St. 89.
|V Gorica, v. torek dne 15. aprila 1913.
Tečaj XLUI
Izbila dvakrat na teden, in sicer t torek in soboto ob 4. uri popoldne.  Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane iiaieto'•¦^iflfc-^ič|ii V, leta    .   .   .   „   5~-7,    »      ...»  2'50 Posamične Številke stanejo  <*.   .      . $ vin. '   -*
Ha naroČila brez dopoi?lane naročnine se ne oziramo.
Telefon št. 83.
-Vse za narod, svobodo in napredek !< Dr. K. Lavrif.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravnlštvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na leTO v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Oorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat.po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v.uredniškem, delu 30 vin. vrsta. —' Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Razpis
uoliteu u goriški deželni zbor.
Razglas
Z Najvišjim patentom z dne 2. marca 1913 je bil razpuščen deželni zbor pokne-žene grofovine goriške in gradiščaitske in naložen začetek novih volitev. Razpisujem za to v zmislu § 23, zakona z dne 12. septembra 1907, dež. zak. in uk. štev. 32, splošne volitve za deželni zbor pokneže-ne grofovine goriške in gradiščanske in določam, da se imajo v tej kronovini voliti deželni poslanci v sledečih dnevih in v tistih krajih, ki jih zakon za to odločuje, in sicer:
1.  Volitev poslancev splošnega volilnega razreda dtie 13. julija 1913, in sicer:
Za volilni okraj a) kateri je sestavljen iz mesta Gorica, iz krajne občine Ločnik, ležeče v volilnem okraju Gorica-okolica, iz političnega okraja tržiškega izvzemši krajne občine Devin in Doberdob, in iz političnega okraja gradiščanskega iz-vzeniši krajne občine Biljana, Medana in Kožbana, z glavnim voliščem v Gorici;
za volilni okraj b) kateri obsega politični okraj Gorica-okolica (izvzeniši kraj-no občino Ločnik). krajne občine Biljana, Medana, Kožbana, Devin in Doberdob, ležeče v političnem okraju gradiščanskem oziroma Ifžiškem. kakor tudi politična okraja' Sežana in Tolmin, z glavnim voliščem v S e m p etru pri Gorici.
'Vsak volilni okraj    voli    3 p osi a !i ce.
' Volišče je vsaka občina.
Morebitne ožje volitve se vršijo dne 20. julija 1913.
2.  Volitev »poslancev kmečkih občin dne 24. julija 1913, in sicer:
za volihii okraj Gorica-okolica z glavnim voliščem v Šempetru pri Gorici.
za volilni okraj Gradišče (kateri obsega politični okraj gradiščanski hi politični okraj tržiški) z glavnim voliščem v 0,-adišČu.
na
(1836 m).
za volilni okraj Sežana z glavnim voliščem v S e ž a n i,
za volilni okraj Tolmin z glavnim voliščem v Tolminu.
Volilna okraja Gorica-okolica in Gradišče volita v s a k 3 p o s 1 a n c e, volilna okraja Sežana m Tolmin vsak 2 poslanca.
Volišče je vsaka ikrajna občina.
Morebitne ožje volitve se vršijo dne 29. julija 1913.
3.  Volitev poslancev mest, trgov In industrijalnih krajev dne 1. avgusta 1913, in sicer:
za volilni okraj a) kateri obsega mesto Gorica in krajne občine Kormin, Gradišče, Červinjan, Tržič in Gradež, z glavnim voliščem v Gorici;
z? volilni okraj b) kateri obsega krajne občine Tolmin, Bovec, »Kobarid, Kanal, Ajdovščina, Sv. Križ pri Ajdovščini, Sežana, Komen in Nabrežina z glavnim voliščem v T o 1 im i n u.
Volilni okraj a) voli 4 poslance, (volilni okraj b) voli 1 (poslanca.
Vsaka izimed zgoraj omenjenih občin je volišče.
Morebitne ožje volitve se vršijo dne 6. avgusta 1913.
4. Volitev poslancev trgovske in obrtne zbornice dne 9. avgusta 1913.
Volišče je na sedežu zbornice. Zbornica voli 2 poslanca. Morebitne ožje volitve se vršijo isti dan.
5.   Volitev (poslancev veleposestva dne 10. avgusta 1913, in sicer:
za volilni okraj 1, kateri obsega mesto Gorica, politični okraj Gorica-okolica, politični okraj sežanski in politični okraj tolminski, nadalje krajne občine Devin, Doberdob, Biljana, Medana in Kožbana, ležeče v političnem okraju tržiškem oziroma v gradiščanskem,
za volilni okraj II, kateri obsega politična okraja Tržič in Gradišče izvzemši navedenih občin Devin, Doberdob, Biljana, Medana in Kožbana.
Izlet članov Goriške podružnice S. P. D. dne 6. aprila.
<»ora ni nora,
ampak tisi* j« nor, kdor gre  gor'
Tako m podobno modrujejo proti planincem tnekateri filistri. ki zaradi ikomod-nosti stanujejo najrajše v pritličju; in itaki le hočejo vendar največ vedeti, kakšen je svet. Menim, da je sploh najboljše, ako se s takimi ljudmi niti ne govori, saj slepec tudi ne loči barv.
Drugi, ki tudi nekako pomilujoče gledajo na mas, ko se odpravljamo ob ne ravno lepem vremenu na gore, so tako-zvani »Salonski planinci«, kateri le ob lepem toplem vremenu zlezejo iz svojih brlogov, dr«gače pa imajo polno pomislekov in (pomilovanj za tiste, ki ne gledajo dosti na to, bo H lejpo ali pa boB slabo vreme, temveč gredo, . kamor so namenjeni, ne glede na to, ali bo <o drugim prav ali ne. — Teh par vrstic onim, katerim tiče. —
Dež je v soboto o poimoči prav prijazno: curljal, ko seje začela naša družba (6 planincev ozir. ipHanink) zbirati na državnem kolodvoru, Pri tam se vržečem posvetovanju smo se odločili, »da gremo«, posebno, ko >je en član maše družbe i vso gotovostjo #411, 4a »na Kfanjskeim
vremena bodo se zjasnila«. V vagonu smo bili prav zidane volje, kaikor bi najlepše vreme kazaio, A prišedši skozi <predor na Gorenjsko smo vkleli, da se je naš prerok nekoliko zmotil, ker na Goriškem je <šel dež v kapljicah, a »na Kranjskem v kapljah. Na Jesenicah so pa že hile kapljice in kaplje skupaj. V restavraciji smo dobili slučajno še enega starega planinskega znanca, ki je tudi marsikatero prav pristno po kranjsko zinil; prav žal mu je bilo, da mu ni bilo mogoče iti z nami, imel je namreč neko jako jako važno opravilo, kar pa drugih dosti ne briga.
Ob 48/4 smo odšli nekateri bol$, nekateri manj oboroženi proti dežju dalje proti vasi Planina, kjer je pa že prav pošteno snežilo, »kot bi cunje trgal«. Ključ od Kadilnikove koče smo vdobili po priporočilu našega cenj. načelstva S. P. D. v gostilni pri »Kopišarju«. Po kratkem odmoru smo odšli dal^e; snežilo seveda je, da je bilo veselje. Neki član je celo zgubil eno krono v korist S. P. D. v stavi, da ne pridemo niti do Nemške koče,^ce<r je bila pot vedno hujša; a "lesnici na »ljubo se mora reči, da so se naši novo pečeni planinci, posebno gosp. planinka kljub vsem naporom jako dobro držali. Dasi se 'je med potjo vdiralo do kolen v snegu, vendar smo bili ob TU že pri N. koči, kjer nam je naš novi kuhar pripravil imeniten čaj. Pot od N. (koče je bila še dosti bolj »težavna prvič, ker je bilo ičez in čez zasne-
Vsak volilni okraj voli 3 poslance.   ;
Volišče za volilni okraj I. je G o-j rica.                               ,           J
Volišče za volilni okraj H. je Gradišče.
Morebitne ožje volitve se vršijo isti dan.
Trst, 5, aprila 1913.
C. fcr. namestnik:
Hoherilohe s. r.
„Pomagaj si sam!"
Lep nauk, ki je rodil že marsikateri plod.'V'življenju poedinca in narodov. Tisti Aškerčev človek, ki je bil v »jarku in je prosil vse svetnike na pomoč, sam si pa vit pomagal, je poedincem in narodom zgled.
Pa velja le na pol in samo časih, kakor vsi obči izreki in premodri nauki. «»Ni dobro, človeku samemu ibiti,« je druga resnica, oni prvi precej nasprotna.
Pametno življenje spoji oba principa. In tako je tisti Bismark, ki je rekel: »Mi Nemci se bojimo samo boga in nikogar« drugega na svetu,« z drugimi besedami: »Sami smo in močni smo,« sklepal zveze 7. Avstrijo in zahrbtno še z Rusijo.
Dandanes se celo največji narodi skušajo naslanjati na 'druge. Bajka je tista sijajna izolacija! Trozveza in tripelententa so jasna priča, da dandanes le tisti pomenijo kaj, ki se — naslanjajo. V kulturi je enako. Čisto sama zase ni kultura nobenega naroda; literature največjih narodov so sprejele in sprejemajo tuje produkte in postanejo same tem rodovitnejše, Čim več drugih elementov so sprejele vase. Pri naših malih literaturah in kulturah vobče pa je uvaževati še dejstvo, da vsaka sama xase — ne pomenja nič, ker so premajhne: šele združene so faktor, ki pride v poštev.
Slovenci smo cesto hodili v ekstre-mih; šele zdaj se zdi, da se oba gori navedena principa spajata, t. j., k samopomoči družimo zveze, ali naslanjamo se, približujemo se. Mislimo tu na jugoslovansko
leno in drugič je bila megla, da se je videlo komaj par metrov pred seboj; več smo šli takorekoč za nosom, kot za očmi. Na grebenu je pa pihala burja, da je bilo veselje. Pot po grebenu je bila precej težavna, posebno, kakor že omenjeno, za nas novo pečene planince. Greben Golice je po letu lep, naravnost krasen |e pa po zimi, ko mu burja v svojem divjem plesu s snegom napravi najrazličnejše poteze in rfzbe. Na grebenu se nam je tudi izpolnilo prerokovanje našega planicica, da vremena bodo se izjasnila, ker nas je solnce prav lepo obsijalo; megla se je razpršila in imeli simo krasen razgled na Triglavsko pogorje, odeto z vsem svojim zimskim čarom. Ko smo zagledali pred nami naš cilj »Kadilrtikovo Ikočo«, smo prav iz srca zavriskali in pozabili na vse presta-no trpljenje med potio. V kočo smo stopili nekoliko pred 9. uro vsi okovani z debelo sneženo in (ledeno plastjo. Velike vrednosti .je koča za planince po leti, a še stokrat večjo vrednost ima za tistega, kdor pride po zimi. V zasneženi koči pri topli peči smo se greli, sušili in kuhali, nakar je začelo tisto veselo razpoloženje, katerega se zaman išče po dolinah. Nekateri, ki so se na s-irebenu že odrekili iturdstiki, so zdaj jasno in glasno zatrjevali, da irostanejo zvesti planinci, tkar so potem pred odhodom .»pri piramidi« rudi z vso -sloves-nostijo obHubibV .
Dasi -je (bilo že 1 popoJdne* vendar
idejo. Ta ideja, ne izključuje slovenske samopomoči, obratno, krepi jo. in razvila.
Ce danes še veliki narodi in silne države iščejo zvez, .imamo .tem večjo potrebo mi, mali narodi, da se družimo,,edi-nimo in čim bolj zlivamo. »Balkanska zveza« je jasen dokaz, kaj zmorejo zveze. Ako bi poedine balkanske države sUišale še dalje sirenske zapeljive glasove zaslepljenih ljudi iin podkupljenih tujih agentov, ter bi vsaka zase dejala: »Ne bom se naslanjala na nikogar, ne boni se približevala nikomur,« bi še dandanes Balkan bil turški in radovali bi se oni, ki so tako krasen uspeh dosegli s svojim načelom: »Divide et impera!«
Končno bomo dandanes vsakomur, ki nam pride z besedo: »Na nikogar se mi ne naslanjajmo,« rekli: Koga misliš pri besedi »mi«? Pravi Slovenec pri tem ne misli več le na Slovence, ampak obenem tudi na Srbohrvate. Še pred 10. leti ije Hrvat izključeval Srba in Srb Hrvata, a dandanes se dve tretjini hrvaške in srbske inteligence čutita eno, kakor jim narod živi v lepem edinstvu. Da, mi Jugoslovani si hočemo pomagati!
Za vsako samopomoč je treba neke absolutne moči in vsi Jugoslovani vkup jo imamo.
Revizija našega programa in dela je naša — samopomoč.
Ko končujemo ta članek, pišejo časopisi: Skader bi bil že davno padel, ko bi Črnogorci tako dolgo ne odklanjali pomoči kraljevine Srbije, ter se v trmi ne,bi držali usodnega principa: »Ne naslanjajmo se na nikogar!«
Skader je nauk za vse Slovane, zlasti, pa za nas Slovence!               »SI. N.«
Poziv slovenski javnosti.
Ze enkrat smo se obrnili na slovensko javnost s prošnjo za 'brezplačna prenočišča za v počitnicah potujoče dijake, vendar je bilo prav malo odziva. Zato se danes zopet obračamo do slov. javnosti z
smo se le težko ločili od prijazne koče. Nazaj po grebenu je bilo treba zopet velike pazljivosti, da ne bi toio prehitro prišel v doh'no na Kranjsko ali pa tudi na Koroško stran. Megla nas je zopet prav
.prijazno objela  in za priboljšak seveda
[.smodobili še »baibje pšeno« in to 'še v.precej obilni meri. V bližini N. koče smo ne-kolikokrati prav prijetno podrsali po snegu. Dalje nizdol proti Planini je.šlo jako hitro, ker so nam vsi svetniki jpoma-gali, kakor bi se po domače reklo. Dež nas je spremljal do našega znanca »»Kopi-šarja«, kjer smo zopet ključ oddali in se objednem nekoliko okrepčali. Med temje dež že popolnoma prenehal in ob toplem solncu smo jo zopet mahnili proti. Jesenicam in potem dalje proti Gorici, kamor
,emo čvrsti in zdravi došli ob 6'30 zvečer. Lahko se trdi, da je bila to, zopet lepa zimska tura z raznimi spremembami, kdor ni bil zadovoljen s soineem, si je lahko izbral dež, sneg ali pa Še celo babje pšeno. Kijubu temu pa je napravila ta tura na vse .udeležence naMši utis ter se, je bo vsak.Še f ad z veseljem, spiominjal. rikonou tega.potfoSila hodipa na^em
L mestu izrečena še enkrat .naiša naftapleiša zahvaHa onemu gospodu .članu naše. podružnice, ki je bil tako prijazen, da se je odtrgal od veselice v fngovskem žbmu ter nas w&el o polnoči pozidravit na1 kolo-:dvor;>ter nam iz* srca voščil srečno;.pot. :f                     : 'Pf!anin$fci po^dir^v.
' Isto prošnjo, ker je za slovensko dijaštvo velikega pomena, da v počitnicah potuje •po vsem slovanskem jugu. Ustanovili smo letos počitniško zvezo vsega Jugoslovanskega dija&fcva. Brezplačna prenočišča se nabirajo tudi med Hrvati in Srbi. Ne bilo bi ravno lepo, Če bi slov; javnost zaostajala ža Srbi in Hrvatu Vemo, da je po Slovenskem -mnogo zasebnikov, ki ibi lahko -dali brezplačno prenočišče. Zado-volfrii smo tudi s prenočiSči <na senu! Prosimo in poKjvbamo torej Slovence, da naj ne »pozabijo na svoje dijaStvo, ki mora v počitnicah potovati po svoji domovini. Kdorkoli more dati brezplačno prenočišče za Čas od 1. jul. do 15. sept., -nam nafto javi najpozneje do 20. 4. m. na naslov: Uredništvo ^Preporoda« (za p o č i t.z v e zg), Ljubljana. Odbor jugo-
- slov. dij. počit zveze.
Širjenje kolodvora v Plaveh.
Kolodvor ob progi državne železnice v Plaveh postaja vedno važnejši; promet, bodisi »blagovni kakor tudi drugačen, se od dne do dne množi, tako da so postala sedanja postajna skladišča, kolodvorska poslopja in tudi prožni prostori veliko premajhni, da bi mogli zadostovati vsem zahtevam trgovine in prometa sploh. Prizadeti činitelji so uvideli, kako velikega pomena bi bilo, ako se postaja razširi; <za to so napravili vse potrebne korake, da bi se delo čimprej pričelo. Prizadevanja prizadetih faktorjev niso ostala brezuspešna.
Izgotovili so se potrebni načrti in troškovniki, ki so se nato predložili €. kr. železniškemu minteterstvu v pregled in odo/britev. Z odlokom z dne 5. februarja 1913. so bili načrti načeloma potrjeni in c. kr. tržaško namestništvo je dobilo nalog, da napravi vse (korake, ki so potrebni v politrčno-upravnem oziru, da se podeli stavbno dovoljenje.
Za dne 2*. aprila 1913. ob 11 in pol uri predpoldne je napovedan komisijski ogled na licu mesta, to je na kolodvoru v Plaveh, v svrho, da se izvrši politični obhod hi rakastima razprava glede zemljiških parcel, ki so neobhodno potrebne za izvršitev nameravanega dela, kakor predpisuje zakon z dne 18. februarja 1878. drž. zak. št. 30.
Komisijonelnega obhoda se vdeležijo tudi deželni odbor po svojih zastopnikih In odposlanci prizadetih županij, da nastopajo koristi svojih občin.
»Samouprava«.
Nadalievanie volne na Balkanu.
Važna izjava kralja Nifcole.
Cetinje 14. Črnogorski kralj Nikola je poklical' danes k sebi zastopnike vseh evropskih velikih listov in jim podal nasled-[ njo izjavo: »Odklanjam vsaka pogajanja glede kompenzacij -za Skader. Blokada, katero izvršujejo velesile^ ne škoduje niti meni niti črnogorskemu narodu, črna-gora pod nobenim pogojem ne resignira na svojo zahtevo po Skadru. Skader moramo na vsak način zavzeti in ga ne bomo nikdar -dali iz rok. Obleganje trdnjave bomo .nadaljevali, četudi odide vsa srbska armada izpred Skadra.
Vsled energičnega stališča Črnegore so velesile sedaj že pripravljene zvišati Črni gori kompenzacije za Skader in baje so že pripravljene "ponuditi 30 milijonov frankov. Ker se Je Avstrija bala, da bi general Boiovič vsled izpadov turške posadke odredil odločilne operacije, je izposfo-vala v Carigradu ukaz. da se mora Essad paša zdržati vseli nadaljnih napadov na srbsko armado.
Posledice blokade v Črnigori.
Dunaj 14. Vsled mednarodne blokade je v Črnigori ljudstvo zelo deprhnirano in ižgfnilo je vse "zmagoslavno navdušenje. Cene LrvV so precej poskočile, ker je vsak dovoz po morju izključen. Kava m sladkor sta še enkrat dražja, nego pred vojno. Bati se le, da nastane v deželi lakota.
Srbi ne odpokličejo svojih cei
Beforad 14. V ddbro informiranih krogih se zatrjuje, da srbske oblegovalne čete pred Skadrom 3e niso  odpoklicane.
Izjavlja se, da;je obleganje Skadra strogo , črnogorska zadeva in da je odvisno le od Črnegore, ali naj Srbija odpokliče svoje čete ali ne.
Z druge strani se zatrjuje, da so srbske čete že odpoklicane.
Mirovna pogajanja.
Sofija. 13. aprila Zastopniki velesil so dali danes zvečer ministerskemu predsedniku odgovora velesil na znano noto Zaveznikov. Velesile so vzele z zadovoljstvom na »nanje, da sprejemajo Zavezniki posredovanje velesil in da so priprav Ijeni ostaviti sovražnosti. Kar se pa tiče onih štirih pridržkov, pod katerimi so Zavezniki pripravljeni sprejeti mirovno posredovanje velesil, se izjavlja- v noti' sledeče: _ Kar se tiče prve točke, češ, da naj bo v Traiciji meja črta Enos^Mrdija; toda določitev te meje ne pomenja obme-jitve, se izjavlja v noti, da velesile proti temu nimajo ničesar. K drugi točki, klerz^-hteva Balkanska zveza, da naj Turčija odstopi Egejske.otoke; direktno Palksnsitd zvezi, opozarjajo velesile, da sklepa,, po katerem se usoda Egejskih otokov • prepusti' odločitvi velesil, ne spremene. — K tretji točki, kjer želi Balkanska zveza spoznati predvsem meje prihodnje Albanije, se pravi v noti, da se Zaveznikom -meje Albanije, v kolikor so te že določene naznani. — K četrti točki, kjer Balkanska zveza zahteva vojno odškodnino, pravijo velesile, da ni nobenega povoda obravnavati princip glede vojne odškodnine, ker celo zadevo dobi v rake finančna komisija v Parizu.
Skader se uda.
Pariz, 14. aprila. Tukajšnji listi poročajo, da so se danes Črnogorci umaknili od Skadra. V tem slučaju se bo. mesto Skader najbrže udalo zastopnikom velesil. Uradno potrjena ta vest še ni.
Londonska konferenca
se bo bavila s temi vprašanji: 1) odškodnine Črnigori, kateri naj se da 30 milijonov frankov posojila proti jamstvu velesil, da se more gospodarsko razviti,!' 2) glede mej južne Albanije posreduje Nemčija med Italijo in Grčijo: 3) Silistrija, pripade Runruniji.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.              '-,' .
Izseljeniško vprašanje v avstrijskem • parlamentu. — Novi načrt izseljeniškega zakona bo predložen našemu parlamentu prihodnji mesec. Pričakovati je ostrih debat. A g r a r c i hočedo kolikor mogoče ostre določbe, da b i se omejevalo in preprečevalo izseljevanje, socialisti pa povdarjajo, da izakonski načrt preveč omejuje osebno voljo in svobodo odhoda.
V Zagrebu je umrl bivši podban in sekcijski načelnik za notranje posle Čavrak pl. Letovanič.
Inozemstvo.                  [,l
Generalni štrajk v Belgiji je pričel ter se razteza na vse delavske sloje, . V La Louviere štrajka 135.000 delavcev, večinoma v rudnikih, V okraju Mans štrajka 35.000 delavcev. Štrajk je ogromen; danes štrajka najbrže že vse delavstvo.   '
Vojaški krediti za Srbijo. — Skupščina je razpravljala o zahtevi 90-milijonske-ga kredita v vojaške'sviihe. Finančni minister je izvajal, da so se vojni krediti, zahtevani oktobra lanskega leta, ..nasla^ njali na premiso, da se bo Srbija bojevafa tri mesece s 320.000 možmi (prehranitve-nega stanja) in 100.000 vprežne živine. Vojska pa veliko defj traja, na noge pa je spravila Srbija 402.000 mož in 150.000 vprežne živine. Zato je srbska vlada februarja meseca dala vojni upravi 30 milijonov na razpolago, zdaj pa zahteva vlada še 60. Demobiliziralo se pred sklepom minu ne bo. Mir se sklene bržčas tekom enega meseca. Demobilizirati pase tudi ne more, preden ne bo rešeno vprašanje razdelitve osvojenega ozemlja med zavezniki. Od začetka vojske do danes je pretriklo 190 dni, a Srbija pokriva vse stroške h svojega.
N. 10 K, prof. Kos 9 K, |r. Puc 8 K, ravnatelj Bežek 10 K, N, NL4 K; po 2 Ki Ar, Defranceschi, dr. Žerjav, IvanciC, Koren, Domicelj Al.; ostanki ajdovskega izleta 2 K 20 v; po 1 K: I. F.: Mtižina, .prijatelj, Delak, N. iN., dr. Gradnik, N. N., N, K, Sohaup; Sokoli, rasni skupno 19 K ^ v. Iskrena hvala ,v§em darovalcem in sode-lovalcem. Od Čistega dobička se je odstopilo dijaški kuhinji 200 K, podružn, sv. C. M. v Gorici ženski od. 103; ostanek v gotovini in inventarju hrani.moška podi", sv, C. M. v Gorici,
Za Ciril-Metodovo moško podritMcu v Gorici daruje kegljaški klub »Balkan«, ki je kegljal ob sobotah zvečer »pri jelenu« K 20—
Darovi.
Pri veselici dr »v. C. In M. dne S. IV. 1913. so preplačali vstopnino sledeči %%.: G. dr. Dereani 19 K* prof. Seidl 18 K, N.
Domače vesti.
Izjava.
Ker je g. dr. Rostohar v svojem.do-pisu na tržaški dnevnik »Edinost« davno naznanil, da je že vložil tožbo proti »??Sj« zaradi Članka »Denunciacije«^ idb;javijeri3-ga v »Soči« dne 22. marca 1913. in k^r želim, da je dr. Rostohar na -jasnem, koga naj teži, izjavljam, da prevzamem vso odgovornost za vsebino dotjčnega Članka. Dr. BogumilVoŠfiiat
Gorica, 14. aprila 1913.
Vseučiliščni docent dr. BogMnll Vošnjak predava v letnem tečaju na 'zagrebški univerzi: »Avstrijsko izborn^ pravo«, 3 ure in »Savremene državne teorije«, 3 ure.
Za današnjo gledališko predstava v Trgovskem Domu vlada veliko zaiiima»Je. Sedežev je prodanih že precej. Uparoo, da bodo razprodani vsi in da bo gledališče danes zvečer častno polno.
Za suplenta na tukajšnjem .moškem učiteljišču je imenovan naš rojak gos.p. Anton Pavšič.
Promocija. — Na dunajski Živino, zdravniški visoki šoli je bil dne 11. malega travna promoviran živinozdravnikomn gospod Franc Zavernik, starešina ak»'d«t|i, društva slov, veterinarjev.
Po krasnih dnevih, obetajočih obilen sad, dnevi nesreče. — Toplo je bilo, lei>č>, kot sredi poletja. Drevje je cvetelo, po^Je je kazalo najlepše '— kaf je^jprišel Tiira^, sneg, burja, led. V soboto je medlo po So: rah kot sredi zime, v Gorici in okolici 5e nastopil občuten izimuski mraz, v nedello je -zmrzevalo in po škafih vode se 3e zapravil led en prst debel. Škoda je tu, škc&a na drevju in polju, tako smo vsklikali in se bali poročil. Poročila pa glasijo, da 3e >mraz in led škodoval drevju in poli"" ter bo škoda kdo ve kako velika, tž B'r d smo dobili danes dopisnico z včerajšnjega dne, ki glasi: »Danes zjutraj Se padla močna slana in utii či 1 a skoraj vse s a d j e i n d e 1 o m a t n-di trto. Položaj je grozno Žalosten  in b e d a n e i z o g i b na .«
Mestni svet goriški bo ime! 'danes zvečer ob 6. uri sejo. Najbrže bo v te| seji kaj ropotanja radi rekurza gled6 na f*z-grnitev volilnih imenikov, ki je bil q$ upravne sodnice na Dunaju odbit, Kakor smo že obširneje poročali.
Cepljenje koz v Gorici je pričelo danes, in sicer v otroškem vrtcu v ulici Tor-rerrfe. Protorizik dr. Bramo bo Pregledoval otroke, katerim so cepljene kmer isto-tam no 8 dneh.
Čitalnica v Gorici na Blančah priredi svojo, ptvo! veselico na Binkošfcni Ponedeljek 12. maja t. 1. v Fonovi gostiM na Solkanski cesti.
Češko fllharmonično društvo priredi, kakor že naznanjeno, v Gorici koncert fn sicer na dam 4. maja t. 1. Koncert se bo vršil v dvorani Trgovskega doma. "Vspo-red je ta-le: Dvorak: ouvertura »iCarne-val«; Novak »Slovaška suita«; Smetana; ouvertura k operi »Prodana nevesta«:; Wagner: predigra in Isolde smrt \f* ljubezni iz »Tristan in Izolda«; Beethoven; Simfonija §t. 5, C moli. Nastopi 52 godcev. Dirigent dr. W. Zemdnek. — Češk-o fil-harmonično društvo priredi ciklus koncertov. Prvi koncert bo v Gorici dne" «4, maja. Filharmonično druStvo Je Želo pov-•sodi obilo priznanja in JaSkavo so pteali n njem tudi razni nemški 'listi. Tako smo imeli v rokah dotične številke listov »Bo. j hemie« in »Berltoer Tagblatt«-a, ki oba poročata o sijajnib uspehih društva pod vodstvom Zemanekovim. .
Iz mesta: — Na »galeriji pri predstavah v Tr&. Domu se Je ,udoniaČila. iže grajana navada: sedeži so za&edeni ali kupljeni niso. Kdor je doslej v tem oziru grešil, naj ne stori tega več. V nedeljo na primer Je bila gal&rija »nabita in vsi sedeži zasedeni. Ali prodanih pa je„'bilo.sedežev komaj 10, — -Da je to vse graje in obsodbe vredno, ve vsak. Naj se.ne zgodi več kaj istko nečastnega!            ;
»Lebensmittelmagazln« v Gorici. — Imeli smo že priliko, da smo se na tem mestu pečali z razmerami, ki vladajo v tej železničarski zadrugi. Predsednik na-čelstva Homa je sedaj nagovarjal neko gospodično, naj stopi v službo pri tem konsiimu Kot toijigovodkinja. Ker pa so imeli že pri (zadrugi knjigovodjo Wetza, je gospodično ta ponudba osupnila. Tedaj ji je Homa povedal, da vVetz.»gre stran«. In v nedeljo je knjigovodja baje ponoči že izginil, potern ko so mu odšteli trimesečno plačo =600 K za,i?aiprej. ^akaf je odšel, o. tew *omo 'še govorili.
Zgodilo ;|fi j^ L!pve.nski sodnik si vzame za izslstopnika proti slovenskemu nasprotniku — laškega odvetnika; Ce se to godi ina zelenem lesu...!        .
Lovski bataljon št. H. v Gradišču oib Soči bo praznoval dne 12. maja prvo stoletnico svojega obstoja. Praznovanje bo kolikor mogoče slovesno.
Kakšne šale si dovoljujejo goriški Lahi. — .Nekdo si je iamislil, da se je neki trgovski potnik ustrelil v Sv. Luciji, in sicer radi tega, ker bi bil v igri izgubil 8O0 K, ki niso bile njegova last. Vest je šla po mestu in izvedela jo je tudi žena onega trgovskega sotrudnika. Peljala se je v ŽaliDstt in sknbeh s svpjo hčerko v Sv. Uuc'jo, kjer pa je dobila moža živega in zdravega. Pošteno kazen ibi zaslužil- izmi-Šljevalec talcih vesti!
Smodnik so imeli shranjen Štefan Vovk, Ivan Pavlin in Valentin Leban iz Ongarja; dovoljenja za to seveda niso imeli in tudi niso mogli ©kazati, odkod imajo smodnik. Zato so bili klicani pred sodniio v Oorioo, kjer so doibili: prvi tri tedne, drugi 3 dni, tretji 5 dni zapora. Prva dva sta mlada, tretji je starejši človek..   ._
Dva utopljenca so potegnili v nedeljo popoldne v Straičicali iz Soče. Trupli, ste ležali ob bregu ob kanalu, v razdalji enega metra. Ln utopljenec ie oni nesrečni Josip Rusjan, iki seje bil vrgel v Sočo prejšnjo nedeljo, kakor smo že obširneje po-ro>čali. Drugi utopljenec pa je Lovro CiČi-goj iz Solkana, ki je bil zginil z doma dne 16. marca letos. Rusjan je bil star. 70 let in bolan ; zato Je šefi po lak svojemu trpljenju v mrzlo'Sočo, Čičigoj, 51 let star moi, pa se je vrgel v Sočo iz obupa radi revščine. Zapušča številno družino, Oba utopljenca so pokopali na mestnem pokopališču.
Dražba za. lov v o»bčini Gradež se bo vršila dne IS. t. in. na glavarstvu v Tb-žiču.
Popfravlianjje bregov v Oradežu. — Pomorska oblast je končno napovedala delno popravo podrtega zidorvja ob gra-dežkih bregovih. Delo «bo trajalo €tiri mesece 1er se -1)0 vršilo -torej ravno v času seJzorte. Za ^goste ne bo preveč prijetno, ker jim bo odvzeto sprehajanje po bregovih.
* tedne zapora Je dobil neki Andrej Novak, ki se je klatil okoli,brez dela. Tri dni zapora je dobil neki Ivan Pilat iz Tro-gira v (Dalmaciji, ki se je tudi priklatil v 0orico.sam»ni vedel« zakaj. Kojiko je takih »klatežev!« iKoliko po lastni krivdi, koliko po krivdi ,razmer!
Kava po ceni
(dokler traja zaloga)
185 vin.       80 vin.
, kg Brazil I pražena
Y4 kg Brazil H. prnžeaa
dobi se v filjalki
Julio Meinl
j    uvoz kave
i (Joricftj Corno Jos. Verdi 80.
r r Konj le udaril s kopitom 15 letnega I Leopolda LevmiSčeka z Letna ter mu prt- I žadjal poškodbe na spodnji Čeljusti. Pripe- I ijali so Levipuščeka v goriško bolnišnico. 1
Težke telesne poškodbe je bil obto- I fen Ivan Gržel) iz Vrtovina, storjene Iva- | riu Devetaku. Obsojen je Grželj na 7 me- j secev težke ječe s posti in trdim ležiščem. I
Brez sredste*,,.— V.;Tpprjco je "PlisSel I neki Edvard Majef*z Dft%aja\ ^* '0#w«lj» i je (prijela policija. Majer je "brez sredstev I in brez dela.                                           I
Na biciklju svojega prijatelja se je I peljal liOimov Fran Frančeškin, mizar iz I Sela. Na bicikelj se je usedel v rVrto}bi.,4 Prijatelj mu pa ni bil dovolil vožnje, am- I pak je F. na tihem vzel bicikelj in se odpe- I Ijal. Poklican je 'bil radi tega pred sodni- I ka, kateremu je razlagal, da je to storil le I za šalo, sodnik pa mu je za to »Šalo« dal I 5 dni zapora.                                          I
Listnica uredništva. — V O. Poročilo I o izletu sprejeli. Priobčimo prihodnjič.      I
Prosveta.               I
Danes zvečer. — Že dolgo težko pri- I čakovani Sem Benellijev tragičen poem I v melodioznem dr. Gradnikovem prevodu I
• vidimo -danes zvečer na odru. »Eco« je I pisala: »II teatro šara affolla-I tissimo«. Upamo, da bo res in da nas I ne bodo Italijani osramotili!                    I
Ta predstava je obenem Danilov I častni večer.                                           I
Sobotna predstava Mornarjevega I * Vraga« v Trg. Domu nas je uprav pre- I .., senetila. Ta finoča, duhovitost in dovrše- I nost komada, ta dobra in mestoma fina I igra! Sobotna predstava nam je dala res- I ničen užitek, — oziroma bi,nam ga bila I dala; če nam ga ni 'pokvarilo zopet enkrat I občinstvo: 1) udeležba >še slabša nego I . zadnjič, dasi smo zadnjič mislili, da slabše I ne mpre biti, 2) ta duhovitost! Kar je bilo I na odru glavnega, so nekateri gledalci pre- I zrli, kar je ibilo pa postranskega, so spre- I jeli z, odobravanjem in smehom.                I
Nedeljska predstava je bilo zopet do- I ber nedeljski komad. Posebno zabavno v I tej burki je bilo, da' vidimo v prvem deja- I nju za kulise velikega gledališča, kjer se I <Kima ravnokar vršiti vaja^da agirajo na- I stopajoči igralci tudi v občinstvu. Glavne i vloge sta imela naš prvi operetni spevo- I komik in režiser g. Povhe in naša tempe- I ramehtna mlada dramska in operetna ig- I ralka gdč. Vera Danilova, ki je ravno v I tej ulogi dosegla v Ljubljani svoj največji 8 uspeh, naša po vsej slovenski znana I originala Verovšek in Danilo i. t. d. Pri I predstavi je sodelovala vojaška godba in I tudi med predstavo samo je imela važno I ulogo. Občinstvo se je zabavalo, da je bilo j kaj, in bilo je občinstva dosti.                  I
Operetni večer pripravljajo Člani slov. I ljubljanskega (gledišča pod vodstvom j operetnega spevokomika in režiserja g. I Povhe-ta. Vspored utegne 'biti nad vse I zanimiv in humorističen. Prednašale se I bodo točke najboljših operetnih komiooni- I stov kakor: Lehar, Kalmann, Fall, i. t. d., j na kar »slavno občinstvo že danes opozar- I jamo/—1                                                I
DOPJŠI.
!z goriške okolice.        I
Godbeno društvo v Prvačini bode I imelo dne 19, t. m. ob 8. uri zveče: v So- j kolskem Domu svoj letni redni občni zbor. I ' Dnevni red po pravih.                           8
Iz Solkana. — V soboto dne 12. t. m. I je tu predaval, povabljen o^ Solkanske. I Čitalnice, g. dr. Bogumil Vošnjak o us- I ta vnem življenju v    Bulgariji;    zanimiv I
•  tema je iprivabil prav obilo poslušalcev, I največ delavcev. Naši boljši ljudje so se- I veda brilirali s svojo odsotnostjo. Gospod I predavatelj nam je začrtal razvoj Bulga- I rije in njenega sobranja. Čitalnica se mu I iskreno zahvaljuje, ter želi ga videti Še I kedaj v svoji sredi. — Odbor.                  I
Iz tolminskega okraja.
Podferdo. (Požar.) — 12. t. m. je ob 1. I
' uri ponoči zbrufanil požar v verandi Jurija I Muniha, nakar je bilo vse iposlopje mahu- I ma v plamenu. Le bliskoviti naglici tu- I kajšnje požarne hrambe se je zahvaliti, da I danes nj polovico vasi v ruševini. Le s' I silnim naporom se je tik naokrog stoječa I poslopja (posrečilo obvarovati'katastrofe •
| in rešiti blago te pritttčja in 1. ijiadstropja, ter,ogenj ustaviti, prej ko je dospel v spodnje prostore. Sreča v nesreči je, da so se delavci in otroci rešili iz sob v podstrešju, prej ko so se" iste vnele. Škode je
I nad 30.000 K katera bo povečini krita z
I zavarovalnino. Zavarovan je »pri banki »Slaviji«. Pohvalno je omeniti občinstvo, katero je ,z vsemi silami ipomagalo pri ga-
i^ju^Kep^aBkierio-zaonerkateri iso do-sedaj /-'»gasilno ¦ društvo« ignorirali, med kater0 .moremo -žal šteti tudi županstvo Grahovo oziroma njega starešinstvo kamor1 -r- po nesreči spadamo. Občan.
Iz kanalskega okraja
Z Banjške planote, 12. aprila. — Komaj smo. čakali trenutka, da se enkrat vsaj za nekaj časa rešimo tega večnega snega. In res. Začelo je že izredno zgodaj prijetno | in topli dnevi so se vrstili. Sicer stari lju- j dje so prerokovali slabo. Po nižavah že | vse poganja, brsti in cvete. Tudi mi smo j pričakovali, da nam kmalu zašije preljutia ] I pomlad. Posadili in posejali smo precej, j Popje se je začelo tudi precej napenjati. Še teden solnca,   pa :bi bili tudi mi de-I ležni rajske vigredi.   Toda glejr šmenta! I Kar naenkrat je začelo mrzleti in   burja I — naša stara (prijateljica — je prišla   k I nam v vas. Nenadoma je začelo namesto i cvesti — snežiti, ipa še kako! Danes, 12. t. I m. je snežilo cel dan kakor v   najhujši L zimi tako, daje vse belo hrib in dol, kakor l-o Božiču. Vrglo ga je skoro 40 cm pov-I sod, po mestih tudi več. Seme, ki smo ga I vsejali v preksolnčnih krajih, počiva pod I belo sneženo odejo.   Ne vem, če imamo I pričakovati letos kaj dobrega, kajti za-I četek na vseh koncih in krajih je slab. To I je zelo slaibo znamenje, če bo sploh   kaj I držalo prerokovanje naših domačih pro-I fetov, kateri se bavijo edino s tem poslom.
Sokolski vestnik.
Bratom članom H. okrožja! — V nedeljo dne 20. t. m. se vrši prvi okrožni pešiizlet skozi Števerjan, Kojsko, Vrhovlje do Plavij. Zbirališče je za društva Gorica, Podgora, Solkan, Šempas in Štandrež točno ob IV« uri pop. pri mostu v Mara* zevi gostilni, za briška 'društva pa v šte* verjanu. Med potjo se bodo izvajale redovne vaje in maj zatorej pridejo vsi člani, ki imajo kroj. V Števerjanu bo skupna vadba ljub. prostih vaj in je zatorej zanesljiva udeležba vseh telovadcev nujno potrebna. Priti je v zletnem kroju. Na ždar! Načelnik.
Gospodarske vesti.
Kongres državne gostilničarske zveze
je zboroval dne 9. in 10. aprila 1.1. v Trstu v veliki dvorani trgovinske in oibrtnijske zbornice. Predsedoval je predsednik zveze g. Otmar Penz v navzočnosti c. kr. namestnika princa Hoihenloheja, župana dr. Valeria, predsednika trg. in obrt. zborni-1 ce Riohettija in približno 1000 gostilničarjev iz vseh avstrijskih dežel Predsednik je izrekel vdanost ziborovalcev cesarju in zborovalci^so se .mu pridružili s trikratnim »hoch« klicem — kongres je zboroval v nemškem jeziku. — C. kr. namestnik je pozdravil kongres v daljšem nagovoru, povdarjajoč važnost gostilničarske obrti in zagotavljajoč jej naklonjenost in podporo vlade, želel je .kongresu najboljšega vspeha. /Jborovalce so pozdravili tudi predsednik italijanskega konsorcija gostilničarjev Basohiera; župan dr. Valerio, predsednik trg. in obrt. zbornice in .predsednik kuratoriia zavoda za pospeševanje male obrti. Pričelo se je potem strokovno delo kongresa, pri katerem je bilo sprejetih 15 različnih resolucij, katere pospešujejo koristi gostilničarjev in hotelirjev. ~ Našo deželo je zastopal predsednik goriškega konsorcija gostilničarjev g. Rudolf I.ibisch, kateri se je ponovno oglasil k besedi in dodal k posameznim resolucijam j tudi primerne dostavke. kateri so bili spreleti in to posebno pri vprašanju glede koncesijonirane prodaje vina in piva v steklenicah, srlede prodaje tobačnih izdelkov in už'galic v gostilnah, o ureditvi policijske ure; o potrebi občne obdačbe vina in drugih varnih zadevah krčmarske obrti. Ko so (bile sprejete vse resolucije je predsednik z zahvalo namestniku, županu in vsem drugim, ki so podpirali delovanje kongresa s trikratnim »hodi« kličem ce- I
sarju zaključil kongres. Po končanem , strokovnem delu so zhorovalci napravili razne izlete i. t. d. da so se seznanili z lepotami naiih južnih dežel. G. predsednik Penz je obiskal z nekaterimi gospodi tudi našo solnčno Gorico. i Srbski bojkot avstroogrskega blaga. i Po listih gre >vest, da je trgovska in obrt-I na bzornica v Belemgradu sklenila (bojkotirati avstrijsko in ogrsko-blago, ako ne odneha od strani Avstro-Ogrske sovražna politika proti Srbiji. Tako se bojkot ne izvrši, za sedaj še praktično; naznanjen pa je od strani Srbije vsem trgovskim in j obrtnim zbornicam v monarhiji. Dunajski župan Weiskirchner je pred kratkim tožil, koliko da trpita avstrijska trgovina in ! obrt vsled naše zunanje politike ter da treba nehati, nakopavati s? sovraštvo na Balkanu. Sovraštvo pa je že tako veliko, da-se iz Srbije kar naravnost napoveduje in naznanja bojkot avstroogrskega blaga. Ra-zni nemški listi kričijo, da je to s strani Srtbjje.črna mehvaležnost, češ,-ko je bil •riažnahjen moratorij, so ga v Avstriji sprejeli brez godrnjanja in takrat so se v Belemgradu zahvaljevali, za to — sedaj sledi I pa napoived bojkota. NemSki listi ome-[ njajo tudi zlasti glede pletenin, da le Av-I strija izdeluje take izdelke, ki so udomačeni v Srbiji, ter da bi bilo treba drugodi
šele začeti s tako industrijo___   Ja, Ja!
SovraStvo do Avstro-Ogrske je veliko. I m kdo je na tem glavni krivec, to vemo v I Avstro-Ogrski vsi prav dobro. Nemčija hi I Italija in Francija se bodo okoristile s po-I težjem na škodo Avstrije. I Setev v Avstriii. — Začetkom tega I meseca je kazala setev povsodi dobro. I Jesenska setev žita je prestala zimo na I sploh dobro; samo v mokrotnih krajih je I nekoliko trpela. Gonko vreme v marcu je I zbolijšalo razmere nad vse pričakovanje. I Posejana je tudi turšica in obeta obilen I pridelek; istotako krompir. I Nemci proti Tržaški luki. — Zadnje I čase so se množili v raznih nemških čas-l nikih napadi na Tržaško luko, da ne od-I govarja zahtevam obrata in je pomanj-I kljiva pomorska služba. Nemci iz rajha I na,nireč to trdijo, ker hočejo iz srednje I Evrope promet obrniti na sever. Društvo i industrijalcev iz dežel ob Adriji je imelo I te dni v Trstu s"ejo, na kateri se je ostro I zavrnilo nemške napade in jih proglasilo I za neosnovane. Pošiljatve po železnici za I Tržaško luko niso bile nikdar ustavljene; I da. luka odgovarja zahtevam v tarifarič-I nem pogledu, dokazuje dejstvo, da se I množi dotok iz vrst industrijskih izvažal-I cev: trgovska mornarica pa je tudi do-I segla tak razvitek, da se lahko kosa z dru-I gimi večjih držav. O teh zadevah se bo I razpravljalo tudi na Dunaju v centralnem j uradu za gospodarsko politiko. Zborovalci j končno zahtevajo, naj se vlada požuri z I deli v spopolnjenje luke. I Mesarsko društvo za skupno kupo-j vanie In klanje goveie živine so si usta-Inovili nekateri mesarji v Gorici. Pogodba rnosi datum. 11. marca 1913. Društvo bo I trajalo samb letos, do 31. decembra 1913. I Kapitala so uplačali 21.000 K.
Atentat na španskega I                  kralja.
,-t.... Izvršil se je 13. t. rn. atentat na špan-I skega kralja, aji atentat je ostal brez-I uspešen.
I   '/  Takoj po slovesni zaprisegi rekrutov I v^Avenida Castelana, se je kralj Alfonz v I spremstvu generalnega štaba   vračal   v I svojo kraljevsko palačo. Ko je prišel na vogel Calle Turco in Calle d' Alcala v bli-I zini španske banke, je skočil proti kralju I neki neznanec, zgrabil z levo roko za uz-[ de konja, z desno roko pa potegnil iz žepa samokres. Kralj je zadržal konja. Atentator je ;?kušal nato izstreliti še drugo kro-I gljo, a med tem ga je že neki stražnik I zgrabil in vrgel na tla, ni pa mogel preprečiti, da ne bi atentator izstrelil še drugi strel, ki je pa izgubil svojo   smer.   Prvi strel je samo malo vžgal kraljevo rokavico.   Ko je kralj zapazil,   da je policija atentatorja že odvedla, je zajahal drugega konja in zaklical z razburjenim   glasom: >.Živela Španija«! Mnoftea je kralja nato viharno pozdravila in ga spremila do njegovega stanovanja, kjer je kralj hladno-I krvno pripovedoval kraljici in kraljici ma-1
. teri o ponesrečenem.atentatu. Med tem se je zbrala pred palačo velikanska množi-' ca ljudstva, ki je kralja navdušeno akla-mirala. ,                                  '           ,.
.   Atentator je Manuel Sanchez Alle&re, 26 let star, doma is Katalonije in mizar po poklicu. Oblečen je v zeleno obleko. Aretirane so bili štiri osebe in sicer atentator, potem neki Francoz,. ki je stal v  -bližini atentatorja, neki sumljivi Španec in neka ženska. Atentator je baje izjavil, da so se ga, ko je zagledal kralja, nenadoma polastile slabe misli,   nakar je takoj ustrelil. Policija je našla pri atentatorju pismo na svojo ženo s sledečo vsebino:. »Ti si vzrok mojemu zločinu. Če bi mi poslala, kar sem zahteval, bi,ne izvršil   atentata, [vsled česar bom sedaj'ustreljen. Ko dobiš to pismo, bo atentat že izvršen«..Atentator je bil pri aretaciji lahko ranjen' s sabljo. Aretaciji se je tako zelo upiral, da so ga I komaj preobvladali štirje policaji. Sanchez I Allegre.je doma iz Barcelone in je bil svoj I čas izgnan iz Francije radi anarhizma. Listi poročajo, da 5e hoteif-maščevati smrt I Ferrerja, Po drugi verziji je atentator iz-I vršil svoje dejanje v zmedenosti in je zelo I vesel, da je ostal kralj zdrav. Policija je I baje dognala,   da je glavni   povzročitelj I atentata na kralja Alfonza, žena atenta-I torja AHegra, ki je moža naravnost   na-I ščuvala k temu dejanju??
Razne vesti
Srečkanje umetniške loterije — preloženo! — Ker se v prekratki dobi, ki je bila prvotno določena za razprodajo srečk umetniške loterije, ni mogel doseči zaže* ljeni uspeh, se je srečkanje z dovoljenjem loterijskega ravnateljstva na Dunaju preložilo.
Praznovanje 200-Ietnice pragmatične sankcije po šolah. — V spomin proglasitve pragmatične sankcije dne 19. • aprila 1713 je naučni minister dr. vitez pl. Hus-sarek ukazal, da naj se na vseh srednjih in nižjih šolah, ki so podrejene državni učni upravi, Če le mogoče, posebno slovesno 19. aprila 200-letni jubilej pragmatične sankcije praznuje. Ob tem slavi ju naj se pojasni zgodovinska važnost po cesarju Karlu VI. proglašene pragmatične sankcije.          _              '    ..,..'   .   ^...-^
Afera Palic končana. — Kakor znano, je nemško časopisje objavilo obširno dramatično poročilo o mučeniški smrti albanskega duhovnika P. Palica. V tem poročilu je bilo rečeno, da so Palica zvezali, ga trikrat pozvali, naj se odpove svoji veri, mu »na mig popov« raztrgali s telesa obleko, ga tolkli s puškinimi kopiti, mu razbili več kosti in reber, ga polmrtvega še enkrat vprašali, ali prestopi ali ne, in ko je dejal: »Ne, ne zapustim svoje vere in ne prelomin svoje obljube!«, so ga srbski Vojaki ubili z več udarci s puškinim? kopiti, eden pa mu je z bajonetom prebo- . del pljuča. Danes se pa uradno poroča, da ¦ .< se je Djakovici vršila dne 12. t. m. obdukcija Paličevega trupla od strani treh zdravnikov v navzočnosti preiskujočih konzulov. Konstatiralo se je, da Palic ni bil z nobenim bajonetom prehoden, ampak na veliko daljavo od več. puškinih krogelj ustreljen. Nova blamaža za naše zunanje ministerstvol
Novi poreški škof. — Novim poref-kim škofom je imenovan   dr. Pederzolili,     (, župnik pri Sv. Antonu novem v Trstu.
Vsesokofskl kongres v Ljubljani. — Poroča se, da je notranji minister baron Heinold na intervencijo poslanca dr. Ry-bara glede vsesokolskega kongresa v Ljubljani izjavil, da je pripi avljen dovoliti kongres, če bi se ga vdelpžili samo avstrijski Slovani. Slovenska Sokolska Zveza v Ljubljani je odklonila te vladne prp-.pozicije in hoče. za enkrat počakati na izid rekurza proti odloku kranjske deželne vlade. . . Dalje "a .4. strani.....
I §t<ecl<cnpfc!*d                 I
I    lllijoo iitfečnato mfje I
| I od tvrdke Bergmann A Cd., Tetscben na tabi ¦
I  oBtane nedosegljivo prej in' alej t tVoji uCin" ¦
H  kovitoati proti pegam in je neizogibno potrebno -I
1  za nnino negovanje kože in lepote. To spri^Sujejo ¦
¦  prienalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. ¦  >
I  Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnioan ¦
I   in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkušena fl
I  je lilijna krema „Manera', ki ohrani damam '¦
I  čudovito nežne roke. Dobiv« se v tnbah -po ¦
I   70 vin. novsod.                                •         V*   ¦
Nfein&i arŽkvtil uslužbenci v Prlmor-
lu. — DruStvo jieroških državnih uslužbencev v Primorju je Imelo v Trstu svoj občni zbor. Narastlo je članov 50, talko da -Šteje društvo članov že nad 400. V resnici pa je nemških državnih uslužbencev v Primorju še »mnogo več. V odboru so za-štbpiifki iičiteljstva, državne železnice, poŠte in finančne uprave.
Papež bolan. — Že dlje časa boleha papež in zadnje dneve se je bilo že bati, da utegne nastopiti katastrofa. Zadnji bu-letin pa naznanja, da se je papežu nekoliko obrnilo na bolje, da ga je pustila mrzlica, ki je vzbujala strah pred" katastrofo, in da ginejo znaki bronhite.
Dež, sneg, burja. — Zadnji dnevi so bili nenavadno mrzli po jugu kakor tudi po srednji Evropi. Z Dunaja poročajo, da na Gornje in Dolenje Avstrijskem je nevihta in mraz zlasti v soboto in v noči -na nedeljo napravila veliko škodo po polju in vrtih; snega je padlo po nekaterih krajih do 30 cm visoko; temperatura je «padla na pet. stopinj pod ničlo. Na Tirolskem je napravilo slabo vreme kimetovalcem veliko Škodo. V Valdrhigu je vihar odnesel streho s kmečke hiše. Na Ogrskem je poško-dčvanih 10.000 km električne žice. V Sarajevu je blizu mesta zdrknil kos hriba na spodaj stoječe hiše in (podrl 7 hiš; 30 oseb je brez strehe. Posebno veliko škodo je napravilo slabo vreme na Štajerskem. Sneg in led sta vzročila po vinogradih pravo katastrofo. Sodi se, da sneg in led sta vzročna v vinogradih škode nad 20 milijonov kron. Na drevju je <potem vzro-čena po ledu in snegu istotako velikanska škoda, ki tudi dosega milijone.
Sneg v Pulju. — V nedeljo zjutraj je močno snežilo v Pulju. Ko je pozneje posijalo solnce, je sneg hitro izginil. V takem času ne pomnijo snega v Pulju; leta 1900. je snežilo 7. marca.
Na Kranjskem je napravil mraz zadnjih dni veliko škodo po vinogradih in vrtovih s sadnim drevjem. Vse zgodnje sadje je do malega pokončano. Največ so trpele črešnje in orehi, zgodnjim hruškam je mraz tudi močno škodoval.
Tovarne zgorele. — Iz Bukarešta poročajo, da je v Buzenu zgorelo več lesnih tovarn. Škoda ogromna.
Italijanska ladija »Luciano Carapisi« ponesrečila? — Neka nemška ladija je v noči na ponedeljek oddala radiotelegram, ki je naznanil radiotelegrafični postaji v Pulju, da se nahaja ob istrski obali v nevarnosti italijanska ladija Luciano Cam-pisi, ki prosi ipomoči. Iz Trsta je šla iskat italijansko ladjo pomožna ladja »Belroie«.
Mrtvega novorojenčka so našli v Barkovljah nad železnico. Otrok je bil zavit v papir in povezan z vrvico; nožice so bile pritegnjene navzgor, rokce navzdol. Mater iščejo.
V sporu umerjen. — V Trstu se je sprl'35 letni Lenard Cassano, uslužben v nekem kinematografu, z dvema človekoma. V prepiru pa mu je eden izmed teh porinil bodalo v prsi in ga zadel v srce. Cassano je umri v bolnišnici. Morilca iščejo.
Menice Je ponarejal in pobral denarja okoli 370.000 K in ž njimi pobegnil v Ameriko hranilnični ravnatelj v Tardoskeldu Filip Halaisz.
Zopet aviaflk ponesrečil. ~ Iz Bue-nos-A^resa poročajo, da je aviatik Perez Arzeno padel z višine 400 m ter ostal mrtev.
Hagenbeck, svetovnoznani lastnik parka divjih zverin v Hamburgu, je 13. t. m. umrl.
Blaznik umoril svojo ženo in ranil taščo in svojega otroka. — 33 letni mehanik TrŽačan Fran Šlager je nenadoma zblaznel in doma porinil kar nepričakovane svoji ženi nož v trebuh; potem je ranil 73 letno taščo. Marijo Vianello, rojeno v Tolminu, ki je branila <hčer; potem ie še svojemu !J/S letnemu otroku (prereza! trebuh. Potem je zbežal ter -prvemu redarju /povedal, kaj je,storil. Žena je bila takoj mrtva, otrok je umrl v bolnišnici; tašči gre na bolje,
Defravdacije pri namestništvu v Pragi. — Prišli so na sled defravdacijam, katere je zagrešil računski svetnik Helm-reich; defravdtral je nad 20.000 K.
ZHHUHLH.
,V najem se odda v Gorici
žganjarijo
SEt%JE?2&faBUbe na5eBa nad vse "ublieneea soprOBa' 11 s prodajo uina in piua.
očeta, brata in svaka, gosp.
Kristjana Brati na,
nadučitelja itd. v Bovcu
nam je došlo toliko izrazov odkritosrčnega sožalja, da se čutimo dolžne zahvaliti se vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem.
Posebno zahvalo izrekamo vsem gg. pokojnikovim tovarišem iz bovškega okraja za obilo spremstvo, preblag. gcsp. ravnatelju Valentiču, g. * Kravosu, kot zastopniku trg.-obrtne zadruge v Trstu, si. tolminskemu in bovškemu učiteljstvu za podarjene vence in sploh vsem onim, ki so spremili dragega pokojnika v tako obilem številu na njegovi zadnji poti.
Bog plačaj vsem stotero.
V BOVCU, dne 14. aprila .1913.
Žalujoči ostali.
j       Naslov pove naše upravništvo.
184-2 ¦
™JV '9°«*2J1*™« A. OnbtKek (odgov. J. F.btl«. Ztlt* Pntfbi «izrf.Jtole ihtor .&*» f» .Prt**«..
Mca Y Kop (Istra)
tile
izvežbanega - uradnika. «
Nastop takoj ali  v kratkem. Plača po dogovoru,   glede"  na  dosedanje   izvež-
banje prositeljev. Pogoji:   Samopravnost   (polnoletnost), zanesljivost  v  računih   in   v  vodstvu blagajne z jamstvom.      131-2
---------   ODLIKOVANO---------
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratom :
ANT. CERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št. 18.
Izdeluješ vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. .... Zaloga pohištvu omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine In šnste. - - -......
Zaloga: Strugarsklh In rez-barsklb Izdelkov. -....-
Glavna zaloga
Palma podpetnikov
PALM)) •
A. Dmfovka forica, Raštelj 3. B|/ Zaloga usnja.
Zgradba mostu
Moa traverzah" čez Sočo se oddž
na zmanjševalni ofertni dražbi.
Delo proračunjeno na 8000 kron. Načrt in stroškovnik je na razpolago pri županstvu.
Sprejem gotove ponudbe zavisi od potrdila c. kr. okr, glavarstva v Tolminu. — Ponudbam treba je priložiti 5$ varščino.
Rok ponudbam- traja do kon6c aprila t. 1.
Županstvo v Soči,
dne 7. aprila 1913; Župan: Andr. Flajs.     128-3
PRODA ali pa v NAJEM
se da po ugodnih pogojih hotel „čma prst" -   -  v Hudajužni tik železniške postaje.   -   -
Polasnila daie Delniška pivovarna v Laškem trgu na Štajerskem.  '               7'"*''^3°--.
, - "¦-________________________________________________________________________...............,,- ,„..'_____________„ ,,   .___________________:-------------—-----------------'¦%¦
Prvo primorsko stavbeno in kamnoseško podjetj^..   ;/
ALOJZIJ TAVČAK v Dutovljah okraj Sežana
saprlseSenl sodni Izvedenec
izuršuje use potrebne načrte, proračune, cenitue za staube, uodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela.
W" Cene zmerne.
^Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hlil, flosposka ullea it. 7, I. nadstr.) — Talafoa it. 78.
Hačun poltne hranilnice ItoT. 837.315. N8 občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga se   obrestujejo  po 5%. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo po  dogovoru.   Rentnl  davek  plačuje posojilnica tarna.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsalrosrar. Vlagateljem bo na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti^ranilnin vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno Indi dosedanje 5 , oz. 6% obresti od posojil. Slavni dalail se obrestujejo koncem leta 1911, s 6 %. Stani* 31. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne   vloge:   1,103254*98. —Posojila: 1,068.002-. ~ Reservni z a k 1 a d: 100.451*56. — Vrednost his: 383 538 29.
m^mm%mM^mm^^^^^^mmA^^^W^m^
Kupujte samo dvokolesa »Hlfeiia", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo al: za dirke. Šivalni stroji Orlfilnal UfCfOlIfl so najprak-tičnejši za, vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje).  Stroj
teče brezšumno in je jako trpežen.
Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to
stroko sradajoče predmete se dobi  po to-1
varniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Cuk
GORICA, m Stolnem trgu it. 9. GORICA.