IZ DUBRAVK
ŽEROVINSKE.
OD
Stanka Vraza.
POVJESTICE.
GLASI
IZ DUBRAVE
«V
1- O V jr E S T I C E
OD
Stanka Vraza.
V umje mojem minuvši Ijetn Čas ot čarni lemnjej , temnjej j No zaronilas pjeanja eia Gluboko v pamjali mojej.
U ZAGREBU.
TISKOM K. P. ILIR. NAR. TISKARNE I)RA. LJUDEVITA GAJA
L $ lOCrP
CN
I JCM07NAMSKJ Tö ! 4 OÜOEUK
X S2 Ti jr /• /5"
FUS«STRIMI
IS'STaP®/X°5/ XUS/1°
._	gT\Ch-ZuC^/t)vx/T»<7>/^ iTN^^/^tfV'b C7"SI>\
>NdK«à»Kd G ««dÄ^GbÄ-C
vy uov^V'-PV -ptvvpttyx^tvv’tVv’tVvpCkyxzitv' u9tVxz><v o\.ycov. Tocr.ycox. Teov. Teo'»tcov. /cox.ycov.yeov. TcovTcov. Teov. 7o
0000007000000
Sf Ù 2 "f Ji t£
he! ah ko rob tvàrdc svezan, Goječ samo jednu ielju,
Jer povali na postelja Jadna mene zla bcljezan.
Stadoh vapit s tugcm mnogem: »Gdč si sestro? ah priskoči,
Te mi sklopi rukom oči:
Ja umirtm... Anko!... s Bogom la
TI
Al nje nebi do uzglavlja, Razstavljate med j al naju,
Te izrucih vàs u vaju Opeta se snu bez zdravlja.
Prisl upih meile plahe —
Ko jeseni lištje Sume,
Cudan oganj nesei u me,
Olco duh grozne Strahe.
Pa krez sana/c vidjeh jadan Gdč ja brodili val bez (una, Mèsta prejdoh groze puna, Gdè hodjaše lav nevladan.
Tu nasArne na me smèlo Dèsnei, pretei ah! neznano, Kao pod maiern — napadano Da uzdàrkta rflcjc tèlo.
Al se u taj čas ujavi [Neznam. odkud) sestra mila,
Pa odgoni sva strašila,
Pàs od duše san nezdravi.
Te mi utre blagem rukom Izmuieno, znojno čelo,
Nudeč drugem hladno jčlo,
Da mi digne oganj s makom.
» Odkud, Anko ?» — ja zapita', » Sta te tako bàrzo doni?
Te ti meni bol ukloni 1 vidjenja grozovita.u
» » O moj brale, ozdravio !
Mene sind jad obuze,
Sladch sluteč rcnit suze,
Sto si se ti razbelio.
» » Tim zamolih višnjeg Boga, Da mi milost tu uditi ;
Da se duša rnd odkrili K tcbi iHit jada Ivoga.
>> » Višnji smèrna molbu zafu ; Pa na krilma od ljubezni Sije ju k tebi, u bcljezni Da te tèli i u plaču. « «
Tako sbcri sestra Anka ;
A ja hvaleč vil njem Bogu, Stadch ronit suzu mncgu,
S kcje prenuh svitom danka.
Raztvorivši oči jadne,
Smotrih gdč si ti, Dragojla, Bulcem obraz moj hladila Nudeč drugem jčla hladne.
Odili znadem, posestrima /
Da si duša sestre meje,
Ku mi nebo poslalo je,
Da ut/hu moja ima.
He Idi s Bogom kuii rodnoj, Dei ad k bratji za granicu, Da imade uzdanicu. —
Ta na stazi prem zahodnej.
Zato ovaj dar donosim,
Kojeg glava s sdroem rodi, Tvojem umu da ugodi —
S ovom ieljom — tebe prosim
Mnoge ti Ješ porodila Sinke sinile, ierce ki otke, Domorodce, domorodke,
Kcjirni sc ponosila!
X
Te ti stalit vik na glavi Vinac Cesti, vinac Sr èie, Ostavil le Slava neče,
Kav Sto ti jc neostavi.
U Ljubljani na Gjurgjev dan t. g.
Kazalo.
Strana.
Posveta...........................................  v
BALADI.
Raznost prolčlja....................................3
Pàrsten......................,*.....................5
Kratka srééa........................................8
Svakdan.  ..........................................9
Lovac.............................................12
Sàrdjba  ..........................................14
Bèlana............................................16
Nenadani..........................................18
Nepozvani.........................................25
Gàrlice  ..........................................28
Bura..............................................32
VSra i nevBra......................................36
Romantični konac...................................39
Sl rann.
Lčpa Vida......................................43
Jagode.........................................48
De vojka.....................................51
Sivi golub.....................................56
Osveta.........................................58
Sablja i ruka..................................61
Stana i Marko..................................63
Fredrik i Vcrunika :
1. Sužanka ..........	67
2. Vitez Fredrik................71
3. Čudni goao.........................  74
H O M A M C E.
Savet..........................................81
Sužanj	 83
Junak Hranilovió...............................85
Zora i Bogdan :
1. Sanak..........................94
2. Oprostaj.......................96
3. Bojak..........................101
4. Prosiocl ...........	102
5. Poslušnost.....................103
6. Véra...........................106
Izjasnjenje...................................111
Nčkoliko rččih................................136
Predplatnici..................................139
Balade.
v l «L
\KtC''-“ %$%'■■';>éx: * 3S#*K'fó< oC^CQK.^CòC^CO^^eoC.y^CO^^CoC^CoCy^Cot»^oòC 3h  
Haznost iirolètjn,.
P«, planinah topla krila Jug prestile i kreljc;
Po dolinah Vesna mila Slažc zelen i cvčlje.
U duh ra vi gàrlc guče , Slavuj milost pripeva, — Sada saptju , sada muče Stravljen junak i «lèva.
U.
Po planinah topla krila Jug prostirc i kretje;
Po dolinah Vesna mila Slaže zelen i e v «'tj e.
Uln ulji » je slavuj mili,
Tuino gučc gàllica ; —
Junak *pava u gomili,
Nad nji>m plače ilévica.
III.
Po planinah topla krila Jug prostirc i kietje;
Po dolinah Vesna mila Slaže jelen i cviHjc.
Nij slavnja, nij g«rilce,
Oba lovac v. a tvori; —
Pored stoje dvč grobnico,— Jad i iUvn »mori.
Sì)»1’-
P à r h t e n.
Svanu danak bili,
Več zvonar zazvoni ; Tiča glas nemili U bèli grad doni:
(’.njcs, gospo mila !
Šla li kažem sada :
Ja sam lamo bila,
Gdt sunce zapada.
Vrag uz vraga spava, Kano brat uz brata ; Jer jih viA’e slava U kolo ne hvala.
Znaj bo: juòcr veùe Vojska vojsku smàrvi, Da jo6 danas teče Potok težke kJirvi.
Ta mo i tvoj vojno Pogibc hàrvajuó,
U sinàrti dostojno Tebe spominjajuc.
Evo parsten zlati,
Sto mi ga (kad s muke Poče izdisati)
Dà s kàrvave ruke.
Misli na njegovu
Ljub a v svako vrime, Koj u kraj non» slovu Z vade tvoje ime.
Gospa pàrsten gledi, Biljeg upoznade ;
Lice joj zaklčdi,
Télo na tle pade.
Trikrat kide grada Jod obleti tiča j Ali na tiči» mlada Ostà gospojica.
Trikrat još zapoja;
Al zahman se trudi; Jerbo se gospoja Više ncprobudi.
@°C 8 3)o <S
Hratha irèca.
Dèva s dragim Seta Puna mislili sržtni’, Rukujuč kroz cvčlni Divni djulistan.
Junak mlad joj gleda U zt'nice jasne,
Gladi lica — krasne Kano tulipan.
Čim priniknu k ustam, Oglasi se zvono; Ode, ah! siono Dčvc srčtni san.
Zvono divu zvašc U càrkvu na horu; Junaku na moru Svanu krajni dan.
S v a It il a n.
Majka kara,
Cerei prigovara;
A cerca Milica Muóè gleda niča.
Draga čeri !
Silice, nezamčri,
Nisi opet danas Dost naprela z,a nas.
Tc od toga,
8ta je gotovoga, Malo bit če prida; Jer sc straäno kida.
Znam ja dobro,
Opet krasni pobro Da u/.a te staše, Lice cčlivaše.
Majka kara,
Cerei prigovara ;
A cerea Milica,
Muòè gleda nica.
Istina je
(Milica priznajo),
Gdč sc lice ljubi,
Tanki konac. gubi.
Odreci" éu
Ja gospodičicu,
Da mene opeta Neljubi, nesmeta.
Tako kaza
Gnjevnoga obraza;
Al jadna uz loga Nij molila Boga.
Eno dojde ...
Devo tvoj gnjčv ? — projde.... Gospodièió ljubi,
Opel konac gubi.
Majka kara ,
Svakdan prigovara ; A cerca Milica, Svakdan gleda nie a.
Bcz listja je <luh va va,
Gora gola ko glava,
Vlas poslèdnji kojoj spade : Po dubravi zvuči rog,
Od kopovah laj žcstok Pimi njive i livade.
Mladi junak lov lovi Sa balzimi hàrtovi — '
U mesecu listopadu ;
Od rosice jutàrne Slèdi zecc i sJirne Za o d ole l s.,ren mlatlu.
Bcz listja je dubrava,
Gora gola ko ghiva Vlas poslèdnji kojoj spade; Al s ve Suti krng i krug... Gdč si lovÓe? Dodj u lug, Dodj na njive i livade.
rr-xl 13
Pradan visi s sténe rog, Gine hàrtom bàrzost nóg ; TNij veó lovnje briga lovcu; Njega zove mio večer,
On sliedi lftpSu zver;
Jer on slčdi svu Ijubovcii.
e
!ÀV(^K
v
■n < 14 >-a
N h r il j b a.
Pone strimi M# #
Sinoó jeste zima bila,
Danas Iliaci od juga j — Sinoó sani se razsàrdila ]Na svojega druga.
Ja se zakleli nevesela:
Veó mu ne otvarat;
A on: prie danka bela Sa mnom razgovarat.
Tek sto izručih dusu Bogu, Pa legoli sp a va ti;
Zaòuh jcdnom topot noguli I jauk kraj vratih.
»Tko je božji u toj k nói ?
Ali bàrzo otvori !
Znoj po bàri) tu z im ni v rue i Bije me i mori.
Bogom bratjo, ncmojtc mc Ubit pustahije!....
Po meni je ovo vrčme,
Kàrv se s bota lije.«
Šta i'u jadna ? Bože mili!
S straha dàrktje noga,...
Ubit ie ga u toj sili...
A moli za Boga.
Starnili, metnub zobun na sc,
O tvorili Sto bii vìe;....
Eto smèjuó na sve glase O vrat mi se viiržc.
'Vek po nstjuh spoznah druga,
Iz ko jih ž,:iv piri....
Dadoh ruku., (ita če tuga?) Pa se š njim pomirili.
Čuješ, dušo posestrimo!
Nemoj sc shrdčti;
Jer čc sàrdjba proci mimo — Ko magia po lèti.
Il è 1 » n a.
Platno si beli rana Kraj vode mlada Bflana.
Na vodu aj! se nadvodi,
Zaglednc sebe u vodi:
Mili i dragi moj Bože !	>
Jeda Sta lčpše bit može?
Oči se sjaju i/. vode —
Ko z.vèz.dc kada izhode.
Lica se sjaju iz. vode —
Ko ruže cvčtom kad rode.
Usta sc sjaju iz. vode —
Ko lèti zrele jagode.
Aj da je včnac jo£ k tomu,
Bila bi snaäa u domu.
$»<< n >*$
A junak loveč u šumi,
B članu dobro razumi.
Ostraga muòè pristane,
Poljubi lice mladjanc.
Ljubi, te ljubi bez broja,
»Ti moja«—šaptuč — »včk moja!«
Dojde ti sveta ncdčlja,
Ala ti lčpa veselja!
Jer junak vodi včnčanu Iz càrkve kuči Bčlanu.
V
^>1 ° L
o
s»<4 18 >*s
Kcnailani.
Teticni Reti K. Muropoljanki.
Lčpo ti j c Mursko polje :
Sve njiva do njive ; —
Ta ra o Žanju dobre volje Dekle ljubeznive.
Da su vedre, bistre, tanke, INe dvoji sc o tora;
Jer su znate sv ud Poljanke Divnom svom lčpotoin.
Za domača mornka draga Krotke su gàrlice,
Ma za strana i ncdraga Plahe ko vlasicc.
Nu svaku je nadvisila Cerca Juriučeva.
Sve lepo toni nadùinila Reza draga déva.
Da ju vidiä, ruke svoje Kako radei kreljc,
IVI is Ho bi : Čela to je,
Kd po cvčtju lelje.
Da ju vidiš Sli d večera, Kad pèva pčsmicu,
Ti bi reko : Od jezera čuo sam dčklicu.
I ta lica rujnoblla,
Oči s ognjem smčlim, Prisegi bi : N ju j’ rodita Zora s dankom bčUm.
Do konca smo bai doiele , Mile drugarice!
Nebi li si u hlad sčle ,
U hlad od lipice?
Znam, da svaku zabolelo Več pri laktu ruke, Zaito snopov ima vele; Vele i njimi muke.
Ti pa za nas, dragi hratc, Pod gabar potàrèi,
Te vodice studenate Doncsi u varči.
Reza veli: bratac ode Na sludenac Dpi,
Da donose hladne vode, Te dčklc okrčpi.
Za tim hitre igre staAe Igrat družba vista,
Jedna d rugo j pripčvase Nepra.stajué ništa.
Reza oči [»reni ljubezne Krenu put ravnine,
Za kojon» joj sàrce čezne, I želja ne mine.
Sarce igra, skače, bije K nčdroni hcz pokoja,
Te da milu bunu skrije Ovako zapoj a:
»ŽuIn vuga lepo poje Sred zelena luga —
Lépo poje — hoje, hoje! Zuta tiča vuga.«
Tek Ato poče, veé zasuli Izpred sehe gl eri A;
Jer prora zi trepet ljuli Sàree plašno hlèile.
Ali za Boga, rlraga seko! Koja li j’ nevolja,
Da zablédi te daleko Gledaš niz ta polja. —
Vaj nas brate! sprema vesi . Tuda gdS j' dvori Al c , Četa ide... da! po lèsi Sv ud se puške blište.
Dušu Vida veé iz sela Četa k vojsci vodi. Oh i teh e oée smela Da ulivati òdi.
Ne praitaj sc, idu sati,
Uskoči k Ugàrcem,
Tamo <5e te sprovadjati Sestra s Jusom, siirccm.
Tim sc od nje brat oprosti,
Pa otidc kuéi;
Sestra pako sa žalosti Zatuži plačuci.
I u kolu od ianjica’
Zabrinu sc svako,
Tek najdraža drugarica Srni sborit ovako:
»O vojnice prem nemile!
Prošle vi domala,
Jer s vas ljube, majke cvile, Sto ste punc zala’.«
»Jer za mlada veó oditi — Momak u svèt mora,
Dom i dragu ostaviti,
Ginut onkraj gòra’.«
»Nu ncg/irdi plačem lica, Driigaricc naša !
Prestanut če još vojnica, A ti bit češ snasa.« —
Tim se (lignc krik i huka, Pucnjava pušaka’,
Da sc praškom vika, buka Razparši put zraka.
Zamisli sc um dèvice,
Obraz zacàrveni, Zablčsnušc tr ep a vice Kano cvet jutrcni.
Drugarice mah okrenu U radost svč muke,
Gàrle redom sve blaženu Plčskajuč u ruke.
Eno nétko grč niz kàròe, Nosi vèsti nove,
Polak ide, polak tàrèi.... Slušajmo, kog zovc.
»Vàrzi na stran nepokoje,
Pa ajd dvoru, seka;
Jer kod dvora, sàree moje, Lčp te posò òcka.
Sva se j’ kuca napunila,
Ràrzo dare nosi ;
Znaj bo, danas, dušo mila, Vido tebe — prosi.«
Hie pozvani.
Jur su Kosci nizko dosli,
Bit če več tri sata,
A još nema mia d oženj c,
Veli majka Kata.
Ali sva darktjem, jedva da se Jos dà i zim na noguli,
Nčkak mi je Čudno, mučno, Zašto? reč nemogu.
Puče bič, aj puČe puška,
Zvonci zveču bliže,
A snčg škriplje pod kopitom, Več su pokraj liiže.
Tarči na dvor da otvori Svatom Anka snasa....
Ali nij Janko.... lupeži su I njih harainbasa.
»Ti češ danas, lčpa snaso, Mone cèlivati....
A vi momci poberite,
Sta jc za pobrati.« —
Tko če nju sad obraniti,
Sve je puno vina;
Več na klupi zahàrkó je Pijan starešina.
Ruke lome majka, kuma,
I družice mlade.. ..
A snašica tim od straha U nesviest pade.
Puče bič, aj puče puška,
Zvonci zveču bliže ;
A snčg škriplje pod kopitom, Več su p okraj luže.
Mah otvorc, nit za šalu D an as svati mare;
Eto, braJLe, pustahije,
Gdč blago tovarc.
Hman se brane, ni je vrčme Tu izbčci kuda, Pohvativäi pustahije , Svcz.ahu be/. truda.
Veseli se majka, kuma, Veseli se Anka ;
Jer na pirsiuh osvSsti se Mladoženjc Janka.
‘N i..; ° 1
•J ù r 1 I c e.
(Polatj narodne, slov. pričiee
Netjakinji Milici M.
Penin stvori za Ladu Pitome gài lice,
Da joj sinka Ijuljadu Pevajuc pesmice.
Ma jih d5te prevari, Čudno dete Lel j a. Sàrcc vaironi zažari, Vaironi čudnih želja'.
Za željami slèdi st id,
I plašnost bez kraja, KA jim kaže oprostit S dubravom se raja.
Mati Lada položi U kolévku Čado,
I koprcnu doloži Za pokriti mlado.
Lépo mi s njim dèvajte — Veli gallicani a —
PeSmice mu pčvajte,
Dok ne zaspi varna.
Te u Vesne hhrh hram,
Ka svčt resi cvétjem,
Za da združi ljuven plam S kitnim prcmalèljem.
Ticc pako sèdeéi Na zibci oboje,
Poju dčte glededi :
»JVinaj, zlato moje!«
Čim sarena lagano Kolèvka se žene »
Paze dòte dragano U odi milene.
I nejade jili gledi, dedno drugo pazi,
Ljubko smèje tim s lèdi, Da jih slast prorazi.
Poglednuvši nèèto njim TJ nčdrili krene se ,
Sàrca ognjem Ijovenim Srčd pàrsiuh nanese.
Milo leli k dragomu,
Krilom ga oiine ,
Ljubi oči blagomu,
Od ranblude gine.
Nu ej jada nemila!
Dojdu muži ljuti,
Kud si s’, maj ko, spremila? Kod te nose puli?
Ncčujei li cviliti Jadno dčte tvoje,
Kom se neče smiliti,
Ki se dčcom goje?
Tim se vrati ljubljena Koči mati Lada;
Najde dusom sgubljena Kolčvku ben čada.
Najde drago uz mila,
Gdè razbludno sniva; Koprenu, kom pokrila, Gdč sad tic pokriva.
Ljut obuze sàrce jad Nesrétnu bez kraja, Udri lice mali za vrat, Te pregna iz raja.
Giù , Sto tamo skrivile Sa srèép su loàe,
Gdč budu vèk živilo,
U lug utckosc.
Gradit budu sudjene Kolčvke na hvoje, Skupljat žitak nudjene, Kini si mlade goje.
A sto s ta rji u raju Sgrčšiše nčkada,
To sad valja da kaju Ista dèca mlada.
S toga vidiš svak jim <!as Na vratu znamenja,
I kolčvkc čuješ glas Izmcdju nji penja.
Nut Milice mladjana, Gàrlicc majkina !
Ljuljaj Vladka sladjana, Majkc zlatna sina.
Ostò um ti mladosni,
Vek drage pčsmiee, Samo od sùz radosnih Rosne trepavice.
Kó sanak te hvalila Vatra od ljubavi,
Kroz življenje pratila Svedj u srèci, slavi.
Toga sanka blagoga Včk ti ncodnila ;
Nu sržd raja drago ga Kolèvku sgradila.
Dura«
Buči, zvižda vili ar kroz grede i tram, Staro dàrma sleme, stari diirma hram.
Od smarti barjake noč je razastàrla, Spasonosnc zvčzdc u svoj dvor zapàrla. Grozovitom rukom od oblaka gromni Do oblaka tarže Pcrun nebolomni :
<cJao nama munjc, strahovita groma!.. Jeste li, dččice, svakolika doma ?
Da li se kàrstite?.... ali molite Boga, Neka nam saČuva čaku prem dobroga.«
Prckàrstiv se žena dèci kaže tak,
Kako barzo munja razsine oblak:
»Slušaj, Vanko, slusaj ! kako Bog nas kori, Jer njedno molitve dobro još ne sbori. Uzdignimo ruke kutu, gdč je spas,
Gdč je Bogorodke namèàtcn obraz,
Nebi li sc smilit božja mati klela ,
Vratila nam tatu zdrava i vesela.«
Tako mladjanomu bratcu Angja sborij A majka o<l brige ovako govori:
»Ta on bi več davno kod kuöe bit mogo;, INcdaj njemu tonut u pogibelj, Bogo!«
Za tim opet munja razsinc oblak,
Kraj peci pokaže od žene se trak.
Tù je mlada majka, a uza nju sèdi P e to rio ä drobne déÒice u bédi.
Njim otide otac dàrvarit u luge,
Jer sudba nedade njemu srèóe druge,
K«i mu več u zibei kazà puna sardi,
Da ée uvèk jčsti samo krušac tvàrdi.
Glè opet obsinu kucu naglo bh>sk;
»»Eno mamo tate ....«« tada trés trčs trčsk! Angji réò prekine, uzdàrma vi»s dom, Padajué na zemlju stiirmoglavce grom.
Dedica zavrisnu na vàs glas nemilo,
A starji zamuknu , ko da nij jih bilo.
Te se majka najprč od straha probudi:
»Mili Bože!— reče — u pomoč mu budi!... Sta si ktela kazat, Augjo cerco ljuba? — «
» «Vidih» sam éacka dodi izpod duha. —««: »Ta moro bi davno vec pred pragom biti,
Valjda bialiu traci, ki jih munja hiti...
Kod kuma je osto, tèsite s’, téèite!
Sutra dČco doc ce, doneli vam pite.«
Grom prestadc: — majka dèca upokoji, Da joj usnu svako na postelji svoji.
Al ona nemože usnut ni za čas,
Včk izpred nje staše suprugov obraz.
Zapčvaše pčtli, te i danak svanu,
Prenu se iz a sna, spremi k poslu ranu :
V atre si naloži, sud c uzporedi,
Tim i Angja stane i kr o z vrata gledi:
»»Za Boga, šta vidim ? Sta to leži lamo ? Bàrzo podjte sémo, bàrzo, draga mamo! «n »Vajine, mili Bože!« zavapi majčica Od petoro sada drobnih sirotica’ ;
Za glavu se ulivati, kolčna sc sru A e,
Jer pod dubom suprug — leži joj bez duše.
Vèr« 1 nevèrn.
Minka sadi razliko cvictjc
Na grob njeno na jedino dobro : Unj zapade suncc njene srčec,
U njem sp ava njene duSe pobro.
To s po vratu razpuAtenim vlasim Kó grob drugi na tom grobu stoji. Parsi bije, a to težkim plašim Uzdisajim povčtarce goji.
Primi suze, primi o gomilo!
Da načine stažu u grob dubok; Kucaj , sàree, dok budcA razbilo Lčs u kojem spava tèlo ljubog.
Na kriocu toplom ga ljuljat cu,
Dok ncogrèjcm siirecm téla pusta ;
S modrim usta m usta mà sl a gai ču, Dok necutim plama njegvih usta7.
$»< 37
Svc badava ! grob nje suzc pije,
Al k njemu sc staža neotvori,
Sàrce kuca, tèsna njcdra bije,
Ali nmklc rake nerazpori.
Sàrce padne, sàrce se uzdigoé,
Oborišc suze niz nje lice ;
Al iko moie réÒmi da dosligne,
Da izméri jad mlade dušice?
Poslč mlada svakdan k grobu àetje, Ranom zorom, da si ruže pii je,
A večerom, da jih kropi cvòlje,
Svane danak, nu nje nij te nijc.
Danak klone ; nij nje;. . danak s vane : Opel nij nje ... Minko, Minko, gdč si? Valjda jadna neprcboli rane....
Minu mésec; al nje nij iz včsi....
flujeA zvona svctoga Martina,
Kako poju kó p una žalosti !
Ali doista prestavi sc Mina;
Bože j ad noj grčšnu dusu prosti!
Z.'išto j1 puno kolah postavljeno Kraj càrkvenih otvorenili vrata’? Konji, sluge — sve je izkitjeno Kitom cvčtja, kitom srebra, zlata.
Momci sméjué ohkoljuju kola ...
Bistri konji grehu tla kopiti...
A u càrkvu od ženskoga spola Staro mlado i g .ir 11 c i hiti.
Monika, dčvu vide pri oli ari Dve kitjenc ut njih dčve stati;
A sa gornje stube popo stari Ovak zlatile iz knjige im ùati:
(lujeS snaso! oéeS li s ljuba vi Š njim podnosit života tezkoóu?
Njega ljubit, dok vas smàrt razstavi?. Popo pita . .. Minka kaže : »Ocu! «
>>*>-
Romantični konac.
Borko liodi zamišljeni
Tihom noécom po dolini — Od ljubezni proslčdjeui,
Ki ga nčkoč srètua čini.
Št a - li sad mu srčtju trujc,
Sto sc tako on prepada? Kad od druga glas začuje, Ki je vojnik carski sada.
Zašto gleda pun promčne U dol ko da nčšto iste ?.. l'amo kuče vidi sténe, Mčsečiuom koja I,liste.
Kuea stoji na livadi,
Na nje pragu stoji dčva,
Na podstènju junak mladi; Dčva plače, junak pfiva:
S Bogom ostaj, dušo draga!
Ja moradcm poč sada; Negledaj ti mene s praga, Da ne sahnem od jada.
Tja za daljnom onom gorom, Ki š nje bèli snég sija,
Ta mo bit óu trètjom zorom, Teb’ ostane duša ma.
Nàj me ovdč ustavljati,
I tam ima sunašca,
Koje Čini Višnji sjati Za razgovor sardašca.
Kad na večer pèsme glase, Vidiš klonut sunca tek;
Ti spomeni onoga se,
Ki za tebe moli včk.
Sta užismo od ljub avi K<> pitomc tičice,
Na misó je, dušo, stavi.
A Bog bit če uz tebe.
S Rogom ostaj ! s Rogom bila ! Te prim1 klelv« o<1 mene : »Ja le ljubim, dušo mila J »Dok s àree ne — uvene.t'
* . *
*
Tim prestane junak mili,
S Rogom! veli, a niši više. On se oprosti i oddili,
Ona — plače i uzdiše.
Borku oči obsSne se,
Mlada lica mah zablide, Barzo smeten okrene se, Štap ulivati — te otide.
Sutra danak jutrom ranim Pastčricc uraniše,
Te sa čelom razmàrskanim Trup najdoše pokraj hiše.
Mali od bakah sbor navàrvi, Kako s tigne glas u selo; IzmaČu ga iz te kàrvi,
Za razpoznat, čije j1 tèlo.
Jcdna kaže : Taj i taj je!
Poznam suknju, klobuk bèli.... Druga kaže, onaj da je ....
To je Borko ! tretja veli.
»Borko ? !» pisne dčva Iv pa.
Pisne, Utrne i zablidi,
Ko da sàree smàrt joj cipa, Izpred sebe čudno gledi.
Pa odtirči put doline,
Tàrii puna biesnosti ;..
I od bàk se sbor razmine S složnim glasom: Bože prosti!
Večer čulo več kasno se,
Kako smijuó bigia blazna,
Kako bčgom skoblja kose .... Ma kud bigia? — nikt nesazna.
l i p» Vida.
Polatf narodne Krajnske prime.
Lépa Vida pok raj mora slaAc, Na obali pelenice praSe.
Od zapada, gdfi sunce zahodi, Morem carni arapc dobrodi ;
Cun pristavi, ldpu Vidu pita :
Čujes, snaSo ! k amo tvoja kita? Zaàto nisi ved tako rumena,
Ta rumena, ldpo nakiljena,
Kao što si lanjsko ldto bila,
Kad si ovdd platno bielila?
Ovako joj cirni arap sbori;
Ldpa Vida njemu odgovori:
Kako, brate, bila bi rumena,
Ta rumena, ldpo nakiljena ? ..
Nijc meni do vàrpacali, cvdtja,
Gdd mi lanjska ved ne služi srdi ja. U kolèvci bolno mi je dado ;
Prévari me moje s A ree mlado : Udacloh sc, stara vojna uze’,
Sad utčha gorke su uii sure:
Vàs dan sinak plačuč proboljujc, 1 svu noécu vojno prokaSljuje.
Ovako joj arap kazat stade: Kad na polja ljuta slana pade, Ždralovi se dignu praina jugu,
I ti pod ji tražit srčču drugu.
Čuj ! kraljica slavne zemlje nase Mene, Vido, po tcl»c posiate,
Da joj podjes dojiti kraljica, INjejna sinka mlada careviča: Dojit če.š ga kan o prava mali, Povijati, na rukuh njinjati,
Dok nezaspi mile pčsmc péti, Težjih dčlali ne c es vek imčti.
Rez obzira Vida u Čun skoči; Nu kad nesla Žida izpred oči1, Kad po morii ùun več zaplivasc Lepa Vida gorko zaplakasc:
Jao mene! Sta sam uvinila?
Komu jadna doma os lavi la —
Sinka s voga puna gardnih Inga’, Vojna svoga stara dobra druga ?
Kad vcó tretja nedčljica projde, Š njom kraljici carni araj» dojde. Uranivsi rano lčpa Vida Na prozoru vasdan čeka blida,
Za tèsiti sàrce razeviljeno,
Tako pita sunašce rumeno :
Božje Òado, sunce, povedj meni! Sta sad radi sinak moj mileni? — Sta bi radio sad tvoj sinak mili ! Sinoc sil mu k s m arti svietlili;
A tvoj vojno ostavi ognjiste,
More brodi, jadan tebe iàte,
Tebe iste i za tobom ginc,
Malo da se s dusom nerazmine.
Kad na večer zasja luna bléda, O pet Vida na prozoru gleda.
Za tèsit i dušu j a da punu,
Tako pita mladu blČdu lunu:
Božje čado, luno povedj meni !
Sta sad radi sinak moj mileni ? — Sta bi radio sad tvoj sinak mili !
Danas su ga jailiia saliranili ;
A tvoj vojno ostavi ognjište,
More brodi i jadan tebe iite,
Tebe iste i za lobom gine,
Malo da se s dučom nerazmine.
L6pa Vida k nebu ruke pruži, Ruke pruii, pa gore zatuli ;
Nju kraljica gospojica začu,
Pa zapila sirot» u plaču:
Šla je tebi, moja lèpa Vido!
Šlo ti plaici , gardi* lice blido? — O gospoje, prcsvètla kraljice!
Kako nebi ja giirdila lice ?
Kad umivali čaše kraj prozora, Upade mi jedna u dno mora —
U dno mora, mora predli boka, Zlatna čaša s prozora visoka. —
Al ju tčši gospoja kraljica :
Nemoj plakat, »e,noj gjirdit lica! Ja du kupit čaiii lčpiu, veču, Izgovorit kod kralja nesrčcu.
Deder doji inoga zlatna sina,
Da tc mine od sjirca gorèina.
ZJiilja j’ ča.tu kraljica kupila,
A od kralja milost izprosila.
0 pet Vida stoji kraj prozora,
1 nemilo gleda putem mora — Stoji, gleda od danka do danka, Sinka, vojna plačne bez prcstanka.
J a g o tl c.
Polag Staroccikoga.
Mila ode po jagode U zelen -goricu,
Ostar sc joj tar n zabode U bélu nožiču ...
Jao ! nemože vcö ubogom Mila stupat nogom.
O li tiirnc, ostri tarne, Zasto ti ju rani?
Za to bit óeS oštri tarne Skoro izèupani.
('.ek a j mila ovdč u hladu Od zelenih jela,
Dok potàrdim na livadu Po konjiča bela.
Konjic pase niz livatlu Po zelenoj travi,
Mila pako mà u hladu Na ljubog boravi.
Poče mila tu go v ati
Pod jelom kraj stene:
Sta ce reči moja mati!
Ah nesrčtnu mene!
Kazaàe mi vazda mati ; »Čuvaj se junak ah ! «
Pa zasto se njih čuvati, Tih dobrih momakah? —
Tim dotàrèah na konjiču Kano sncxg bèlome,
Pa ga pripeli o grančicu Uzdom sreblirnome.
Te prigàrlih milu k boku, Cèlivajuó usti :
Ele mila bol ics toku — Tarn iz misli pusti.
Gàrlismo se cèlujuói,
Dole sunce zapade.... Ajde inili bàrio kuéi, Sunce nam zapade.
Na konja se bacih svoga Kano snčg bc'loga;
U naruèaj mctnuli niomu, Pa odjašili domu.
It è v o J li a.
Polatj Poljskoga.
I
Dčvojka po šumi Jagodice braše,
Prema n j oj po drumi Gospodič prijaš e.
Gospodič ljubljeni
S barra vranca skoči j Dčva zarumeni.
Skloni càrne oči.
Več za pàrve zore D oj dob nedaleko Odovud u gore Na lov, draga seko!
Jeda j’ moč iziti
Iz šume dosadne? — Dà: možetc bili U gradu još za dne.
Na poljani evo!
Stoji jedna jela,
Od jele na lčvo Ide se put sela ...
Mimo je iivica ;
S desne rčka pada;
Na njoj vodenica .... Eto vas put grada! —
Stisne ruku krasne :
Hvala, draga svko ! — Te na konja prasne, Kako je to reko.
Izpred očiuli mine,
Veó je onkraj lèsa .... Dčva čezne, gine,
Bog si ju zna — s česa.
II.
Dčvojka po šumi Jagodice brašc ;
Prema joj po drumi Gospodič prijaše.
Vide iz daleka :
Pokaž’, d ruga cesia !
Ža selom j c réka,
Ncmože se k mèsta.
Ni j broda nij mosta ...
Ej sekice mlada!
Ti bi tvoga gosta Utopila rada.
Daki cm né na lévo;
Dcsnom pat doline. — Bog ti platio, d évo! — Hvala, gospodinc !
Izpred oČiuh mine,
Vec je onkraj lésa .
Déva Čezne, gin e,
O ! sada znam — s česa.
III.
Dèvojka po Aami Jagodice brašej Prema joj po drami Gospodič prijaàe,
A j Bog s lobom, seko ! (Zavičc iz glasa)
U šumi daleko U klanj a c zabasa1.
Til s blata debela Nitko nebi prie,
Ako muž iz sela Dàrvah voz io nije.
Po lovu se borili Citav «lan zaludo, Konjiča umorili,
I ožednih hudo.
Da ohladim lica,
I Ledju nezdrava, Odsčst 6u konjiča, Pustit ga na travu.
Gospodi<$ ljubljeni
S trudna vranca skoči, Dčva zarumeni,
Skloni carni oči.
Ljuveno uzdiše,
Nit rečce ncsbori ; A mladic svc više Šaptjc i govori,
Nu buduó pirio Včtric prema Šumi, Sla je govorio, Nikak nciazumV.
Al sam u obrazu Razloino mu txito, Da nije za stažu Niti više pito.
Sivi g o I ii I».
Polog Iluskoya.
Stenje golub siva tiča,
Stenje on i dan i noč,
Što ni n j’ mila drugarica Odletela dalko proč.
Več ljuveno on ne guài Nit nezoblje pšenice,
Več se tužan lugom muči, Suzani muti zénice.
S jedrie grane on na drugu Letje jadan samotan, Včrenicu i suprugu Žudeč k sebi sa svili stran.
Žudi ju — al jao zaludo ! Drugči j’ udes obsudio:
Bez prestanka sahne hudo Golub vèran, golub mio.
Sastavi se sa travicom,
Kljun zavinuv pod kvila,
Jur ne stenje za milicom,
Jur goluba nij mila.
Povrati sc zatravljena O pet draga i mila,
Padnuv k zemlji kraj ljubljena, Budi budi goluba.
TYu doséti s’ skoro jada;
Triput mila obscta, —
Uzanj leže, Lenko mlada!
Pa — neslane opel a.
S 0 J-.L-v ö ^
O s v e t a«
Gdč dvorana Dolnjog grada Davno stoji zapuŠtena,\ Svako skoro noccu sada Po hodnicah hodi sèna — Sčna, k a tri (kaiu) ima Ljute rane na pàrsima.
Slušaj, dušo! golubice!
Samo jed an pogled mili, Jedan cèlov od ustnice, Samo to mi ti udili,
Pa češ biti sjajna žena Mojom rukom uzvišena.
To nčmački plemič kaz.i
Trudnim rččma, da pridobi Dčvu Ičpu od obraza,
Mladu juČe ki zarobi,
Al se stidnost Slovenčina Stavno brani od tudjina.
Plemič prosi, al badava! Obeéuje mite, blago;
Kim se kroti ženska glava, Lépi ures, rullo drago ; Obeéuje, no zahmani... Jednako se dèva brani.
Sunce se je več smirilo U postelji od z.apada,
Svi usnuSe (sto jih bilo)
Veó pretori bèla grada,
'l’ek se svèti iz jednoga,
Gdč Slovenka moli Boga.
Tim na beden bèla grada Uzpüie se tri junaka (Jedan stari a dva mlada) Rim se cčdi kàrv s balda ka’, Te gledaju p» gradistu,
Ko da koga ubit iätu.
Aj lagano, momei, sfrno!
Tu se svèti, tu uzdièe,
Tii lupe/.a susrest čemo;
A sad niti slovca viàe . ..
Siarac àaptne rèòi inudre,
Pa u sobu s momci udre.
Tri slovenske zasčkoše Sablje s vèlie kano svi c a,
Iz tri ranah iztckoše Reke - - težka k.irv plemiča, O pet visi gl è o vratu Deva otcu, Ijubu, bratu.
Svane danak kao od zlata, Rudne straže, oj gdč su ti? Màrtvc leže [»okraj vrata' ; Deve nima .. . sve s ve šuti, Tek po sobah cvili jedna ‘Kukavica — majka bČdua.
Puno j’ proàlo več vèkóva,
A grad stoji opuSteui ; Povčst pako j os se ova Pripovčda svedj o sèni, — Da jos boila, da tri ima Ljute rane na pàrsima.
0 0 <'''
Mablja i ruka«
Po Mostaru baA k kovaču — Jase Ture dobra s tab la : Sakuj de mi sablju, more! Od nakova bolju, jaču. Imam mej da n parve zore: Dobar junak dobra sablja.
Po Mostaru baA kovaču JaSi Ilir tanka struka: Sakuj de mi sablju, prije! Ni najslabju ni najjaču. Sutra mejdan délit mi je : Dobar junak dobra ruka.
Zora j’ lice pomolila:
Pred Mostarom na poljani Mejdan dčle dva junaka Ko dva risa mlada čila ; Jednog Kaurka rodi jaka, Drugog bula Ato odbrani.
Dol>re konje razigraše
Po toni lčpom ravnom polju. Turčin vadi sablju bolju:
»Udri, k a ure ponositi!
Neka vide Inde nase,
Da ti slavno znaš umri ti.« —
»Malini ti, o Ture, pàrvo,
Da vidimo, sto je bolje,
Dobra sablja '1 dobra ruka.« Mahne Ture... kó strvlj s luka Pade glava na to polje,
A za glavom trup kó dàrvo.
Po Mostaru niz Čaršiju Jaši Ilir pèvajuéi:
»Dobar junak dobra ruka.« Osta Ture kiirma v uk a’
I ga vranah garktajuói’,
Ki mu carne odi piju.
Stana 5 Marito#
(God. 183S.)
Zoru dižc bèli danak,
Stanu budi čudan sanak: Na prozore gleda mlada Od iztoka do zapada.
Ali moj goso, loše srèòe; Danas dobro biti nece:
Da l’ je ono vatra živa?
Ili more kàrvcom pliva? —
Nije ono vatra živa,
Niti more kàrvcom pliva: Vrazi idu od izhoda,
Vrazi idu od zahoda. —
Bele ruke lomit uzc, Prolčvati gorke suze,
Gàrdit lice s tuge , jada Stana lčpa, Slana mlada
Ncmoj tožit, m;i dušice!
Tniit, plakat, gàrdil lice:
Nek se krile od izhoda,
Nek se šil-e od zahoda.
Tek uzdaj se ti u Bogu,
Pa mi napoj Šarca moga,
Moju hilru lastovico,
Da odletim na vojnicu.
Ja cu letet piam izhodu,
Ja éu lelèt p ram zahodu,
Ljuta vraga da porazim,
Da porazim i pogazim. —
Ali prodji se, goso Marko! Tko če gasit sunce žarko? Prod j se vraga, dohro moje. Vraga ima čete troje. —
A j bilo ga il nettilo Koliko mu goilčr milo :
Ja ču njemu kiirv ohladit,
Sve na manje broj posadit...
Bàrzo j’ podla Stana mila, Dobra konja napojila, Napojila , poreci toga Kapnula je suza mnoga.
Nebi fajde trošit Časa: Marko svčtli mač pripasa, Skuči p àrsi u oklopje,
Uze svoje bojno kopje.
Pa prigkrli Stane tèlo,
Ljubi oči, lica, čelo.... Ode kano krila vitra Ili s luka sirila hitra.
Vrazi idu od izhoda,
Vrazi idu od zahoda,
Pa na njega sàrne četa — Kó na lava di vij a pseta.
Marku dobar konj zavrisne, Niz to polje s njim otisne; Pa se brani kako valja S ve od kopja i sabàlja,
Kako kosom kose travu,
Sve za glavom sččc glavu,
Da več plije kJirv kó voila — Od izhoda do zahoda.
Glave sčče do poldana,
Glave broji od poldana.
Kad izteče večernica Imade jih liiljadica.
Kad več pade mrak na goru, Vrati s’ Marko svome dvoru; Ljubi Slanu tja do rana Tja do rana — bčla dana.
»«d m >«s
F1 mir i Ii i V orimi Im.
— SlyNÌH ? chriplyj non 1 akreàet jnryj !. .. Kak ii/.aano !
Puškin.
1.	S u ž a n k a.
U dvoranah Ostàrvice Zvccu sablje , zveòu čaše,
A u kuli gosp oj ice Tužna [>esma zapova.se.
Tko j’ god vidio tu sužanku, Težko če je zaboravit;
Svuda kano Vilu tanku Neprestaje svčt je slavit.
Pa kó Vila prèka, huda (Kažu gospe) zna koješta: Biljem glave, sàrea luda Privratjati da je včšta.
I stari ju knez postavi U tamnicu s tak v ih cina’,
ZaAto (kaže) da zatravi Svom včslinoni njemu sina.
IVfet.je na sud, al gospoja S sebe krivnje sv e obara, Kan tla angjeo o<l pokoja Na nje usta odgovara.
Te ju gladju, žedju hudom Mučit, morit neprestane; Al odoli divnom čudom Kano da ju misli hrane.
S pàrva mnogo suzah proli, Al dobro zna lččit vrčme : To si pčva a to moli Za pokoj it jade tèrne.
Veó molitvu svàràila je,
Jer verige zazveknuse,
Sàd če zapčt svoje vaje, Dragu pčsmu svoje duSe.
Ali moj čase, zlatni Čase!
Kud si proso kano sanak, Gdč sam mlada rodila se, Gdč mi svanu bčli danak — Od mladosti srčče dan;
Gdč sam s maj kom jod u kuci Svakdan oganj ja ložila,
Ili prcla pévajuói,
Ili pasla stada mila,
Dok neklonu bčli dan.
Ali slobodna tamo rasoh Kan u lugu jela tanka,
Nu kad jednom slada pasoh Do zapada bela danka, Slobode mi ode dan.
Izmaknu se izza luga U odori lovca lipa — Mladac krasan kano dóga, Te odjaseč sa paripa Reče : » Seko , dobar dà n ! «
Oče da zna za stazicu,
Te za moje ime pita,
Hvala za struk i ručicu,
Saptje slova vilovita..........
Zatravi me Čudan san.
Kad se prenuh, on uza me Sve govori ista slova, Cčlivajuč lica, prainc
Pripovčda od gradova,
Gdé obriče meni stan.
Ja vèrovah siro lica,
Šta obride i Sta pravi,
Vidcó rumen krasna lica Sklonih odi, pa s ljubavi Slčdih njega n tu stran.
O niknda ne gledala
Te gradove zlalne sobe,
Pune jada, punc zida’,
Punc vorkah, punc zlobe — Od o trova gvozdja stan !
Mčšt divana!» i bcsčda’,
Kc 011 vodi pun miline,
Moj je divan ovdč bčda: ZvuČne negve, lisičine I od jeke glas neznan.
O ! gdč si ti, rodni kraju !
Gdč ljubljena mati moja ? Gdč je konac mojem vaju? Skoro doó če dan pokoja . .. Prosti Bože — onaj dan.
U dvoranah Ostàrvice Zveču sablje, zveču čaše,
A u kuli gospojice Tužna pčsma zapévaàe.
Nu do mala zveka presta,
Presta i glas — pSsma znata, Tek od kule strašna mèsta Zveču ključi, škriplju vrata.
Nčšto pada kó veruga
K suhoj slami od ložišta .... Sad uzdisaj, sad poruga .... Sada zveka .... sada ? — ništa.
Skoro opet sluge hčsni Po dvoranah zabuČiše,
Al iz kule nečii p è sni XJ včk veke nitko više.
2.	Vitez Fredrik.
Licpe su Celjske nize,
Nu najlčpše davno nima,
Tam u Gorah za njom luže Bistra vrčla s včtricima.
To «àrnia» navezenu
Po eilrkvici zvonar stero, Služeči smàrtnu uspomenu Popi poju : miserere!
Na stfini je nadgrobnica Od mramora izsüfiena,
Talno klcfii bifida lica Fredrik vitez od imena.
Moli, pere suzam siine,
Bijc parsi s krusenosti,
Čini mnoge zaduäbine,
Samo da mu Bog oprosti.
Ima zasto da se kaj e ;
Ah mnogo je sagrfišio: Otrovao angjcla je,
Rajsku ružu okrpnio.
S tog dolali svaki danak,
Molit, plakat na grob bili — Kano golub, na sastanak Kad se k dragoj svftj dokrili.
Jednoni opct ditžnu horu Muki im glasom čate brat ja,
Al sc moleč k svom prostoru Frcdrik vitez nepovratja.
Dojde danak uspomene:
Popi poju, djaci zvone; — Ali pred grob sahranjene Jad viteza več ne done.
Ncpomnja se ta izlaže I tumači na svu strani»;
Samo stari zvonar kaže Da pogibe na mejdanti.
Time projde premalčtje,
U trag žarko lčto stupì,
Več i s listjem pade cvetje; Al viteza nij na klupi.
A čim jato od ždralova Dva-tri puta til proleti, Pozabi se sgoda ova K.Ó svako zlo na toni s véli.
3.	Čudni gos o.
Trideseta godinica
Jur prolazi bez odziva,
Odkak goso bleda lica Na visokom humu biva.
Tamo jak si grad sazida,
Uresi ga svom napravom ,
Jednu gost,l)u drugoj pri dà,
Za ubiti dne zabavom.
Ala ti je goso čudan!
Pored pirali tih bez broja Nima ni gdč u noe u dan Nit veselja nit pokoja.
Večkrat ob dan samcat sèdi,
Izprcda sc màrko gleda;
Sèdi, gleda, misli, blèdi,
I vapie i uzpreda.
A ob noč se bez sna kretje Amo tamo po krcvetu,
Usne ... stenje . .. snom sc melje ... Prene, kunuč sudbu kletu.
Te se družbam 7.lotu ogradi,
S kojom svaku noč propijc; Zar da mogu ubit mladi Včtrenjaci sàrea zmije.
Odkod tvoja ta sèdina, Frcdcriko! zna se sada:
Nisi tolko star godina,
Koliko si star ti jiida’.
N epi j ! hman je, kukavica !
Peči če te sàree žarko,
Makar pio po vedrica’
Kano slavni junak Marko.
Tvoe spascnje jest u Boga Za dar Žano u nebesi’,
Bog ima ključ mira tvoga,
Ki ga ludo bacio jesi.
Za to uzmi brojaniec!
K pàrsim ruke! kaj’ sc! posti! Da operes gr èli dušice Noč dan vapi: Bože prosti!
Opet. tridest godinica Jur prolazi i odhodi,
Odkak goso pijanica Veé na humu zlo gospodi.
Jurvc nocca zavladase I po gori i po dolu,
Te na nebu ponažgase Svoje svéce na obkolu.
Svakog roba nakon dana
San zagirli — njegva sréda, Nu u gradu tja do rana ßlista vostan krès od svééa.
Tu viteze i gospoje
Dvore hlapci blagorodni, Kih u gradu s ve puno je Kan u pira čas ugodni.
Danas goso svoj god slavi — Veé tretjiput trideseti,
God od kako on boravi Pun proméne na toni svèti.
Samo gdčkoj vlas ostaàe
Vàrh glave mu négda slavne — Kó na zidu gàrm ki mase Razvalino starodavne.
Utopio jest naukom
Svoga sàrea jade dnevne,
Nu tim večom njega mukom Muče obnoc zmijc gnjevne.
Al mu mlade joS ostaŠe Vétrenosti, zabludjcnja ;
Ljubi vino, igru, snaše,
Ljubi, baca, iàte, menja.
No nemože viSe gledat Od Slovenkah krotko lice,
Več ga od njeg Čini predat Kan od kàrsta zle vèrtice.
Z a s to takve zle nakaze U prilici zmij ljutiti’
K njemu (kaže) snom dolazc Šarca grizli, očiuh piti.
O Fredriko! ncsrčtniče!
Zahman tražiš li utčhu —
Sad na zemlji, gdč iztiče Vrčlac jadnom tvorne grehu.
Svakdan vidiš nebo svitat;
Tam se pokoj ciirplje , bere ;
Nu za njim je zalud bi tat,
Gdč u sàrcu nima včre.
Ali kolko tvoj život ima Potočiča sad naličje,
Bistro izvirat koj počima,
Nu u baru koj utiče.
Bratila te j1 verno Vila Poscstrima tvojih jàda,
Dok je bistra, krasna bila Tvoga téla duša mlada.
Nu tvoji ju čini sile
Da odmakne bistrem nogom ;
Jer kraj barab čiste Vile
Stat nemogu Ostaj s Bogom!
Romance.
Pod otvorcn prozor dóve Ide junak svaku noč,
Dok ne svane bèli danak,
Š njom da vodi razgovor.
To saznadc stari otac, Sèdi, mudri babajko,
Pa on kara svoju čcrcu, Kara mladu ovako:
Ak pri oknu budeš stala, Dok prolazi ljubi tvoj;
Š njim ljubeznu rčč vodila Svaku milu dragu noč,
To si, sàree, ja bedenom Ogradit ču beli dvor;
Psa kupiti, ko j če lajat, Čuvat vrala i prozor,
Te če morat stara Magda Uz te spavat svaku noč.
Ali éerca, déte mudro Odgovori ovako :
Otče mili! otče dragi! Sedi, mudri babajko!
Za beden če lčstvu dončt, Za psa hleba ljubi moj ;
A Magda več davno nosi Liste rukom platjanom. Ako očes, da budu ti Mirna vrata i prozor,
To dopusti, da što barže Odvede me u svoj dom.
S ii •>. a n J.
Volag nar. »pan. romance : KI cautivo.
Valj da je veó mésce travaiij, Valjda je več Gjiirgjev dan;
Jer se Čuje žuber Aeve I slavuja mili glas.
Sad kàrsteni svét niivlje Najsladjiu lèta slast,
A ja bédnik razcviljeni Od sužanstva gut ant jad. INcznam kad je miirkla noéca, INcznam kad je bèli dan;
Jerbo onu sladku tiču,
Sto mi diza jutrom san,
Ubi kleti ljuti strèlac,
Ubio ga ljuti jad !
Kosa glave mene čini Da naličim na vrana ;
Kosa brade mogla bi mi Služil kano pokrivat*;
A količi nokti su mi, Njimi mogo bi orat.
Ah tla mi je na milosti Car prcsvètli gospodar! II tla mene kak oslulme Oti tamnice sati čuvar, Te dopusti poslanika, Bio ono lilapac mlad,
II od lova sivi sokó, Golubiča il lasta,
Ku nauči md gospoja,
Da i knjige nosit zna.
Ja bi ktio lčpu včst joj U bicli poslat grad:
Da umčsi za ine pitu,
Ne primčsi sečera,
Nu da metne u nju pilo, Oštro pilo, Čekič jak: OStro pilo za verige,
Jaki čekič za vrata .... Kako govor taj razumi Car presvčtli gospodar, Smilujc se jadmi sužnju, Odpusti ga isti dan.
Junak llranilovic.
(Junačita.)
I
Niz planimi Velebita Jasi mučeč junak snažan,
Na vitezu konju dobru JaAi a ga As an a ga.
Trikrat primi vČru Tursku; Tolikokrat i k/irst Častan, Nakon tretje godinice Prevari ga lutla glava,
Pa ostavi zakon kàrsta, Prigàrlivèi red čitapa.
J o najbolje biade Ture,
Sta jih ima liosna slavna. Dojde mu list knjige b$le Od Udbinjc tviirda grada,
Da ima grad Senj bieli Srèd Primorja karšna, jadna,
GnjČzdo klelo, gdé se Icgu Sokolovi od junakah,
Roji sčku turske glave,
Piène grade, robe slada.
Te Udbinski kraj Ud lunja TNjim ii šake pade paša. — Aga skupi silnu vojsku Ronjanikah i pčšakah.
S njom prevali planinicu, Pade Senju upred vrata. Trista šator porazape Navezenih kitom zlata.
A srčd belih tih šatorah Di gnu šator As an a ga Na njem zla tua jest jabuka Polumèsec na njem strašan, Navdrh kojeg namčšten je Dragi kamen — a lem sjajan, Roj se bi is ta srèd polnoči Rano sunce srèd poklana.
II.
Davor Senju, bèli grade! Slavno gnjèzdo sokolova!» ! Rano sunce dobra leta
Jasno s j ala slava tvoja! Mnogoputah nad tobom sc Dcmcsčija digla močna,
Al opcta pred tobome Ust.irbljcna na tleh osta.
Jer sokolov puno rodi Izpod jaka krila tvoga,
Ko ji brane i Čuvaju Kulc tvoje, vrata tvoja.
Nu je sokó nad sokoli Hranilovič junak dob ar,
Ko j je kulc nakilio
Kitom Turskih glavah grozan ...
Gdč si vodjo Hranilovič?
Včk ti sjala slava kó dan!
Ej pripaši britku sablju,
Metni za pas handjar oŠtar:
Jer dušmanin tebe trazi, Asanaga Turski vodja,
Da osveti tvoj o m kàrvcom Pobratima ljubljenoga:
Komu glavu màrtvu gleda S béle kulc dvora tvoga.
111.
HRANILOVIÓ.
Čuješ more ! izidji mi Sad na mejdan, Asanaga!
Da vidimo koga rodi Bolja srrca, bolja majka;
Da vidimo tko jc jaòi Tvoj Muamet il kàrst čast an?
ASANAGA.
Kog si roda i plemena,
Ubila te glava Inda!
Šlo me zoveà ti na mejdan, Da ga dèi im s tobom junak, Koj sam mnoge mejdandžie Pogubio vcé bez truda.
HRANILOVIÓ,
Sta me pitaš za rod, pleme, Poturice jedna, danas?
Kog sam roda kazat éc ti Bcdenovi Senja giada,
Wit plemena ja se stidim; Mnoga pčsan proslavlja ga.
A tko ja sam, kazat co ti Ako Bog da podre glava.
ASANAGA.
Ta to si ti Hranilovié,
Sto mi ubi vèrna druga,
Ala kcrim ! ta doso je Dan osvete, dan mog sunca ! Nece Bogrne danas s tobom Esapit se dčca Inda. — ata ? da li si poludio,
Da li si ti sišo s uma,
Da ti smieä izid na dan,
Gdč te sre ta As a n junak?.... Doba danah zelenieh Da li ti je omàrznula ? ato ne žališ svoje ljube,
Od lčpote kà je kruna ;
Ko j du tebi na sramolu Ljubit obraz p un razbludah — INasrčd Senja bela grada,
Baš gdč sloji tvoja kula.
IIHANIT.OVlé.
Ne hvastaj se zahvalami,
Kurvo jedna , Asanaga ! Ncialim ja svog iivola,
Nežalim ja mladih danali,
Več mi se je napojila Dosta Turske kiirvce sablja; Do umora vaših glavah Sahljom ruka nasčcala.
Sla spominjvi moju ljubil, Doista je lflpa mlada,
IN iti nad njo m nili do nje Nima ti je carski saraj.
Ku ne stoji samo u njoj Moje sàree, moja slava;
Jerbo nišam njczno Ture,
Tek uz ženah junak hrabar, Veé kiir.štjauin koj vojnje, Kàrv prolèva za kàrst častan; I Slavjanin koi màrzi Život taSti i bezslavan —
Kó tamnicu kuéu tuìiiu,
U koj nima živa zraka.
Stoga (znaj) ja živim, gorim
Te ja hvalim Boga danas,
Sto de pasti, ako Bog da!
Pod mo m sabljom tvoja glava. "Nu a k uzkté bojna srčda,
Te ja od tv6 padem danas,
To j c meni porodila Ljuba porod sinka jaka,
Koj óe lépo danas su tra
Osvctiti svoga dadka.........
A sad muči, nišam do&o, Poturicc Asanaga!
Da se s lobom ja nat idem Ovdč rdčma kano baba,
Nu sam doào da junadki Mej d an délim, Asanaga!
Udri dakle , neka tvoja Odgovori hritka sablja!...
IV.
Vedro j’sunce obasjalo Zlatne karste Senja grada,
A pred gradom na poljani Stoji tabor od dušnianah : Trista Satór razapeto JNavezenih kitom zlata. Nasrèd belih tèli sal orali Asanagin Žator krasan.
IN a njem zlat na jest jabuka, Polumésec na njem straSan, ]Na vàrh kojeg namčšten je Dragi kamen — a le m sjajan, Koj sc blista srčd polnpói Kano suncc sréti poklana.
Ma gdé si ti, zahvalniée, Silni aga Asanaga!
Sto ti junak Hraniloviö U njem vino pije d a nas ? Gdé je tvoja silna vojska, Nedobitna družba sada,
Sto kaurska pred satori Kolo vodi četa mlada ?
Nasréd polja truplo Icši, Nesahranjen vodja spava; Porod njega s desne s lève Trupla njegvih od momakah. Ob nod tuli sa gorice lì c z pokoja kurjak gladan,
Jer on njuši ved kàrvave Màrtve trupe od junakah. — Ob nod blčdom mdsedinom S brlih kulah Senja grada Strašno glede na poljan» Màrtve glave od Turakah.
A medj njimi najstrašnie Gleda jedna grozna glava,
Od koje sc prepadaju Dèca, seke Senja grada.
Glč jih miri Hranilovid, Slavni junak od mejdana : «Nedàrktjite, loda dèco,
I vi seke Senja grada!
Jer nede ved uzkàrsnuti Polurica Asanaga.n
Kora i Blog* «lan.
— ix Aio<i tori ò'vetyov.
]lo niir.
1. S a n a k.
Oj Bogdane, oj Bogdane!
Moje dobro , moja dušo !
Siono ljube tvoja usta,
Ljubiš-li ti tako s dušom? —
Čudna dčvo, krasna Zoro !
Mojc zlato, moja kruno!
Kako može o tom sumljat Šarce sada raja puno !
Oj Bogdane, oj Bogdane,
Mojc dobro, moja dušo!
Ja vérovah kó u spasa U te, dragi, stalno puno ;
Nu me skoro san uplaši PosrČd noci sino c hudo,
Vitlih u snu, na kolénu Da mi sloni li razbludno, Čclivajuč prame, čelo,
Lica, oči s vatrom dugom;
Nu kad k us lam ti priniknu, Ljubeč k ano dele ludo,
Činilo se, jednorn tvojih Da iz ustih mraz je udro,
Ra z teko sc po utrobi
Kano otrov s bčsnoin mukom,
A na blčda usta kàrvca Da prohila — te ja umroli. Planuh iza sna kan oganj Kad prinose listje suho . ..
Svc se jurvc sitne zvčzde Posakriàe neha u dvor,
Tek kó ribje oko svèlia Jos danica sjaše krugom,
A mčsec se na zapadu Pripasao tmastom p rugo m .... Znam da j’ ljuba v rajska cerca, Al sc druži rado s sumljom Očes li me ljubit stalno ?
Kaži pravo, moja dušo!
Čudna dčvo, krasna Zoro ! Moje zlato, moja kruno!
San je klapnja, Bog is lina,
A ti, draga, dète ludo. Nekažc- li svak ti uzdah Sa célovah živom inunjom,
Da tvoj Bogdan bit ée véran (lak do groba Lade službom.
2. Oproàtaj.
ČujeS dušo, krasna Zoro !
Mojc sàree, moje zlato !
Car nam šalje drobne liste Po krajini ovoj naàoj,
Pozivajuč sve junake,
Da sastave kolo slavno Da sastave jcdnu vojsku Oružanu bojnom spravom,
Pa na vraga da udare,
Koj je slavnu Krajnu sharo,
Da se è njim e ogledaju Na mejdanu na junačkom,
Cija bitee slavna Krajna,
Bistra Kupa s rodnom Savom ?
I ja hodu poi s Hàrvati Jednokàrvnom, v trnom bratjom, Da vojujem za slobodu,
I kàrst častan ko muž hrabro. Car če meni nagraditi Vèrmi službu i junaštvo ;
Mene opet podpomoči Dčdov blagom, dostojanstvom.
Čuješ, dušo, prema jugu,
Nčgda puna hèlih gradov,
Stoji zemlja iitoplodna,
• Dokle Staše S&rbsko carstvo. Medju timi (znaj) gradovi Jest Kruševac, mèsto slavno. Gdč se pleme dčda moga Porodilo i procvalo....
Died moj je p irvi bio Na divanu sarbskim čarom,
Do kolčna sčdeč pio Màrko vino sa La/arom.
Njemu bude starešinstvo Mnogim pésmam izpévano — Starešinstvo i gospod»tvo I sinovah čast, junaštvo.
N» na jadan on a j danak (Nikad sunca neglcdao!)
Gdč prodade i i/.dadc Vuk Brankovič Sàrbsko carstvo, Gdč propade ban Strahinja I Toplica sa Ivanom Tu propade i Jug Bogdan S devet siuah turskom sabljom. Tek najini ulji dčte Gojko,
Koje uije jo.A doraslo Nit do konja nit do sablje,
Kod kolčvke osta zdravo.
Njega odili na s vom krilu U Nčmačku sluga Banko,
Kad oteče naš grad Turci Sa krajiuom svom ostalom. Nauči ga konja jašit Vladat kopjem, vladat sabljom. Tu sc j’ junak niente S Hàrvaticom Ženom krasnem, Dobrih konj ab najašio,
Turskih glavah nasčcao,
Doklom i on piatto je Svu slobodu svojom glavotn, Nakon sebe ueoslaviv
Nista nego ime slavno,
I mene i bralca Božka,
D file ludo, i nejako.
Hvala Bogu! sto do konja I do sablje vee dorasob Te ja mogu stat u kolo Za dom, za rod i kàrstjanstvo . ... Cuj u našem rodu dfida Imadjaše proroČanstvo,
Da ee pasti rad nesloge Sila Sàrbska s bojnom slavom :
Ali isto kobno kaže Deda moga proroČanstvo,
Da nam višnji oprostit ce,
Opct vratit vrfime z la Ino,
Gdi ée Turska demeščija
Past pod našom svètlom sabljom,
Klanjati se polumfisec
Kiirstu modnom pravoslavnom.
N es tat klelog bratskog jeda,
Ki nam gradi ovdé pako!
Gdi ée kuma kurn poslovat Brat opel zvat brata bratom.
A pobratim s posestriniom IN epos lupai veé bezsraiiiuo.
n>< loo ><e;
O! Rog c e se smilovati Nad nesrèéom grotnom nasoni,
Koju si mi ko prokletstvo Sièpi na vrat nakopasmo:
Te de dati, izbavljenje Da de dodi skoro amo.
Silna jeste na.Aa vojska Koju sada družamo.
0 tet demo — ako Bog da!
Š njom svu Sàrbsku s Bosnom slavn o m. Tu du i ja na Kru.Acvac Posaditi kürst s barjakom.
Tu de.A tada ti Aetati Moja dušo, moje zlato!
Kao gos poj a od KruAcvca
1 ostalih bèlih gradov,
Tu ovijat gardne rane Sirotinji bratji sa mnom Uditi ju k nebu gledat Opct smèlo i upravo
Dok privikne k bèlom danku,
K jasnom suncu oko slabo..............
Nu ako bi na mejdanu
Pao pod britkom turskom sabljom,
To past nede mlad Jugovid
Bez odméne i bezslavno ...
Budi stalna ja éu doči.
S Bogom ostaj , moje zlato!
3.	Boj.
Bojak bise do dvč vojske Sa kàrAtjanskom Četa turska — Sve za Sisak na krajini Milsto snage i oružja.
Sila je tu vojne dèce
Na mej dann izginula
Dok pod svetim kàrstom Častnim
Alaj-barjak pade u prali.
I nas» Bogdan hiirvd se je Za slobodu kano junak;
Nu šta sc je 5 njime sbilo:
Stiže li ga smàrtni udar,
II promaSi u svoj hitnji,
Baza zn at je zbilja muka.
TNfkoj momak kazh Zori Za ustavit potok suzah,
Da ga odvest vidi li su U Carigrad kano sužnja.
Drugi: da se poturcio
l02 ly,«}
Zavčrio krasnim bulam,
Po njem njojzi porudujud Nek za vojna pojde druga.
Nu zakle sc krasna Zora:
Rio nevéran, véren bulam,
II zarobljen ili màrtav,
Cekati ga kano druga.
4.	Prosioei.
Pod Turjadkom lipom sedi S otcem svojim Zora mlada,
K n j oj dolaze vitezovi Od is loka i zapada ;
K n j oj dolaze prosinci Sve gospoda izabrana;
I b a no vid od Harvatske Liep kano beli danak Dodjc prosit s družbo m svojom, Nudeč pArsten zlatili d arak.
Te tja daljne iz Némaèke Prose slavom garba stara,
I d è do v ali šilom božjom, — Prose, prose al badava:
Krasna Zora sve jednako
U ljubavi, vàri stalna Željno Čeka s voga dragog Kano drugi dan sastanka, Čeka 16 to jed n o drugo,
Jur i tretje léto n asta, — Čeka, Čeka, nu niema Te niema vec Bogdana.
5.	Po služnost.
Pod Turjačkom li pom vàrvi Opel sila prosiocah,
Sluge vode vrane konje,
U podrume bòia dvora.
A u dvoru ruj n o vince Pije družba mladih go s tab, Nazdravljujue Zori lčpoj Bez ikakva prigovora.
Bogrne ima béla svèta Na četiri strane dosta;
Al n j oj nima nigdè druge, Bila Žena il dčvojka,
Bila ista u gorici Vila žena zlatokosa,
Jer Turjačka cerca sama
Jest milina i dragota ..
L èpa bi aie u raskoii A joi lèpia jest žalostna, Kano sunce kroz oblačac Kad izlazi od is toka .... Družba pije, nazdravljuje;
Al nemari za to Zora;
Šum veselja ode mimo Vrata sàrca njezinoga Kan od kit rème kad prolazi Šuni cerkvenih kraj prozorah.
Oko moje i ručica —
Zoro, draga čcrco moja! Gčrdno sam ti ostario Za kudu se brinud dosta. Ni pod starost nimam časa Utlirt s čela grad od znoja. Nimam komu izročiti Gospodarstvo grada svoga. Puno brigali ved prcgorčh S tebe kano blagi o tac, Nadajud se da razabrat Tužno sàt-ce ode doba;
Al ncmože odolčll
Duže milost sàrca moga,
Znaj i pesak najmekčii.
U tvàrd kamen čas prctvora. Danas trčba da saznadeš Ti konačno volju otca.
Evo svčtla duždoviča Lčpa tvoga prosioca!
Vàr/.i na stran travnu tugu,
I čeka nje tasto kó san,
Podji za njcg u slolicu Sile>, slave pvčko mora,
Da me mine edarede Za unukom želja močna,
Da mA à njim sc razgovori Starost j a dna i žalostna,
Da bez brige za čast kuče Mogu unič u dvor groba.
Kod njega če bit ti dobro, Prebolčl če duša tvoja.
Nu ak nečes da poslusaà Volju, savčt čačka dobra, INcču te zvat čercom Zorom, Tako meni višnjcg Boga!
O prem jadne včrenice! Stražnja o<lc nada tvoja, Slrainja lanca (koj je tebe Za svčt vczfl) puče pola,
Ro jeseni list od včtra Sva uzdarkta od govora,
Kö zastšni mrazom zelen,
Sva zastžni jadom Zora Nu Slovenki vek poslušnost Biva sveta kó rčč božja: Premda s j ad a nemogaše Proiznčti nili slovca,
Pak da oče poslušati Šta zaktčva rčč od o tea,
Niknu glavom lica blčda Ko bez sunca rana zora.
6. Véra.
Sunce usnu na zapadu Sa kiirvavim licem tužno,
I iioó stigne te sakrijc Silne zvčzde neba n dvor,
Ma šta je svili zvčzdab briga, Rojim blisla nebo čudno,
U Turjaku po dvoranah Lèpsih zvezdah ima puno,
Gìdé igraj u s podružnici S duždovica mladom dmibom. Turjački je na čast pozvó Rod s gospodom s vom okružnom, Jer se oec danas včnčat S krasnoin Zorom sinak duzdov. Od gospode sve po gradu Do polnoči vàrvi äumno,
Pa ne smotre divne igre,
Krt grom igra s sekoni munjom. Nu ju smotri sama Zora Ka u sobi moli lužno Za spasenje duše svoje Pred kàrstome kasno u noó.
Vidi Čuje plaho nebo
Ko sc lomi s groznotn bukom,
Ko oblake sèèe munja I grom trčska s gnjevnim dumom.
»Oj Bogdane oj Bogdane!
Ta ti ovdč, moja du5o!
Vikne plane j ad na Zora Prigàrli ga k sebi rukom. —
»Gdč si bio ? ja sam tebe Ali ček ala davno dugo .... Protàrpèla s tebe, dragi,
Mnogu brigu s mnogom muko m . .. INu dobro je opct meni —
Ti si doSo, moja dušo !.........
Gdč si bio ? tako kasno,
I vrčmcnu u tom burnom .... Zašto tako ti problčdnu? . ..
Ali oko je tvoje mut.no !....
I ruke su studcnate
Kan da j’ sàree tvS smàrznulo.«
»»Moja, draga rajska Zoro!
Moje zlato, moja kruno !
Kraj kàrvavc Kupe usnuli Ono slavno žarko jutro —
Véra n rodu ilirskoinu,
Včran Tebi, moja kruno!
Usnuh s rččma na ustim a :
»S Bogom Zoro ! s Bogom dušo !« Pak sam Ičpi sanak snio,
Svcdj o tebi, draga , tu noe.
Tii zakasnili ncmoguci Ra zastat se sa snom dugo,
Te mi lice potamnčlu
Svc od sanka sladkodugog.... Ti si ljubav obranila,
S kom te Bog je nadahnuo.... Primi s toga ovaj cèlov —
Sa uzdašoem, vèrom punom. Višnji Bog je naju složio Tja do groba svojom rukom, Pak ce ljubav našu čuval I nad grobom, moja kruno! —
Oj Bogdane oj Bogdane,
Mojc dobro, moja dušo!
Ah tvoj uzdah sàree reže,
Kó led me je cČlov udrò,
Ra z tek o sc po utrobi
Rano otrov s bčsnom mukom.
Ali pod tvojim zimnim ustam Razstavlja se télo s dušom....
S Bogom ostaj, moj Bogdane! Blago mi je.... s Bogom, dušo!
Tim unide drugarica Mlade Zore siirce družno,
Da probudi i odéne Odèéicom nju zaručnom!
Nu pod kiirst se Zora sruii Kó pod dàrvo listje suho.
Mali prolčti, hi rei?, stilila Glas po gradu sa jaukoni.
Dodju, dižu jadnu Zoru,
Bude tèlo neprohuduo,
Dižu, hude i prcmiču,
Dizu hude al zaludo!
Oèice su izgorèle
Ruke smàrzle, skrce puklo,
A na usta udariše
Bèle pène s kkrvcom rujnom
Danak svanu! sve se zvčzde Posakrišc neha u dvor,
Tek kó ribje oko svetla Jos danica sjaše krugom,
A mésce se na zapadu Pripasao tmastom prugom.
Mlad duìdovié o d èli se
Put Mletakah s lépom družbom ;
A za njim se porazide
Rod s gospodom svom okruinom.
Sam ostaše j a dan otac,
Plat'ué kano dčte ludo. f»°(C
IZJASUJEMJE.
ovoj knjižici ima i baladah i romancah. Nu »ta znače ovc <lvč u tuišoj literaturi skoro neču-Vcnc rčči? Šla je balada , i sta romanca? ili koja izmcdju njiuh vlada razlika? — U torne se predmetu svikolici krasoslovci slažu, da su balade i Romance epopeje en miniature. Nu neslažu se njihova mujenja o značaju, koi razlikuje baiadu od romance, Jeani kažu, da jih čin i odèea (t. j. jezik, ko jim je čin izveden) opredeljuje, zakljuòujuéi da kod balade valja da je čin junački, icslok, zamàrden, čemu trèba da odgovara i jezik; gde naproti tomu čin romance biva -euski, niežan , prost, a jezik činu odgovarajué, naime lagak, ili (kao sto sc kaže) igrajuč. Drugi opet estetici drugu melju razliku. A nèkoji sud c, da razlika z a visi j edin o od obraza ili forme, u k oj o j se ove pesni izvode, s koiim se mujenjem i ja slažem, nputjen, da ovd? (noko-liko su meni literature germanskih i romanskih nabodali poznate) druge razlike neima, nego sto j c narodna, t. j. da jnžnožnpadni (romanski) narodi imadu ponajviSe romancah, a sčvero-zapadni (germanski) baladah *). Dàrzcé se toga mujenja, metnuo
Da imade u najnoviem vflku takodjer u Franceeah i Talianah baladah, i naprotiv tomu u Nčmarah i Engleuah ro-•tianrali, lo mi plod i poslèdci medjuHobnoga litorarnog upo-«»Hvaiija istih nerodah u noviem vremenu.
sam mnoge komade u p,"irvi razred (baladah), koi bi se valjda (polag mnjenja drugih) uvlirstiti imali, u drugi razred; suprot lomu uložio u drugoga — komade, koji bi se valjada (po činu i odčči sudeč) pristojali bili boljma za piirvi razred. Samo jcdan jedini komad : «kratka srèèaa umako sc je u parvi razred ; koi polag svoga obraza spada u drugi.
S mnogih sam več Stranah slušao , da nčkoli-čini izmcdju naših domorodacah ova vin sla od poezie mje u čud, koji kažu, da su balade i romance plod tud jih literaturah, kojcga nevalja uvodi ti u ilirsko literaturo kao stvar, koja s narodnim njezinim duhom ncsudara. U tomu se ja mujenju nikako š njimi slegati ncmogu, j cibo sodim, da naš narod (kao i svi gotovo ostali narodi) tu stroku pčsamah več lniade, nu pod drugim nam imenom poznatu. U koi če razred spadati veči dio naših narodnih pčsamah (ako ili očemo da uzpo-redimo polag pravdah estetičnih) — ako ne u razred baladah i romancah? Koi jih odlikuje duh (ako ono oduzmemo, šta svaki narod imadc svojeg vlastitoga, značajnega) ako ne onaj, koi živi u baladah i romancah ludjih narodah. Može se obavč-stiti o torne svaki čitatelj, koi uzporedi nčmačke, cnglczke balade i špaujolske romance s našimi narodnimi pčsmami. Taj sc isti primčr može ožeti takodjor od pčsamah ostalih narodah, n. p. Talia-nah, Francezah i Romajah (Novo-Gàrkah). Kolika vlada srodnost i shodnost u struci i obrazu ! Tko nije od mah pomislio na naše junačke pčsme, koi je priliko imao čitati špaujolske: Jiomances del ern-trador Carlos y delos doie pares ili one : del cid el campeador? Kao primčr nači češ, umni štioče, romanco a Sužanj « u ovoj knjižici koja je ma-
1° ne rèè po rčč prevedena iz španjolskoga — Ja dali le ii ovom dčlcu ničta tudjega ili neobTčnoga neuvodim, nego samo golo ime. Sta se tiče dulia, koi u n j oj Livi, to s udi m, da neue biti čitalelju stran, zač to su i tu bile moje neprestane pratilice 1 učiteljice narodne pèsme. Sto imade u njih večoj strani čitatcljah način valjda nepoznatoga , bit če forma od romancah, koje sam sa svim na čpanjols-ki način s priglasci (assonancami) složio, o kojih óe biti joč u ovoj knjižici na svomu mestu govor.
*—Priklopio sam i ovome dèlcu nekoliko izjasnjenjah. Istina Bog nijedn oj d ob roj pčsmi komentara lietrčba ; nu mi Slavjani za sada joč, gdč sebe (tako rekuc) najmanje poznajemo, izbčči nemožemo, da vlaslite proizvode s tatovimi stakami i repovi u bèli.svet nečaljemo. — INači ceč, dragi čtioče, i mali rččnik od manie poznatih osobilo stranili rečih, kojeg priklonili za odgovoriti želji jedne strane čitale-ljab, k oj im podpuni nauk narod noga jezika ni je r-anat, kao i za zadovolit želji onili, koji nisu toliko iniuci, da si mogu nabaviti sv e réÒnike i knjige, po kojih je nebrojeno blago našega prekrasnega jezika raztreseno. — Pridao sam takodjer straga dèlca čestita imena (p. n.) gg. prednlatnikah , za da svaki °d slavne gospode domorodacah uviditi može, na-koliko se pod up ire pred pia lom izdavanjc knjigah, koje mi zapadni Iliri pišemo. Istina, broj je pred-platnikah za Horvatsko (osobito za Zagreb) do s ta inatan. Što sc to isto nemože kazati i o ostalih varočih i predelih, po kojib nač narod stoji, to-wu je uzrok àrdjavo stanje načeg knjigotàritva ili (bolje rekué) tuga, što mi još nikakovih knji-gotiiržacah ili ljudih nei mamo, k oj im bi bilo do razprodavanja i razpošiljanja knjigah ilirskih. A
taj sc nedostatak (da mimoeredec jednu vcliku po-trébodu odkrijemo) donle diguuti neue, dok kojc od domorodnih drnžtvah na taj poso svojih očiuh milostivo neohrati, ili dok sc novo u tom smislu i duhu družtvo nesloži. Dok toga neuzbude, ostat éc u prahu i zahoravnosti tolike sbirke prekrasnih naših narodnih pèsainah, kao i ródki rukopisi iz-vàrstnih starih pisaocah Dubrovaókih i Slavonskih — pored holjili pisarnah onih živudih literaturah, koji neimadu toliko privatna imetka, za modi je-dan dio na izdavanje svojih delah obratjati, ili koji se ncuztežu bacili vas stid, od stida li rumenim obrazom iti od kude do kude prosjadki mulec :
JVcbi li se (luta našla,
Koja bi sc srni/ovala,
J na Boga pogledala —
t. j. predplatila na novo izlazcce njegovo dólce s nókoliko grosah, — Može biti da imade još gdóko-jega slavnoga gospodina predbrojnika, koi svoga imena ovdi nece naci. Nu takovu gospodu Mecenate (kao sto su za nas svi predbrojnici) molim, da meni nezamère. Ako jih nema u knjiži, to je bilo doista (harem od moje strane) naravski ne-mogude, da jih metnem t. j. bilo znamenje, da jih j oš u ruke primio nišam.
U Zagrebu na dan velike gospojine t. g.
1$ a 1 a <1 c.
S3k<$X
Sir. 19. 77 6i reAo: ot/ jezera C ito sarn dèklicu.
Rèèi, koje sani u Djulabiah (str. 155 ) naveo o morskih deklicah, Čuo sani od 1J ud ili u mora za-vióaju Stajcru. INu na lètoànjem putu prikupio sam jo« mnoge različite vèsti o njih, pa se uvlrio, da 8e jo« svigdž, kuda se razprostire ilirska rèd, znade za o va nježna, hlago- i èiulo tvorna ženska bitja*).
1J Dolensko j Krajnske uz medjaš Horvatski, gdč tako nazvani bèli Krajnci (prie nazvani pravim imenom Horvati) i V lasi ( uskoči Bosanski i Lički) stiije, imenuju jih kao u dolnjih Stranah domovine VHe, pa se o njih pripovčda ono is Lo, «to pripo-vèda V uk n svom rččniku. Kažu takodjer, da ima-de ljudih, koji su Vilu videli na razk.iršljii u šumi, 8'ìà je ležala i spavala, pa jih je srČtne učinila, bivši oni nad njo m (Vilom) naČinili sČnku od zelenih granali, za da uklone žarke sunčanc zrake, koji su joj ud a ra li u prekrasno lice. — U ostaloj D o len s k oj nazivi ju sc Rojenice (Rodjenice), te se ljnpovčda, da svaki èovèk, miniali kako se rodi, dobije svoju zvčzdu na nehu i svoju Rojenicu na
* ) *la< kod istih eusčdnih Ntmarah Labudske doline (^Lavatiti li al) poznate s n pod imenom : heidnische Weiberl, gdè se jo« i nitasta kažu, gdč su one prebivale.
zemlji, k oj a proriče njegovu butluóu srčen *). LJ Gorenskom ( Krajnske) z o vu jih po najviše i naj-Čestjc ajdovske dèklicc. (J drugih sc opel Stranah Gorcnske kao i na Slovčnskom Koruške zovu: čiste lene, bèle iene (sravnaj Českosl. bjlé panj). Na Zilskom Koruške tak o dj er ielik (selig? ) iene. U svili tih Stranah poznate su kao dohrocudna i 1)1 a-gotvorna bitja , ko j a Čine scljanu mnoge službe, n. p. proriču mu, kad je vreme, gdč valja sčjati, i sta trČba da sčja. Pripovčdala mi je u Bledu (Feldes) stara Gorenka, da je bio nčfcoj seljanin dobro poznat s takvom jednom Ženom, ko ja mu je svčtovala da neka ide u nevrčme sčjati boba, šla on i učini. Nu malo poslč toga izniknuše, eto Čuda ! mèsto boba same jele, k oj e u malo vrčme toli visoko porastu , da svekohko susédstvo staile čuditi se i smejati nad tim divnim bobom. Nu seljanin razshrdi se i razljuti tako žestoko, da uzc
*") Kažu, da rii babe , kuje rii k tipale né k oj e nekarsleno jošte dete, cule, gdč je Rojenica iz jednog kuta sobe tiho pro-iznesla rèe , da c'e biti lo dete velik krndljivica. Tu ae iz-najde odinoli je dna iz inedju tih babah , koja ae prilivati posla, da izlčči déte od te opake ati-aati, izreže na ime njemu iz pod palca malenu jednti žicu, koja. kad ju prinesose k novčiču , odinoli alade igrali, skakali i previjali se —, U starih càrkvenoslov . rukopisah staroga zavela prevedeno se nalazi XV/- Roidenica (gl. kuj. Inaia). Na istom je mčslu prevedena réè fìctlflÒVlOV i Rod', o k oj e m bitju ipak jos kod naroda «lo sa d traga nalazio nišam. — 1 u Huskoj se je jo.š u staro vrčme znalo za Rohdenice, očem svčdoče stare prodike. — U drugih se ojiet Stranah Krajnske pripo v«*da, da tri Rojenice ulaze u klicu , kad koja žena rodi, no huda ulaze ? to nitko nemože videli; nego kad izlaze, ako mesec sveti , to jih vidi rodinja obučene odéc'om, kao sto ju nosi dii ga ( Iris), gdč od-laze ostavivsi detetu dare.— Tko jos znade više o njih? Nebi li pokupio sve , pa meni priob« iti izvolio ? Neznade li se gdč za Roda'i Nije li Rod blizu Rohirai
sèkiru, pa udri po tom Čudnom bilju. Nu eto ti drugoga Čuda! Kako se koja od tih jelah obori, to se iz stabla skotura sam debeli bol), a to u to-likom obilju, da mu ga je to lč.to vise obrodilo nego svemu kolikomu smèjuéemu se susčdstvu. -r-A u Zilskoin pripovédaju, da je nestašna jedna bela iena proso pičjuči sve latovje izpoČupala, pak °J>et naopako, t. j. mèsto korenja vArhove u zeniti11 sposadila. Seljanin se nada tim začudi mnijuéi, da óe s ve propasti; nu sa svini time kad dodje vrčnie žetve, toliko ga nažnje, koliko ga za dvÖ druge godine nažeo nije*).
Str. 25. Jur su kosci nizko došli,
Bit ce veó tri sata.
Kosci zovu se u Stajeru jedati red od zvČzdah, polag kojih sc prosti narod po létu noéju vlada. Obično izidje gospodar ili gospodarica iz pred ku-6e, pogleda na nebo, udje opet u sohu kažuč: Kosci ic nizko: ta ili ta s Ura je: deca stante! Dekle podrane, te idju na svoj poso. Gospodar ide me-dju tim u konjusnicu zvali hlapce (sluge*), neka Urane i konjem polože, a ko su več kod kuce. — I po dolnjo) strani domovine valja da su poznati, jerbo Kaniilic u s voj oj krasnoj Roialii navodi iz-medju drugih narodnih imenah zvézdah takodjer ime Kosci. Primorci se isto tako vladaju polag zvčz-dah, koje zovu VlahicL A Jarnik imade u svome
,	, *) U Oskoj h v pripovčda ia nČkakvu Polednichu, zenu,
, Ja P°inaie žrivljirnm žeti , nu nitko je ipak tu viditl nemo-Kad ima odvile velike vrucine oko pódne, to ona ide na obale potoka ili reke, pa taino veonia nemilo zaplače.
Etymologikii f^lastovke, kojc prevodi nèmaòkimi Harns täbe*).
Str. 26. Vec na klupi zahàrkò je Pijan starešina.
Starešinom zovu po čitavoj go ruj oj strani naše domovine vincanola kuma (Trauungsbeistand). Iinade i nevèsta svoga starešinu kao i mladoženja. Dužnost mladoženjina starešine jest: zaprositi clè-vojku, i podi na dan vénòanja kao kolovodja sa svatovi po nju u kucu maj činu. U càrkvi stoji uz. mlad oženju, a kad se pinije, sèdi za stolom parvi do njega. Poso nevèstina starešine jest: čuvati dé-vojku do dana včnčanoga, da se 11 es bij e kako va golema sramota; te je taj dan običnim narodnim načinom izničuje svatom, kad do d ju po nju. Kod stola (mislim) da i on sèdi parvi do nje. 1 za mira/ valja da se pogode starešine. Nu o tome olv-širie (ako bog da) na svome mèstu.
Str. 27. linke lome majkaì kuma 1 druiice mlade....
Druiice ili svatevce zovu se one dvé lèpo cvè-tjem i koječim iz kit jene dèvojke, koje kao druga-
*) U Ruskom ima takodjer jodna viirnla zvèzdah, koje «e 7.0vu Kosanj. U eàrkvenosluv. navi ées Vlasoieljce, a opet na drugom mtfstu Via soie li he s 7TÀfcCCf)££■ (obàiruia citat moie» o tome u Slavin n novog izdanja od XV. llanke, Vrag 1834 str. 280).— To He pit«; Ata je koren od tili Kosacah iti kosa (falx) ili kosa (coma) t Kod nas kod kuce kazu, da so aovu zato tako, ato ut oje n a nebu u onakom redu kao kosci, kada kose livado. A 7.a. kosu (coma) govore primorski Vlaiiči, ako su to one iste «vèzde. Ne stoje li po red loga u kako vom savezu s kosom Ber eni činom (coma Berenices) Ì Istina Bog 1 tud è mi opet a Hamletom uzkliknuti moramo : ,,Ima puno at v arih i na nebu » na zemlji , k oj ih se jo« aan našo mudvosti ni dodirnuo nije.64
rire stoje uz ncvéstu i mladoženju. Njih u càrkvu vode do dva druga (djcvera, Brautführer), koji i kod stola uz njih sède dvoreci jih, t. j. predlažuč na tanjir jčstvine, i na drobne razrčzuc kamade. U gornjih naših stranali za veliku sc dà rži sramoto, ako svatevca k oj a sto uzme svojom rukom na svoj tanjir, nego ona valja da Čeka, dok joj drug ne predloži i ne razkomadi, pa i mnogo jesti nepri<toji se, nego valja, da se dado mnogo mikati i pomirjati. Zalo se kaže prirččje o ženskih glavah, k oj e kod stola neée da jédu: « Dò rii se kakti svalevea (druiicà). — U Primorju se zovu prve divice. U dolnjih Stranah izvan varošah, gdč se ovakove dč-vojke zovu krancle (Kranzeljungfern ) ueima toga običaja. U narodnih pèsinah, k oj e sc kod Bosanske bratje mus lemah poju, čitao sam višeputah o nekakvih jendjibulah. Valja da su te jendjibule naše dr utice ili svatevce.
Str. 28. Perun stvori za Ladu Pitome gàrlice.
Za priči eu o gàrlicah sp orni njem se, da sam ju čuo pripovčdat od pokojne moje tete Marine, več u pài voj m oj oj dobi, još mnogo p rij e nego što sam se poČco učiti nè,mački, što je dakfc bilo pri-jo 13. moje godine. God. 1830. buduči na prazni-kah' kod sestre, čuo sam je opet od netjakmje se-damgodisnje dčvojčice, koja ju pripovčdase svome u kolčvci još bivšemu trogodišnjemu bratcu. Tu sam ju odmah i složio u rižme (harem za onda kako tako) za prcnèti to li lčpu i nježnu stvar ta-kojer u višji krug literature naše. Na lčtošnjem putu, dobio sam u Krainskoj jcdnu is loga predmeta nar o dnu pvsmu, koje p o radi nje z ine dužiuo
ov<li uložiti nemogu, nu nagi ce svoje mèsto « drugom ili tretjem razdélku narodnih pèsamah moje s birke. — Mužcvi, k oj e napominje Četveroredak:
nJVečuješ li cviliti Drago déte tvoje,
Kom s e ncce smiliti.
Ki se dčcom go je.n
jesu oni kod naAe bratje u Mariborskem kolaru Štajerske u povéstili poznati Pcsjani (Ptolomaeovi* Resi, Hioooir) narod ljudih divljih, po Čitavom tèi n kosmatih kao psi , mèsto glave od Òovèèje prilike s glavom od pasje prilike. Pripovèda se, da stoje prama is toku. Pokojna moja teta (Bog joj prosti o dužu !) kazala mi je, da se zovu tako d j er kalvini, te od nista druga neživu, nego od nevine drobne dččic.e, koju kradu, uhi ju ju i žderu. Spominjam se joŠ, da nišam nikad mogo bez nèkak-voga trepeta obrat iti oČiuh na ona barda železne i saladske stolice, k oje je moči sa s vim lako viditi s prodola, na kojem stoji naša rodna kuča; jer-bo sam znao da ondè več stoje kalvini , od ko-jih se vide nèkoliko bramali u zapadnom suncu lèskati. — Ako neblndim, da ista je povèst. (o Pesjanah) poznata i kod Horvatskih Zagoracah, gdč jih nazivlju upravo Pesoglavci.
Str. 70. O nihada ne gledala
Te gradove, zlatne sobe,
Pane j a da, pune zàla,
Punc vàrhah, punc zlobe —
Od otrova, gvozdja stan.
Neima može hiti u čitavoj dogodovdtini 14. i 15. slolètja nijedne vladajoče kuče, koja hi se u
l°li kratko vrv m« tolike bila domogla vlasti i tolika nabavila bogytstva, kao Ato se je domože i nabavi kuča Celjskih knezah (grofah). Oti prostih Pastelih gradovah Sanecka i založenega Celja uz-pese se, pridruži vsi si do mala mnoge druge gradove, na prestol de facto čitavc Štajerske, Krajnske i Koruàke. Čim se udadc kéi jednoga vladaoca <>ve kneike kuóc za Žička kralja Ugarskog bu-de knez Celjski takodjer za bana Hàrvatskoga po-JJ J*en » te po tom svojom vlastju ne samo u Hàrvatskoj, nego li kao ban takodjer u Ugarskoj prevagnu. Isti Tvàrtko kralj Bosanski, od kojeg se je óercom bio oženio, odabra ga kao naslednika u svojo j dZirŽavi, kojn čast medjutim nas knez primiti nemogade, buduči bosanska gospoda neh-tÖdoSe da mu izruče kraljevimi. — Nu bas timi mnogostranimi savezi vladajucih kuéah zametnu
se u prestol njihov cirv propasti. Tu je zulum
ti a toliko bčsnio, da sc je poslednji novac oteo poddajniku, za moói pia tj a ti Čitavc obitelj plc-micke i čete bezbožnih slugah koji se njihove strane dàriahu*). Na kakovom su glasu Celjani bili kod svojih susédah, može se zaključiti iz postavice: »Laglie je s Mohametani nego li s Celjani — «
Na otom dvoru izmedju takovih razbludnih i opak ih okolovstinah rodi sc nas nesrtHni Frcdrik. Priroda ga je nadarila plemenitim i uljudnim snr-nu odgojenjc mu upravo na to idjaše, kako bi mu moglo prirod nu dobrotu izopačiti i izkore-mti. Vcc u parvoj dobi junačkih 15 tab oženi ga
Tu sc imade i t razili početak siromaštva celjskih hp-•janah: razkomadjeiije zemaljah, mnoge kojekakve «tare da-
01,10 (vèrojatno proti njegovo j volji) s cerju ugledne i moguéc kuce Frangepanske. Nu neka govor nastavi dobrodušni stavac Valvasor:
Graf Herman von Cylli, dieses Namens der Zweyte, halle mit seiner Gemahlinn, zween junge Herren erzielt. Einer derselben, Namens Ludwig, erbte die, in Kiirndtcn gelegene, Grafschaft Orlenburg: dem Zwcyl.en mit Namen Friedrich, gab der Alle etliche Schlösser, nähmlich Stanisehak, Samobor, Gurckfeld, Machau, Rudolphswerth und Landstrass. Denn selbige Orter waren damals denen Graflen von Cylli versetzt, und also in ihrer Gewalt. Also hatte Grafi" Friedrich seine eigene Wohnung und Hofhaltung zu Gurckfeld, und führte sein absonderliches Regiment.—Als man aber zählte 142*2, verschied seine Gemahlinn welche eine von Modrusch gewest, und ward der Leichnam gen Cylli geführt, allda er, in dem Kloster, zur Ruhe gelegt worden.
Darob entstund ein starckes Gerücht, als ob ihr Herr, Grafi" Friedrich, sic im Bette erstickt liette, um, für die adlichc Jungfrau, Vcronica von Desinze, *) von deren schönen Blick er Feuer gefangen hatte, in selbigem seinem Ehebette Raum zu machen, zu eh hoher Verbindniss, und diejenige auch in seinen Armen zu haben, die er allbereit im Herzen hatte. Und weil drey Jahre nach seiner ersten Gemahlinn Hinfart, er, mit ihr Reylager hielt: ward der gemeine Argwohn desto stärker.
Olin Zweifel hat dieser Verdacht eben sowohl seinem Vater die Gedanken eingenommen, und eine Rachgier wider Madame Vcronica erweckt
Polag flvìidoèbe jodnog lrlopisra bila je onda Veronika pod imenom bisrr Hàrvalski poznala.
Und vermutlich auch seinem Herrn Schwager dem Kaiser Sigismund, einen Verdruss gemacht. Doch kehrte man eine andere Ursache der Straffe vor, ncmlieh die Ungleichheit des Standes. Denn wiewohl cs nichts unerhörtes, dass ein Graf, mit eine, Kdel-Dame, sich vcrhciralhc: so wollten doch die Graden von Cylli, ihrer Macht und Befreundung wegen, mit hohen Häusern, fürstlich betrachtet seyn: wie gcmeinlich grosse Gewalt, gross geachtet und mit geringerm Stande, wann kein sonderbarer Zusatz eines Nutzens dabey ist, unbefreundet scyn will. Wed dan der Keronicac Eltern nur des Ritterstandes waren, und Grafi Friedrich sowol ohn seines Vaters Willen, als olin seines Herrn Schwagers, des Kaisers, Rath, sie geeliget hatte: forderte der Kaiser ihn zu sich, in Ungarn, licss ihn, als er erschien, gefänglich annehmen, und zn seinem Vater, dem alten Graden, Herman führen.
Dieser liess ihm alsofort Fesseln anlcgcn, folgend s in einen verdeckten Wagen setzen, und nach Osterwitz, in der Gradschaft Cylli, in einen Thum, bringen ; darin er eine Zeitlang in den Eisen, wohlbewacht, vorlieb nehmen musste. Nach der Zeit führte man ihn gen Cylli, in die Burg, woselbst, er dem Ritter, Jobst von Helfenberg, zur Verwahrung, anbefohlen. Allda zwang ihn der Alte, alle die Schlösser, so er ihm hatte eingeräumt, abzutreten. Und neben ändern das in der Gottschee ligendc Schloss, Friedrichs tein, welches Grafi' Friedrich allererst neu-angefangen, und aus dem Grund erhebt hatte. Damit, dann auch die Steine den hohen Missfallen und Eifer dess Vaters empfinden mögten: zerstörte er dieses Schloss Friedrichstein, und brach es ah, bis auf den Grund. (Welche Einreissung dann
gnugsam zeugte, dass nicht der blosse väterliche Un-will über die ungleiche Heirath, sondern auch die schwere Beargwonnung dess gefangenen Sohns, mit der vermuteten Ermordung seiner vorigenGemahlinn, einen solchen Zorn-Brand, bey dem Allen ange-7.iindt hette: Er sonst schwerlich , das erst neugebaute Schloss also würde ruinirt haben.)
Also lebte nun Madame J^eronica ihres Herrn und Eli-Gemahls, wie auch aller desselben Schlosser und Herrschaften beraubt, dazu in stetter Furcht, für ihrem ergrimmten Schwäher; von dem sie nichts anders vermuthen kunnte, als dass derjenige, welcher, um Ihrent willen, seinen leiblichen Sohn so hart hielte, und allerdings vor siedender Zorn-Wut, ein so schönes Schloss-Gebäu abgebrochen hette, den schönen Bau ihres Leibes, und die Wohnung ihres holdseligen Lebens, gleichfalls abzubrechen, kein Bedenken tragen würde. Wess-wegen sie ihren Aufenthalt, bey den wilden Tliie-ren, suchen musste, und sich, nebenst etlichen ihrer Kammer - Jungfrauen, in den Wäldern verbergen, alda Furcht, Sorge, Angst, Herl/.leid, Threnen, ihre tägliche Speise, Molli und Mangel ihre Fülle und Ersättigung waren. Wie dann aus unordentlichen Vermählungen, dergleichen bittre Früchte nicht selten erwachsen.
Weil aber die Augen der gewaltigen gar weit und scharf sehen, und derb alben die Ihrige besorgten, Orai! Herrman dörflte allbereit, auf die Spuhr kommen seyn, in welcher Gegend sie sich versteckt hielte : erachteten sie, rahlsam zu seyn, dass man sie heimlich, in einem, vor Pettau im Felde liegenden, Tliurn führte : als darinn man sie nicht so leicht würde suchen : brachten sie der-halbcn dahin.
TUJ
Aber solches schlug zu ihrem Unglück hinaus. Es wachten für den regierenden Allen, allenthalben unterthänige Augen ; also ward solches gar bald ausgcspührt, und nach Hofe berichtet. Von dannen man hinschickte, sie abhohlen, nach Osterwitz führen, und allda in einen Thurn werfen liess. Daselbst musste das schone Bild, eine gute Zeit in grossem Elende, gefangen sitzen, und vor Hunger schier verschmachten.
Endlich liess sie der alte Grafi' auf Cylli bringen, und stellete eine scharfe gerichtliche Klage wuler sie an, mit ernstlicher Bemühung, Ihr durch Urthcil und Recht, den Kopfi' zu nehmen, und die Fackeln ihrer liebreizenden Augen, welche seinen Sohn so ungebührlich entzündet heilen, in ihrem eigenem Blut auszuleschen. Er gab ihr Schuld, sie helle seinen Sohn durch Zauber-Künste dazugebracht, dass er sie geheiralhet; über das ihm, dem Vater, mit Gitt’t, nach dem Leben gestrebt.
Allein es mangelte an gründlichem Beweis: darum kunntc ihr das Gericht nicht beykommen, mit einigem Schein des Rechtens: der Advocat, welchen man ihr hatte zulassen müssen, stritte für sie ritterlich, und sigle: und fand dissmal der sonst gcmeinlich ein treffen de heilige Spruch: »Was der Fürst will, dass spricht der Richter,« vor diesem redlichem Gericht, seinen Absatz.
Allein in dem Herzen der Gewaltigen, sitzt je-tnaln ein andres Recht verborgen, das heisst »Gewalt«, welches, wann das ordentliche Recht nicht, nach Wunsch, hinaus geht, zuletzt in offenbare Thätlichkeit leichtlich ausbricht. Dieses Rechtens gebrauchte sich auch Grafi' Herman. Weder der starčke Verdacht noch die Rachgier wollten dazu
einstimmen, dass er, ob gleich das Gericht mit Recht, an sie kommen, noch ihr ein Urtlieil auf den Hals feilen können, Sic darum sollte ledig, und auf freyen FuSs stellen : darum liess er sie wieder nach Osterwitz, in ihre vorige elende Herberge, fuhren, gänzlich entschlossen, durch Hunger und Durst sie dort so lange zu quälen, bis sie verschmachtete, und das Hungerschwert diejenige hinrichtete, welche des Advocatcns Aufrichtigkeit. dem Hencker-Schwert. hatte entrückt.
Weil aber der Hunger-Tod so heftig nicht eyletc, als wie seine Rachgier, und Ungedult: be-ordete er zween Ritter, welche das schönste Frauenbild, unterhalb Osterwitz, in einer Rad wannen ersaufen Hessen.
Ob solches eine Gerechtigkeit oder Grausamkeit und Tyrnnncy zu tituliren, mag ein Vernünftiger Selbst uri heilen. Der alte Graft’ hat zwar in der Cillenischen Chronick, das Loh, dass er ein frommer Herr gewest, der gern Friede gestiftet, zwischen Armen und Reichen :	aber in diesem
Stuck , hat er sich, wie es scheint, den Zorn zu bald, und zu weit, übergehen lassen, und nicht so sehr dem Rocht, als seinem Rach-Durst, den Lauft' gelassen. Denn hatte er Fug und Recht, sie zu tödten; warum that er es nicht durch Urthcil , und Gericht? Hat demnach , in diesem Stuck, nicht gehandelt, wie er gesollt; sondern wie er gewollt, und mag wol vermutlicher unschuldig Blut, hiemit auf sich geladen, als schuldiges vergossen haben.
Gesetzt die erste Gcmahlinn seines Sohnes Friedrich sey im Bette erstickt worden; so folgts darum noch nicht, dass cs mit dieser Veronicac
Wissen und Willen geschehen. Verdacht und Argwohn scynd noch lange kein Beweis, noch Bechi. Wann er nicht einmal berechtigt gewesen, mit der scharfen Angst Frage, sie peinlich anzugreifen: so hat ihm das Recht noch viel weniger zugelassen, sie umzubringen, ohne (JeherWeisung, dass sie den Tod hettc verdient.
Den todten Körper dieser so jämmerlich, un-harmlierzig, und grausam lieh ertranckten Vcrom-cae führte man, gen Fraslau, zur Begräbniss. —
Indem cs der unglückseligen Kero nie ae so kläglich erging, erkranckte Grafi Friedrich vor grossem Kummer und Herz leide , über dem unbarmherzigen Tracta me nt seiner Gemahlin, wess-wegen der Vater ihn des Kerkers befreyte , und mit guten Medicamenten kuriren lies s. — Nachdem der Alte nunmehr seinen Zorn, in dem Blute der armseligen Vcronicac abgekühlt: ward er seinem Sohn endlich wiederum väterlich gewogen, und zwischen Ihnen gute Einigkeit gestiftet. Desswe-gen fertigte er nun denselben ah , mit allem seinem Hofgesinde, gen Rattmansdorli: allwo er zwey Jahre Hof hielt, und hernach aufF Rom reisete, vermutlich Ablass zu holen, wegen dess, an seiner ersten Gemahlinn begangenen schlimmen Stückleins (so anders der Argwohn und das Gerücht, nicht falsch gewest). AufF selbiger Reise, ist er, vom Marek grafie n von Ferrar, gefangen genommen, aber von seinem Schwägern, Heinrich, Grafen von Görtz, mit einer Suma Geldes wieder erledigt worden.
Da hat er wieder angefangen, einige Schlösser zu bauen,.... und seiner so jämmerlich ertränck-ten, zweiten Gemahlinn Körper, von Frasslau wieder abholen, und nach Gey rach, ins Karthauser-
Kloster, führen lassen : da man denselben zur Ruhe bestetigte........
Graf Friedrich hat, nach der Zeit, gleiehwol noch lange gelebt, und das drei und neunzigste Jahr erreicht. Er war allbereits ein Neunziger, und setzte doch die Buhlerey sammt anderer Leichtfertigkeit, noch fort. Weswegen ihm eins-mals ein guter Freund wolmeyncndlich zuredete, Er sollte doch, weil nunmehr der Abend seines Lebens schon langst herbeigeruckt, und er zum Grabe so reifT, als wie eine über rei Ile Birn zum Fallen, an sein Ende einmal gedenken, der Bübe-rey Urlaub geben, und sich zum sterben bereiten. Aber demselben gab er als ein andrer Sardanapal, in dem der Epicur ganz vergraben, oder vielmehr wicderlcbcndig geworden war , diese saubre Antwort: O! ich hab meiner Sterblichkeit schon längst gedacht! und deswegen beschlossen, dass man auf mein Grab diese Leichschrift setzen soll:
Haec mihi porta ad inferos est;
Scio, quae reliqui: abundavi rebus omnibus, Ex quibus nihil mccum fero, nisi quod bibi,
Ad que edi, quodque inexhausta cupiditas
exhausit.
Sollte sich besser, für einen gcylen Hund, oder wie Aristoteles, von des Sardanapals gleichgesinnter Lcichenschrift, erthcilcte, für einen Ochsen zum Epitaphio geschickt haben. — (Valvasor, topographisch - historische Beschreibung Krains 3. 1 heil, eilftes Buch, strana 200—204).
Ovako pripovéda hlagoduAni starac Valvasor. — Da je Fredrik vruce i iskreno Veroniku ljub io zato govori njegova bolest poslé kako ga je o tac
sionióki razdružio š njome ! to svždoČi takoj er njegova pomnja i vérnost, s kojorn je posčtjivao grob njcziii u Gorah ( Gayrach ), dok ga i odtuda olac neodmami, za da mu čini zaboraviti tastu lju-bav, šaljuci ga u Rim; — a k amo neslčdi mladjc-načko sàree, u ko jem joŠ toliko igra mlade, vru-óe, sione kàrvi, koliko u Fredrikovom, najpače gdč ga sa svili Stranah obkoljivaju hitri dvornici, taste včtrogonjc; ljudi kupljeni i kadri svojom 1 ju— bežnjivoslju i slobodnimi načini svačji preobratit um, svačje o trova ti sàree? Po tako pakleno osnovano] stazi sisavši mladi Fredrik s puta čestitosti udari na one gadne stranputice, na kojih ga na-lazimo poslèdnje vrème njegova života. Njegove se krivnje i zablude nipošto izpričati nemogu, nego nam opet služc kao žalostan primèr, na kakve može zabluditi màrzke i gadne koloniije —- ono sàree (makar bilo najplemcnitic) , kojega na pra-voj stazi nedàrìi zdrava glava. —
Romance.
Prava je domovina romancah Španjolska. Tu ie svaka skoro pčsma romanca (bila nježna, lju-bezna ili zbiljna junačka). A čine se španjolske romance s priglasci (assonancami). Priglasak zove se nesaviiršena rižma t. j. gdč se samo bez obzi-
9"
ra na suglasnike samoglasnici slažu. Tako su tip. danak, tan ah, sanak, razstanak i. t.. <1. savAvAene riž me; g<lč su naproti lomu danak, da rak, razziti spavam i. t. tl. nesavàrsene rižme ili priglasci. A ka<l se romanca s priglaskom gradi, to Irèba da sc slažu samoglasniki poslédnje slope svakog drugog (kad kada i svakog ČetvArtog) reda tja do kraja pèsme, ili do kraja svakog razdelka od pčsme. Spanjolci na lakov način grade dugačkih pesa-mal» ber ikakva truda, zašto jih pri to m priponi a žu njihova nebrojna infinitiva na ar. er, ir, samost» vna na ad, pristavita na at kao i participia na ada i ado, kao i na ida i ido i. t. d. — Eto p rimèra èpanjolske romance s mužkim priglaskom :
Rosa fresca, rosa fresca,
Tan garrida y con a mor !
Quando y’os tu v o en mis bracos,
No os sabia servir zzo,
Y agora que os serviria,
No os puedo yo aver zzo. —
Vucstra fu e la culpa, amigo,
Vuestra fue, que mia zio,
Embiastes mi una carta —
Con un vuestro servidor,
Y en lugar de reCaudar,
El dixera otra razozz,
Que era des casado, amigo,
Alla en tierras de Leozi,
Que teneis muger hermosa E liijos corno una fior. —>
Quien os lo dixo, sonora,
No os dixera verdad zio,
Que yo nunca entre en Castilla,
Ni alla cn tierras de Leon,
%	Sino	quando	era	pequeflo,
Que no sabia de amor.
Početak romance sa ženskim priglaskom:
A fucra, a fu era Rodrigo,
El sobervio castella/io!
A cordar se tc devila De aiiucl licmpo ya passa,/o,
Quando fuiste cavaliere Eu el aitar de Santiago,
Quando el rey fuc tu padrino,
Tu Rodrigo el ahijado ;
Mi padre tc dio las armas,
Mi madre te dio el cavallo,
Yo te calce las cspuelas,
Porquc fucsscs mas lionrrat/o,
Que penso casar contigo ;
No lo quiso mi pecado,
Gasaste con Ximena Gomez Hija del conde Locano. i. t. d.
I Nčmački su pésnici u novia vrémena poòeh upotrèbljavati assonance u svojih nèkojih pésmah, najpaòe : Uhland, Herder, Riickert i. dr. Najbolje jih je upotrčbio Uhland. Nu ipak se nedadu s onora razkošju i laganostju dilati kao sto sc čitaju Špa-njolski. NajpaÒe glase ženske nèmaóke assonance čamno i težkoglasno poradi onoga e kojc se bez prestanka u drugoj slovci povraljati mora. Kako prevode pritom i pohvaljeni nčkoji Némci romance Španjolske, uklanjajuó se onog e, — eto ti primèra:
Mohrenkönige in Kastilien Ziehen ein mit grossen Siegspomp,
Fünf der Mohrenkonige kommen ,
Führen mit sieh vieles Kriegsvolk.
Zogen dicht vorbei an Burgos Und nach Montesdoea hin schon,
Sie beliefen Belforado
Bald darauf auch San Domingo.
Drauf Najera nebst LogroÄo ,
Wo ihr Schrott und Feuer nichts schont.
(Adalbert Keller.)
I tako dalje se vuče s tom okretnostjo pésma tja do kraja —
Nu mnogo je spozobnii, za ovu vhrstu metrike naš slavjanski jezik j *) a to (sečnim) izmedju sviuh glavnih europejskin jezikali uz španjolskog i talianskog najvàrstnii; — a izmedju slavjanskin nada svi ma opet naš ilirski , koi punočom svojih mnogobrojnih a , o , u, ostale nadkriljuje, k Čemu pripomaže još prednost, sto se kod nas slovke samo brojc. Nu dosada se jošter izvan Krajnskega pčsnika Dr. Presherna nitko n i j e prihvatio toga načina. Njegove lčpe romance s priglasci na-či čaš u III. i IV. svezku Krajnske Znbclize.
Junak Hranilovié bia.še jed a n izmedju najgla-sovitiih čelnikah Senj.skih, od kojeg je i samo ime bilo nčkada trepet bulah, a sada sc još u mnogih nebrojenih hajdnekih pčsmah spominja, i s uz-hitjerijeni njegova slava péva.
Poslč kako su 1 urei osvojili Sàrbsku i Bosnu,
*) I u n a rod nj ili naših peninah možen tragovah pčemam a asaoiiaiicami navi (glodaj Vukove Srpske narod, pènne [U Beču 1841 j h roj 90, 117, 110, 193 itd.)
prclaziAc mnoge (osobito plemiéke) porodice u po-bližnje Austriske pokrajine, n «a ime u Hàrvatsku i Krajnsku, sila svojih podajnikah sa sobom vodeči. Od ono doba imadc u Hàrvatskoj Kegleviéah, Je-lačicah, Krismanióah, Stojanovióah, Simuuòióah, Krajačičah, Radièeviéah i drugih ; u Krajnskoj pako Blagajah, Tomasovicah, Tomasicah, Jueovióah i drugi. — Jedan je sada gosp. Jugovič (Jugowitz) u Koruškoj Kreiskommissaire Bčlackoga k o La ra.
••V
' o Ü 5
Nekoliko manj e poznatih reč ih.
-<°(L G >▻-
Alaj- barjak — barjak čitavc vojske, dic Hcerfali-nc, vexillum.
U d os n oj mu ruci kopje bojno A u lèvoj alajbarjak z lata n.
Ala kerim! »Bog je velik!« Kažu Turci kad se šta neobičajna, velika sluéi, sto oni ili željno očekuju, ili nemogu da razumčdu.
A lem, dragi kamen (Diamant?)
Na jabuci alem kamen dragi,
Pri kojem se vidi večerati Nasrčd noči kano nasrčd dana.
Balčak , ona j kraj u sablje , gdč se rukom ditrži. Sabclgrill*, Sabelheft, Degengefäss.
Kàrvava mu sablja do balcaka A desnica ruka do ramena.
Beden, ili bedem, Bastei, Ringmauern.
Blazan, pomaman, lud.
Bula. Turkinja (žena ili dčvojka).
Čaršija, piac, targo viste, der Marktplatz.
Citap, tursko sveto pismo alkuran.
Davori, (interj.) np. Davori Božo davori! skuhat cu ja tebi p op aru.
Djulistan, variai j gdč same ružc rastu, der Rosengarten.
Zakopa ga mhjka u bostanu U bostanu cvètnu djulistanu,.
fàapiti, računali.
Gàrle, (pomanjŠiteljno od gùr/ice).
Gàllica je proso brala;
K n j oj dohodi drugo gàrle:
Daj mi, gàrle, jedno zàruo....
Gnjev, Sàrdjba, ljutitost.
Gomila, grouiàte, Grabhügel r. i. p. mogyl’a.
Hlajtac, momak ; Poljski chl'opicc, Bursche, ovdé Page .sto sadasnji poljski gierrnck.
Uora, vvčme , u koi obicavaju kalugjeri ili kolu-driee svoje molitve ukupno uà shodah (Chor) Čatiti.
Hum, okruglo bardo, Rogel. — Nekoji od nase bratje Sàrbaljah pišu holm ; nu to je bas proti duhu naseg južnoslavjanskog jezika, pa se pisat ncmože kao sto se ne piše polni, dolini mèsto puni, duini.
Kàrci, kàròevina, mèsto preobratjeno u polje, gdč je bila p ri j c suma ili šikara.
Kaurha ili. Kaurkinja. Tako zovu Turci naše žene.
Kosci, glodaj strami. 110.
Lada, Božica ljubavi (Gledaj Djulabie str. 133.)
Leljo, Božič ljub avi (Gledaj Djulabie str. 131.)
Lès. 1. šuma, lug 2. dàrvo u obče. 3. raka.
Loiiste , mèsto gdč se leži, àrdjava postèlja , kao što je u ubogih.
Luna, mesec. Upotrčbljava se po ài ta v oj Krajn-skoj pa i u jed n oj strani slovenskega u želez n oj gradomedji Ugarske. Ta se rčč več može u najstariih rukopiših càrkveuosloveuskih naci.
Meč ta, fan ta zia.
More! Medjumetak, k oj se n edaci e upravo i točno u drugi koi jezik prevesti. More! kaže obično starii mladjcmu , gospodar sluzi, Tur čin Kaurinu, i. t. <1.
Mostar, varoš u južnoj Rosni.
JVaju , rodit, dvobr. Mèsto toga sc sada obično kaže nas dviuh. "Nu je naju jo A običajno i po Bugarskoj i po Č ita v oj go ruj oj Ilirii.
Perun, Bog groma (Glcdaj Djulabie str. 150.)
Podstènje, kod naše bratje u Štajcru ono mèsto izpred kuée, koje uprav uz stčnu, koliko s trčila dosegne, za tri četiri paoca više od ostale zemlje stoji , te se osobitem pom njo m čisti. Ako je na način bodnice po staroslov. načinu obijcno, zove se gnnjgy u dolnjoj Ilirii trèni, Porticus.
Prije, prijane, prijatelju: Freund, Bruder.
Pustahija, razbojnik.
Saraj, ona strana stanja , gdč I urei čuvaju svoje bule. Kod bogatiih saraj čini za sc stanje.
.S'pas, spasitclj, kàrst, križ.
Starešina, u občini muževi, koji zakljuČuju i sud e, kod s vadbe u gornjoj Ilirii včnčani kum • (Gle-daj stran. 120.)
Kes, selo.
Vare, karčag, Krug (od vàrtjcti? ili od urcco ?)
Zadušbina, ono, Ato čovčk čini za spasenjc duše svoje, ili sagrarli càrkvu ili manastir, kao šlo činiše nègda cari i kralji pradčdovab naših * ili nabrani gladna, preodiene gola, napoji žcelila, koju zadušbinu svaki i najmanji učiniti može. Piirvu bàbo zagradio càrkvu Krasnu slavnu sebi zadušbinu....
Zivica, živi plot, Zauuhccke.
PBEDPILATIMCI 1 PREDBBOjrVICI.
tstO O o «S
U II o j vatskoj,
(P. n.) gospoda:
A k 5 a m o v i c Josip, sluS. bogoslov. III. g. u Zagr. Augustin Jur a j , grad j ani n i lčkar u Zagrebu. Babic Franjo, muci rol juh j a II. g. slus. u Zagrebu. Babic Tito, vlastelin i fiskal varni. Varažd. Babukié Vekoslav, advokat i tajnik sl. čit. Zagr. Bach Josip, vàrhovni učitelj, u sl. H. granici.
B a k s a j Skendcr, jurat iz Zagorja.
Barab a s Vekoslav, kapela n » Koprivnici.
Bara c Eugenio, jurat iz Varaždina.
Baraga Antun, slus. mudr. II. g. u Zagrebu. Bari A e c Josip, kapetan u Sa m oboru.
Bartol o vic Ivan, slus. mudr. II. g. u Zagrebu. Bel as Pavao, slus. bog. IV. g. u Zagrebu.
B e 1 o 5 i ó Venceslav, kap. u Bistrici.
Berke Augustin, kap. u Križevcih.
Berki c Ivan, slus. bog. I. g. u Zagrebu.
B ista n Julio, sluS. pravah u Zagrebu.
Bogovič Mirko, 2 exemplara.
B o 1 k o v a c Jakov, c. k. lajtnant iz H. granice. Briglevié Janko, slus. mudr. II. g. u Zagrebu.
B r o o z Mavro, kapela n u Pregradju.
B unj c va c Ivan, biljéznik slavne v arm. Zagreb.
C a r Stipan, advokat i odgojitelj gosp.Dcmclerfyih. (ler ovac Franjo, sluš. mudi*. I. god. u Zagrebu. Cačkovič Josip de Verhovina, zač. sudar sl. v. Z. Čačkovicka Ivana, rod j. comtesse deSchmideg. (la v lo vie Favo, sluš. inudr. II. g. u sèni. Zagr. Čegeij Janko de Lapuh, vel. sudar sl. v. Varažd, Cerni Andria, Zagr. narodni kavandžia.
Čitaonica mladeži ilirske u g. k. sèmcniStu Zagreb. Debeljak Jozip, kapclan u Miliovljanah. Demeter Dmilrij, Dr. lèkarstva u Zagrebu. Demete rfy D ragu lin.
Dcmeterfy Milan.
Dikovic D ragu lin, zakletnik bansko ga stola. Dolovčak Ivan, advokat.
Doma Mio, sluš. rnudroljubja I. g. u Zagrebu. Draškovič grof Janko Trakoštanski, c. k. komornik il d. prèdsédnik sl. dr. èitaonice il. Zagr. Drobèec Franjo, sluš. bog. II. g. u Zagrebu.
D v o i a k Mavro, učenik IV. gimn. škole u Zagr. Egersdorfer Alexander, sluš. bog. II. g. u Zagr. F ili c Jakob, sluš. bog. 111. g. u Zagrebu.
Fink Eduard, sluš. bog. III. g. u Zagrebu.
Folti e go vi c Nikola, sluš. mudr. I. g. u Zagr. Francu 1 Franjo, sluš. bog. IV. g. u Zagrebu.
F riga n Vèkoslav, advokat i prisédnik sud. stola. Fuks Vatroslav, sluš. prevali u Zagrebu.
G ala c Dragutin, sluš. rnudroi. II. g. u Zagrebu. Gjurkovccki Franjo, kapeJan u Krapini. GorŠeta Nikola, slušalac pèsniòtva u Zagrebu. Grabar Mirko, kapelan u Mibolcu.
G v o z d a n o v i é Janko, advokat u Karlovcu.
G v o z d an o vi ó Tomo, c. k. kapetan-audilor u Z. Hadrovié Miroslav, sluš. bog. I. g. u Zagrebu. Hajko Miho, sluš. bog. 111. g. u Zagrebu.
Hala d y Jovan, provisor.
Ha r am i n a Milutin, sl uà. bog. I. g. u Zagreli«.
H a tz Pavo m ladji, tiirgovac u Zagrebu.
H a u k o v e c Stépan, sl uà. mudi. I. g. 11 Zagrebu. Hau li d ek Nikola, sl uà. bog. II. g. u Zagrebu.
Ha v aie Stépan, župnik u Zaimku.
H olj a c Antun, sluà. mudi. II. g. u Zagrebu. Horvat Antun, advokat u Zagrebu.
Horvat Nikola, sluà. mudr. 11. g. u. Zagrebu.
H r a n ilo vi 6 Ilia, sluà. pésniètva u Zagrebu.
Il ié Luka, slus. bog. II. g. u Zagrebu,
J a k o p o v i é Gavro, zakletnik banskoga stola.
J a k s c v a c Stépan, sluà. bog. II. g. u Zagrebu. Oilv. J a r n c v i é c v a Hoguila, dom. iz Karlovca.
J ar 11 evi c c va Dragoila, dom. i spisateljica iz Karl. O. J a rn evie Josip,	slus. bog. III.	g.	u	Zagrebu.
Je la č i č Kazimir de	Buzin, jurat.
Jelačič Vladislav de Buzin, jurat.
J ura nič Ferdinand, c. k. kapetan iz H. granine. Karo ly Ljudevit, sudac sl. varni. Zagrcbačke.
K a s un Dragutin, slus. mudr. I. g. u Zagrebu. Kesterzanck F ra njo, v Arh. harmiear u Senju.
K ir cbi ec liner Vuri, kapelan u Ivancu.
Kià Ladislav, sluà. bog. IV. g. u Zagrebu.
Knežič Kajetan, c. k. major i upravit. C. L.ceste. Knjižnica narodna mladeži duhovne u séni. Z a gr. Ode. K o k a n o v i č e v	a Maria, domor.	iz	Karlovca.
O. K o o c i Augustin,	slus. bog. 111.	g.	u	Zagrebu.
Kos tel e c Nikola, sluà. bog. I, g. u Zagrebu. Kovačevič Ivan, sluà. mudr. II. g. u Zagrebu. Kovačevič J ura j, vàrhovni učitelj.
Kralj Alexander, advokat i prisédnik sud. st.
K r a 1) e vi č Pavo, učitelj Pleternički.
K res tič Nikola, sluà. mudr. II. g. u. Zagrebu.
Krieger Antun, sluš. mudi. II. g. u Zagrebu, Gtfö. Krieger o v «i Eugenia, domorodka iz Z a gr. Krieger o va Jozefina, domorodka, iz Zagreba. Krizmanióeva Panna, domorodka, iz Bistrice. G. Križmani c Ivan, opat i župnik Bistridki. Križanič Ognjcslav; kapclan u Kloštcr-Ivanicu. Kr S nj avi Jozip, sluš. bog. I. g. u Zagrebu. Kuku 1 je vi c A n tun de Sacci, vàrli. skolski ravnil. Kuku 1 j e vid Ivan Sakcinski, c. k. lajtnant.
Kus e c Pavo, župnik u Ivancu.
Kušland baron Dragotin Zablatski 2 ex.
L a h o n j e k Stčnan, slu.š. mudr. II. g. u Zagrebu. L a id Stdpan, slus. bog. II. g. u Zagrebu. Laikovi d Stcpan, sluš. bog. II. g. u Zagrebu.
Lepšek Janko, sluš inudr. II. g. u Zagrebu.
L c uš tek Tomo, sluš. bog. II. g. u Zagrebu. Malie Kosta, Fourier u sl. H. granici.
Malin Naum, pravnik.
Maretid Ognjoslav, sluš. bog. II. g. u Zagrebu. M ar k o vi d Mio, sluš. mudr. I. g. u Zagrebu. Maš ek Ivan, sluš. mudr. I. g. u Zagrebu. Matadid Dragotin, sluš. mudr. I. g. u Zagrebu. M a ti d Miroslav, sluš. mudr. I. g. u Zagrebu. Matkovič Sldpko, kapelan u Bcrdovcu.
Mesič Jozip, sluš. bog. II. g. u Zagrebu.
Mik clini Ferdinand, sluš. bog. II. g. u Zagrebu. M i k i d Gjuro, sluš. bog. III. g. u Zagrebu.
M i k o v i d Ivan, kapelan u Konobi.
Tlf 1 1	1 ? v T	I	1	m	i	c\
ebu, 2 ex.
,	_	H. granici.
M ra die Bernardo, kapelan u Ca zrni.
Mrak Maximilian, protokolista sl. duh. 2 ex. Mraovic Alexander, Dr. ldk. i tisi k. var. Zagr.
Miler J o zip, kapelan u Konobi.
M r a o v i é Vasilij grati j. Zagreba čki, 2 ex.
Mraz o vie Mato, sluš. blagorèója u Zagrebu.
N č mòie Antun, advok. i sudac sl. varm. Križev. Nikolič Vasilij, jurat u Zagrebu.
(Ide. P a pi č c v a Kàrstina, dom. i lj. il. lit. uZagr. C. Pavlec Malo, kapclan u Pregib.
Pettcr Dragutin, sluš. mudr. II. g. u Zagrebu. Pihler Ljudevit, pravnik I. g. u Zagrebu.
G/. Pisačička Ljubica rodj. Kukuljeviceva.
G. Po g led ič Dragutin, advokat u Zagrebu. Poljak Gašpar, sluš. mudr. II. g. u Zagrebu. Popovič Anastas, tàrgovac Zagrebački.
Požeg Franjo, sl uà. bog. I. g. u Zagrebu.
Ra do čaj Franjo, sluš. bog. IV. g. u Zagrebu.
Ra kovač Dragutin, advokat i spisat el j u Zagr.
Ra kovač Lauà, Dr. lékarstva u Zagrebu.
Rasti č Danilo, c. k. oberstlajtnant iz sl. H. gran. Ratkovič An tun, c. kr. kadet u sl. H. granici. Ratkovič Juraj, c. kr. lajlnant u sl. H. granici. Regen Franjo, sluš. mudr. I. g. u Zagrebu, li es ar Janko, sl us. bog. I. g. u Zagrebu.
Rev es Stčpan, slu.š. bog. II. g. u Zagrebu.
Roga n Eduard, sluš. mudr. II. g. u Zagrebu.
Ro g an Stčpan, župnik u Vrabcju.
Rožič Eduard, sluš. mudr. II. g. u Zagrebu. Rumenjak Jakov, odg. ml. gosp. Gabr. Stauduareve. Sabljar Antun, c. kr. kapetan u Križevcih. Sabljar Mihail, c. kr. major u Zagrebu. Sekanovič Vèko.slav, sluš. bog. IV. g. u Zagr. Sel j an Dragutin, prefekt u pl. konv. i spis. ilirski. Serbanič Jozip, biliežnik občine Kraljevečke. Simonič plena. (Baltasar), c. k. generalmajor i vitez c. rusk. reda svc. Ane 2, vàrste.
S m end r ovac Jozip, advokat u Karlovcu.
Sobrie TMio, sluš. bog. II. g. u Zagrebu.
Sla n èie Vèkoslav, s Ius. raudr. II. g. u Za gr.
S I i v a 1 i c Kàrsto, kap. kod sv. Trojstva u sl. 11. gr. S t i v a 1 i ö Mio, sluš. bog. II. g. u Zagrebu.
Sa ud or Mirko Gjalski, v las te lin Horvatski.
S a j a t o v i c Mihnil, c. kr. lajlnant u sl. 11. gran. Šavor Jozip, sluš. bog. III. g. u Zagrebu.
S i mago vič Franjo. slu8. bog. IV. g. u Zagrebu. S k a r e c Skender, starešina rnagisti*. Zagreb, itd. Skalar Mio, sluš. bog. 1. g. u Zagrebu.
Škrab al Katnilo, slus. bog. 1. g. u Zagrebu. Skrinj arie Jozip, slus. blagorèòja u Zagrebu. Šoštarič Dragutin, advokat u Zagrebu.
Štabe k Miliail, kapclan u Orehovcu.
Sta udu ar Antun, aktuar kr. arkiva u Zagrebu. Stauduar Vekoslav, sudac sl. varm. Zagrebačke. (tj. Stau d u a r k a Drag. rod j. Krizmaniccva.
GJc, Stau d u a r e v a Gabriela, domorodka.
Striga BtMan, pravnik I. g. u Zagrebu.
Šuplika Jozij), kap. u Koprivnici.
Suškovie Jozip, prefekt u bisk. Z. si roti s tu.
S u te j Franjo, slus. mudr. I. g. u Zagrebu.
Sva gel Dragutin, zakletnik banskoga stola.
Sv agel Ljudevit, sluš. mudr. I. g. u Zagrebu.
Š v a j c e r Nikola, slus. niudr. I. g. u Zagrebu. Tkalčič Stepau, gradjanin i postolar u Zagrebu. T olj a n M ato, član nar. ilirskog teatra u Zagr. Tum pie Mirko, kapclan u Bistrici.
Uh e mi k Andria, sluš. bog. I. g. u Zagrebu.
U žare vic Jakov, Dr. lčk. u Zagrebu.
V a liter Dragutin, sluš. mudr. II. g. u Zagrebu. Va kanovi c Antun, (iskal sl. varm. Zagr. 3 ex.
V a leti e Janko, sluš. bog. III. g. u Zagrebu. Varga Franjo, kapclan u Križevcih.
V e 1) c r Adolfo, sluš. mudr. 1. g. u Zagreb m VèrbanČič Ivan. sluš. bog. I. g. n Zagrebu.
Vèrbanéfió Slavoljub, sluš. bog. II. g. u Zagr. Vèrbancc Blat, kap. u CvČtlini.
V e rnak Ognjoslav, sluš. mudr. II. g. u Zagrebu. Vilkovi č Josip, sluš. bog. II. g. u Zagrebu. Vranici any pl. Juraj, tiirgovac u Senju. Vranic za n y pl. Nikola, vlastelin 3 ex.
V u k n i a n i ó Ivo, sluš. pčsničtva u Zagrebu.
Vuk o ti no v i d Ljud., vel. su da c sl. v arm Križev. Vu k o v it* Stčpko, kap. kod sv. Jalžb. u Suh. dolu. Vula kovié Adolfo, sluš. bog. II. g. u Zagrebu. Z e n g e v a 1 Franjo, nadvornik nj. cxc. bisk. Zagreb. Gdč. Zlataroviécva Milica, domor. u Zagr.
G. Zla taro vič Robert, advokat u Zagrebu.
Z ub ano vic Pelar, sluš. mudr. I. g. u Zagrebu. Zcrj avič Ferdinand, advokat u Zagrebu. 2 ex.
Z igr o vi č Ferdinand, sluš. mudr. II. g. u Zagr. Zu vi6 Vékoslav, kapelan u Rcmetincin.
Zužel Franjo, sluš. bog. IV. g. u Zagrebu. 2 ex.
IT Slavonsltoj.
(.P. n.) gospoda:
Bèrkió Radia, c. kr. kapetan u Mitroviči.
Ber tié Vatroslav, c. kr. kadet u OsČku.
Bigga Stojko, c. k. oberlajtnant u Petrovaradinu. D auto vi e Franjo, c. k. kapet. u No voj Gradiški.
e 1 i m a n i ó Ivan, vlastelin Orahovički,
* ergié Franjo, župnik Brestovački.
F ili č Malia, župnik FeriÒanaèki.
Gotti ibo vi ó Pavò, žup. i starešina Valpovački. Ha la van j a I., c. kr. lajtnant u Oseku. Kovačevič Valentin, kapelan Lipovljanski.
M a ii r o v i ò Jos., vicearkid.Natiički i žup.Orahovički. Mihailovič Gavrilo, admin. raanastira Jazačkog. M ikài č Xaver, prof. u Osčku.
Molil Franjo, adv. i priséd. sl. varm. Včrovitičkg. Pavič Ant., Dr. Ičk., fisikus i prisčd. sl. var. Požežke. Požttžanac Antun, k apel an u Sves vetih. Šimatovič Ivan, c. k. oberlajt. u Petrovaradinu. Sirov ec Franjo, kapelan Oranovički. Stankovič Janko, Dr. m. i prof. u Diakovaru. TonČovič Slčpan, Uirgovac u Zemunu. Užnrevič Jura j, bilježnik Orahovački.
Uža revic Malia, nad/.iratelj svitane u Iregu.
Va h ter Franjo, gradjanin Osččki.
Vrancšič Miliail, špoljar u Iregu.
Zaborski Boislav, odgojit dčce pl. obileljih M bidono vi če v e i Roguličevc u Itcgu.
li 11 a 1 m a c 11»
(.P. zi.) gospoda :
Barič I., učitelj u Sin ju.
Čurlič Atanasij, jeromonah i učitelj u Šibeniku. Gvozdanovič Danilo, c. k. sud. aktuar u Zadru. Ivičcvič Strpan iz Makarskc.
K a zna čič Antun, adv. i spis. ilir. u Dubrovniku. Martinec lgnncia, c. kr. kapetan u Zadru. Milkovič Parlcnio, župnik u Iznockomu. Nikolajevič Jura j, župnik ist. car. u Dubrovniku. Pctranovič Božidar, Dr. pr. i c. k. čin. ulmockomu. Popovič Arsenio, deput. od zdrav, u Imockoinu. Roči Antun, spisatelj u Dubrovniku.
Sta zi č Aiulria, učitelj u Splčtu.
Oj. Vi d o vi čka Ana, spisaleljica ilirska u Šibeniku. G. Vučkovič Luka, župnik r. k. u Solinu.
li II k à r t k « ]>
{P. n.) gospoda:
<1 oil ra Miho, profesor u Vàrbasu.
Goleš Nik., iup. i arkidiak. g. k. càrk. « Novomsadu. Hadžič Jovan, Dr. pravali, starešina i direktor siirbske gimnasie u Novomsadu.
H e s k y Aritun , bogoslovac biskupie Scnjske na Peštanskom svcučilištu.
Hurban Miloslav, izdalelj českosl. almanaka Niha. Joanovič Pelar, Dr. mudrolj. i adv. u N. Sadu. K a u 1 iczy Damjan, advokat Novosadski.
Koič Alexander, Novosadskega magistrata pisar. K o 11 ä r Jan, ev. župn. Peštanski, spisat. česko-sL Kos ti č Alexander, advokat Novosadski.
Kuzma novic Dimitrij, advokat Novosadski.
L a uš in Toma, var. Novosadske urbarius. Lazarevič Lazar, advokat Novosadski.
Lust Franjo, likar Novosadski.
Mihailovič Petar u Novomsadu.
Ncškovič Petar, advokat Novosadski. Obradovič Vasilij, advokat Novosadski.
P a 1 k o v i č Juraj, prof. slov. jezika u llrelislavu. Panič Jovan, gospodarnik u Novomsadu. Petrovič Andrij, advokat Novosadski. Petrovič Ivan, advokat Novosadski.
Polzovič Gavrilo, advokat Novosadski. Popovič Miloš, slušalac prevali u Kcčkcmctu. Kol, on j Jan, evaug. propovčdnik u Gložanill. -Sekulič, Giirgur, Dr. lčkarstva u N. Sadu.
S lai č Mio, Novosadskog magistrala pisar.
Staič Slčpan, zdravileljstva pomočnik u N. Sadu. •S l a m a t o v i č Pavao, župn. Scgediuski i spis. sàrb. Sa far j k Jan, Dr. lčkarstva u N. Sadu.
Škultety Horislaw, Českosl, spisat, u Bretislavu. Š tur Ljudevit, nam. prof. českosl. jez. u Bretislavu. Teodoroviu Jovan mag. veleranno u N. Sadu. Užarevič Luka, sluš. miidioljub. I, g. u Pečuhu. Užarevič Vatroslav, slus. bogosl. II. g. u Pečuhu. Wrchowski Boleslawjn, advokat u Pešti.
IT S tuj er s k oj«
(P. n.) gospoda :
Breznik J., župnik kod sv. Jakoba u Soboti.
D a in k o Pelar, župnik i dekan VelikonedMjski. Deutscher Juraj, župnik Sveto-Nikolajski. Domin kus Andria, uprav, grada Sekavskoga 3 ex. Draeoàevió Mihael, župnik Sveto-Stèpanski. Drobnič Josip, kapelan Roeatčki.
Fuchs Antun, najemnik grada Žusemskoga. Gottweiss Josip, Dr.prav. najem, grada Pranečk. Herzog Josip, upravitelj grada Početartčkog. Klajžer Ivan, kapelan u Ptuju.
Kočevar Stè p ko, Dr. léèiteljstva i fisikus Po-četartski 6 ex.
Košar Jakob, kapelan u Maria-Trostu. 3 ex. Krempel Antun, župnik Maloncdèljski.
Kvas Koloman, prof. slov. jezika u Gradcu. Macun Ivan, sliišalac praval\ u Gradcu. MatjaSič Juraj kapelan u Lempachu 2 ex. Mohorič Ivan, zemaljski gospodar u Ilovcih.
M ur š ec Josip, misnik i od goji teli u Gradcu. Nagy Antun, Činovnik graditine Podeetartčke. Orožen Valentin, kapelan Poljičanski.
Pirsch Franjo, kapelan u Slov, Gradcu. Sdouscliegg Anuria, župnik Ranski.
Simonié I., kapelan MaloncdtMjski.
Strali I., pravnik na sveučil. Gradačkom. Šparovec Vèkosl., pravnik na svenò. Gradačkom. Vaupotič Ant un, kapclan u Leskovcu.
Vogrin Lovro, Dr. bogoslovja i adjunkt bogoslovnih skolah u Gradcu.
Vuk Anton, župnik kod sv. Petra u Medvedjem dolu. L ex.
Z a ff Giuro, kapelan u Frauheimu.
Z uà a An tun, župnik i d ek. u Slov. Bistrici. 3 ex.
IT Horu ikoj.
.(P. n.) gospoda:
Jarnik Urban, župnik u Moosburgu.
Korošec Ivan, bogoslovac III. god. u Cèlovcu. * Lesjak J., kapelan Pod Kloštrom.
Leskošek Ivan, bog. IV. g. u Cèlovcu.
Mayr Matia, kapelan u Rožju.
Trabant Otto, bo gosi. I. g u Cèlovcu.
Ulaga Jozip, bogosl III. g. u Cèlovcu.
Zorčič Jozip, bogosl. I. g. u Cèlovcu.
U 14 raj nsk oj.
(P. n.') gospoda:
Cvelič Ivan, sluä. bog. III. g. u Ljubljani. Dolenc Luka, slu5. bog. IV. g. u Ljubljani.
Du Žan Jaromir, sluš bog. IV. g. u Ljubljani. Ilenié J., župnik u Strugu.
Jeran Luka. služ. mudroljubja I. g. u Ljubljani. Jerovžek Lovro, sluš. mudr. I. g. u Ljubljani. Kastelic Miho, bibliotekar lyceja Ljubljanskega. Kobe Gjuro, kapelan u Kosilu.
Ko&ir J. kapelan u Krajnti.
Krasna Jakni), slus. bog. IV. g. u Ljubljani. Lampe Anilin, sluA. bog IV. g. 11 Ljubljani.
P. J. u Ljubljani.
Pip ter Lovro, slus. bog. IV. g. u Ljubljani. Pirnat Andria, slui. intuir. I. g u Ljubljani. Poto è nik Ivan, slus. bog IV. g u Ljubljani. Prcnc Davorin, sl uš. bog. I g. u Ljubljani. Preàern Franjo, Dr. prav ah spisatelj u Ljublj. Prešern J., zumaljski gospodar u Bledu.
Puhar Malia, slus. bog. 11. g u Ljubljani. Rupnik Simo, sluš. mudi 1. g. u Ljubljani.
K U<1 ež Jozip, vlastelin Ribnički S triler Ivan, sluŽ. mudr. II. g. u Ljubljani. Toma J., vlastnik gvozdane u Radolci.
Zie Nikola, sluš. krasnorččja u Ljubljani.
Žakelj, Antun, slus. bog III. g. u Ljubljani.
Že ml a Jozip župnik kod sv. Ambrosia, spisatelj.
E T » r n t u.
(P. /i.) gospoda;
Kladnik J., lèditeli.
Rukavina Ilia Ljubački, c. kr. oberlajtnant.
R uà n j o v Anlun, predsèdnik mag. od zdrav Ija. Gj. R ii s n j o v a Sotia rodj. Žiniceva.
O.	Stojkovič Andria.
Vladisavljevic Dimit ria, učitelj.
U kletar k oj.
(T3. /z.) gospoda :
R ergi er Franjo, c. kr. Kadet u Trebižu (Treviso). Rut n| o Dinko, agente comun. del Vale di Resia. Ruto lo Odoriko, župnik Rezianski.
Galizia Francesco, Kapelan Rezianski.
I 1111 f u.
(P. n.) gospoda :
^al) ek Jozip, Dr. lčkarstva ild.
"lai ek Ivan, sluä. lčkarstva II. god.
Miklolié Fr. VI. Dr. mudroljuhja i pravah Alatarovič Jozip, c. kr. savčtnik, Dr. i professor lčkarstva na c. k. JozcGnskoj akadcmii u lleču.
U è e i k o Ji
{P. n.) gospoda:
I.eIakowski Fr. Lad. spisatelj češki.
Hanka W ac 1 a w, bibliotekar nar. desk. musenma. Stan è k Waclaw, Dr. i prof. lčkarstva a fa Ij k P. J., Dr. m. i Čuvar kr. češke biblioteke. W i n a fr j n k i Karel, župnik Kowenski.	f
V « » 1 I e 1 I.
(P. rt.) gospoda: liftkowski Nikodem, Dr. lčkarstva.
Krudowski Animi, Dr. pravah.
U M h r li n k » J.
(P. rt.) gospodin
Voz a re vic Gligorij, kn. srbski knjigoprodavae u Biogradu 10 ex.
E H » n n i.
Gospodin
Kuna Filip, klerik dieecse Bosanske.
(P. n.') gospoda :
B o <1 j a n s k i Jo zip MaximoviÒ, profesor slav. jezika i literature na svcučilistu Moskovskem. Preis s Pelar Ivanovič, prof. slav. jezika i literature na svcučilistu Pctrogradskom. 2 ex.
Sr e zn j e v s ki Izmail Ivanovič, prof. slav. jezika i literat, na sveučilištu Harkovskom. 3 ex.
D o c ni e p o slani«
{P. n.) gospoda :
Berkič Mato, tàrgovac u Sisku.
C ai é Janko, tàrgovac u Sisku.
E. Max. "W ernie od Ma Ioga Turnja, si. in. II. g. u Z. *,F e r i č Franjo, jurat u Zagrebu.
‘Herceg D ra gut in, sl uà. inudr. II. g. u Zagrebu. Iliaàevié Stčpan, duh. bis k. stola biljcŽnik u Z. Ja k ài č Danil, tàrgovac u Zagrebu.
Juda Mato, tàrgovac u Sisku.
Klemen Mibail, kanonik stolne càrkvc u Zagr.
K osti č Oj uro, sl uà. prava!» u Pesti.
Lovrič Franjo, tàrgovac u Sisku.
Ma ti a à evič Franjo, kap. stolne càrkvc i nam.
bilježnik duh. stola.
M a t o 5 i č Adolfo, slu A. mudr. II. g. u Zagrebu. Nikolič Konstantin, mladi domorodne u Zagr. Pi brone Janko, tàrgovac u Sisku.
P o tu ri Čič Miloà, sluà. mudr. II g. u Zagrebu Šestič Mibail, tàrgovac u Sisku.
Sp a nič Ljud., duh. Zagr. bisk. stola kancelista. Tčrnski Ivan, c.kr. gran. Čin. u Petrinji.
Tkal a c Ivan, sluà. mudr. II. g. u Zagrebu.