ali ustno prošnjo vsak delavnik od 9. do 12. ure v bančnem tehničnem oddelku, zgradba
št. 330 in 483/3 od vi. št. 366, katastrska občina La-nišče; cenilna vrednost: 172.166 Din 37 p; izklicna Državne hipotekarne Ivanke (soba št. 16) v Beogradu,
S 2/29—2.
362
Konkurzni oklic.
Razglasitev k on kur/.a o imovini Ivana Javorška, trgovca na GomiLskem.
Konkurzni komisar: Fran Tiller, dežetnosodni svetnik okrožnega sodišča v Celju.
Upravnik mase: dr. Dragotin Vrečko, odvetnik v Celju.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dno 18. marcal92 9. ob devetih. Oglasitveni rok do dne 10. aprila 192 9. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 2 2. aprila 1 929. ob devetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 20. februarja 1929.
cena: 115.000 Din.
Knežev spomenik.
2.) Parcele št. 327 (opekarniške peči in dimnik), Iz UpraVe Državne hipotekarne banke v Beogradu;
št. 495 in 324 (lopo za opeko in delavska stanovan-ska hišica), št. 467 in 435 (travnika),.št. 498/1 (njiva), št. 437/2, 465/2, 498/2 in 501 (gozdi), št. 326 in 325 št (stavbišča pri vi. št. 494, katastrska občina Lanišče); cenilna vrednost: 281.713 Din 65 p; izklicna cena: i 182.000 Din.
3.	) Stavbna parcela št. 649/1 pri vi. št. 494, katastrska občina Lanišče; cenilna vrednost: 3190 Din; izklicna cena: 2100 Din.
4.	) Zoni 1 j išče vi. št. 192, davčna občina Mali vrb (hišica na parceli št. 119 in pašnik [parcela št. 559/43]); cenilna vrednost: 11.090 Din; izklicna cena: 7500 Din.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek Vlil.,
dne 20. februarja 1929.
št. 5545.
1051.
311 3—3
S 15/28—110.
363
Odprava bonkurza.
Prezadolženec: Josip K a r n i č n i k, trgovec v Mariboru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 15/28—2 o prezadolženčevi imovini, je po § 157. h. r. odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 31. januarja 1929.
S 18/28—29.	364
Odprava bonkurza.
Prezadolženec; Evgen P r o š e 1 j, trgovec v Ma-Hbom, Miklošičeva ulica št. 2.
E 1441/28—7.	348
Dražbeni oklic.
Dne 16. marca 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krog, četrtino vi. št. 44 in celotnih vi. št. 439 in 427 (liiša št. 114, gospodarska poslopja, njive in gozd).
Cenilna vrednost: 49.381 Din; najmanjši ponu-dek: 25.922 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 30. januarja 1929.
* Enoletni rok, natisnjen v prvi objavi tega j oklica (Uradni list 19 z dno 20. februarja 1929.) se s I tem uradno popravlja.
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem dodatnih del pri tehnični fakulteti ljubljanske univerze (dovršifcev bivšega Dečjega doma v Ljubljani) drugoj a vno pismeno ofertnolici-t a e i j o, ki bo dne 2. marca 1929. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Prav tam se dobivajo med uradnimi urami tudi potrebni podatki, pojasnila in ofortni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe naj se glase tako, da podajajo popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša skupaj 197.401 Din 92 p.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 13. februarja 1929.
Št. 1052.	^10 3—3
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem dodatnih dol pri tehnični fakulteti IjubljausKo univerze, rudarskem paviljonu (dovršitev bivšega Dečjega doma na Mirju v Ljubljani) d r u g oj a v -no pismeno ofertno licitacijo, ki bo dne 2. m a r c a 1 9 2 9. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Prav tam se dobivajo med uradnimi urami tudi potrebni podatki, pojasnila in ofortni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
* «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dno 20. februarja 1929., št. 42.
Ponudbe naj se glase tako, da podajajo popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša skupaj 198.117 Din 14 p.
Podrobnosti razpisa so razvidno iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 13. februarja 1929.
St. 1024.	328 3—3
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za dobavo svetil za moško kaznilnico v Mariboru prvo javno pismeno ofertno licitacijo, ki bo dne 2 2. marca 1 9 29. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Prav tam se dobivajo v sobi št. 28 med uradnimi urami tudi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
V ponudbah je označiti popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega uradnega proračuna, ki znaša 50.704 Din.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski gradbene direkcije.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 15. februarja 1929.
Št. 334.	372 3—1
Razglas o licitaciji gramoza.
Ker prva licitacija za dobavo gramoza na progi od km 57 do km 72 Trojanske državne ceste ni uspela, razpisuje podpisana gradbena sekcija po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne 16. januarja 1929., št. 357, drugo ustno licitacijo za dobavo gramoza na progi od km 57 do km 72 Trojanske državne ceste, ki bo v četrtek dne 2 1 e g a marca 192 9. ob desetih v pisarni gradbene sekcije v Celju.
Podrobnosti so razvidne iz razglasa o licitaciji, nabitega na uradnih deskah gradbenih sekcij v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Novem mostu; pojasnila o licitaciji so dobivajo med uradnimi urami v pisarni podpisane gradbene sekcije.
Gradbena sekcija v Celju,
dne 21. februarja 1929.
Št. 330/F.	373 3—1
Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza v območju gradbene sekcije v Kranju.
Ker prva javna ustna licitacija za dobavo gramoza ni uspela, razpisuje podpisana gradbena sekcija drugo ustno licitacijo, ki bo v četrtek dne 21, marca 192 9. ob devetih v istem redu, kakor je bil predpisan za prvo ustno licitacijo.
Na licitacijo morajo ponudniki prinesti potrdilo davčnega urada o plačanih davkih.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 9 z dne 26. januarja 1929.
Gradbena sekcija v Kranju,
dne 22. februarja 1929.
3,2 Razpis ponudne obravnave. 3—3
Vrhovno gradbeno vodstvo, postavljeno za novo gradnjo mejnega mostu med Gornjo Radgono in Radkersburgom, bo oddalo dela in dobave za gradnjo navedenega mostu v proračunjenem znesku 2,745.440 Din na javni ponudni obravnavi.
Ponudbe je vročiti najkesneje do dne 2 0ega marca 192 9. ob desetih.
Natančnejši razpis ponudne obravnave glej v Uradnem listu 17 z dne 18. februarja 1929.
Vrhovno gradbeno vodstvo.
Št. 2052/3.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. februarja 1929.:
400 Din; 190 Din; 100 Din; 1000 Din; 1 listnica, v njej 440 Din in 1 listek bolniške blagajne; 1 listnica s 120 Din; 1 listnica s 60 Din; 1 denarnica s 116 Din; 1 torbica, v njej 110 Din, 4 žepni robci,
2 sliki, 1 glavnik in 2 dopisnici: 1 torbica, v njej 205 Din, 1 robec in 1 pismo z naslovom: Francka Urbančič, Ptuj; 1 torbfča s 3 ključi; 1 rdeč plod; 1 železna ura na usnjenem traku; 1 zlata zapestna ura; 1 ženska srebrna zapestna ura; 1 torbica za akte, v njej 16 knjig, oznamenovanih z žigom šentjakobske knjižnice; 2 zastavna listka mestne zastavljalnice ljubljansko za 3 m blaga, in za zastavljeno zlatnino; okoli 50 pomaranč v leseni košari in I volnen pled.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do
dne 15. februarja 1929.:
1 temnorjava psica z usnjenim ovratnikom; 1 bel psiček foks z rumenimi lisami; 2 verigi za avto-mobilno kolo; 1 del aparata za radio; 2 desna ženska čevlja; 7 moških trdolikanih ovratnikov; 20 Din; večja vsota denarja; 30 Din; 1 torbica z manjšo vsoto denarja; 1 zlat uhan z 1 večjim in 3 manjšimi briljanti; 1 zlata ovratna verižica; 1 biserna ogrlica; ena zlata zapestnica. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 2 mošika dežnika, 1 par čevljev, 1 kos ovratnika, 1 otroška čepica, 1 nahrbtnik in 1 čepica, 1 zavitek žičnikov, 1 palica.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 18. februarja 1929.
Št. 1764/11.	366 2—1
Razpis nabav.
Podpisana direkcija nabavi dne 4. marca 19 2 9. z direktno pismeno pogodbo:
14.000	kg pšenične moke št. 6,
4.000	kg pšenične moke št. 0 g,
2.000	kg pšenične moke št. 0 gg.
Pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji. Kavcija po zakonu.
Iz direkcije državnega rudnika v Velenju,
dne 21. februarja 1929.
Št. 7172/1929.	361
Razglas o licitaciji.
Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev potrebujejo za pohdetno zalaganje svojih ambulatorijev in članov z zavojnim materialom primeroma 1600 kg vate, 1600 kg vate iz staničninie,
25.000	m hidrofilno tkanine, 35.000 povezkov kalika razne širine in dolžine, 25.000 zavojev iz mulja razne širine in dolžine, 2000 zavojev iz malca, 3000 m impregnirane hidrofilno tkanine, 1000 trioglatih robcev in 1000 m Billrothovega in Mozetigovega batista.
Za dobavo tega blaga se razpisuje s tem pismena ofertna licitacija na dan 9. marca 1929. ob enajstih; do tega roka se morajo izročiti zapečatene pismene ponudbe v vložišču podpisanega urada. Na zavitku je treba označiti: «Ponudba na licitacijski razglas št. 7172/1929. za dobavo zavojnega blaga».
Vse ponujene cene se morajo umeti franko vklad, franko poštnina, odnosno voznina.
Vsaki ponudbi so morajo priložiti vzorci za vse ponujene vrste blaga.
Vsak ponudnik mora priložiti do gorenjega roka pri blagajni osrednjega urada jamčevino 20.000 Din.
Ponudbam, opremljenim s kolkom za 100 Din, jo treba priložiti potrdilo pristojne trgovske zbornice, da se sme dražitelj udeleževati javnih licitacij, in njegovo pismeno izjavo, da so mu licitacijski pogoji znani in da pristaja, dražiti po njih.
Ponudba se mora predložiti na tiskiovini, ki jo lahko dobi vsak dražiteljj prt osrednjem uradu za 5 Din. V tej tiskovini so obseženi vsi natančnejši pogoji dobave. Ponudbe, ki se ne bi podale na teh tiskovinah, in ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisa^ nim pogojem, se ne morejo vpoštevati.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu
(Mihanovićeva ulica br. 3/IIL), dne 20. februarja 1929.
Št. 1766/11.	367 2—1
Razpis nabave.
Razpisuje se na dan 5. m a r c a 1 9 2 9. ob enajstih nabava 1000 kg topljene svinjske masti.
Pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Iz direkcije državnega rudnika v Velenju,
dne 21. februarja 1929.
Razne objave.
340 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. februarja 1929.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 304,182.808-12
Posojila.........................._• 1.624,072.004-90
Račun za odkup kronskih novčanic 1.006,923.957-97
Račun začasne zamene................... 227,872.770-63
Dolg države.........................2.966,355.034-
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje uovčanic .	. 2.138,377.163--—
Saldo raznih računov................... 534,608.867-37
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000000
Rezervni fond......................... 11,428.886-90
Novčanice v obtoku................. 5.142,994.780 -
Državni račun začasne zamene . .	227,872.770-63
Terjatve države po raznih računih 405,042.667-68 Razne obveznosti ..»•••	763,620.467-78
Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.188,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde...................... 83,055.870-—
8.802,392.605-99
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Vabilo na V. redni občni zbor,
ki ga bo imela
«Voika», d. d.,
dne 11. marca 1929. ob pol trinajstih v družbenih prostorih v Ljubljani, Krekov trg št. 10.
Dnevni red:
1.	) Poročilo upravnega svieta in predložitev bilanc za. loti 1927. in 1928.
2.	) Poročilo revizorjev.
3.	) Sklepanje o odobritvi bilanc za leti 1927. in
1928. in o uporabi čistega dobička kakor tudi o podelitvi absolutorija.	370
* * *
Po § 14. družbenih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Ljubljani, Krekov trg št. 10, šest dni prod zborovanjem vsaj deset delnic z ne zapadlimi kuponi vred.
V Ljubija n i, dne 22. februarja 1929.
Upravni svet.
333 3- 2 Poziv upnikom.
Delavsko-kmetska matica, r. z. z o. z. v Ljubljani, je prešla v likvidacijo.
Upnike pozivljem, naj prijavijo terjatve v zakonitem roku.
V Ljubljani, dne 18. februarja 1929.
Ivan Baznik s. r., likvidator.
360	Objava.
Izgubil sem indeks medicinske fakultete univerze v Ljubljani za leta 1923. do 1927. na ime; Janko Osolnik iz Češnjice, srez Kamnik.
Proglašam ga za neveljavnega.
Janko Osolnik s. r.
338	Objava.
Izgubil som odpustnico štirirazredne osnovne šole v Ribnici na Pohorju za šolsko leto 1921./1922. na ime: Ivan Pečovnik od Sv. Antona na Pohorju. Proglašam joxza neveljavno.
Ivan Pečovnik s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubijani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.