V Gorici, v torek dne 4. febrlivarja 1902. Letnik IV. " soboto v 11 e za mosto Izhaja vsak torek .M -.«• Dorici na dom p o šib -m !lli v polletno 4 K »'S'a,?'??"■ 8 s c h w ar z v lolskU^' 11 !' V toba = ka « iiah leiSiU V Nu -kih ulicah C po 8\ii e> - ——L at e') '^""odgovorni ~uredkuTJosip Marušič. Uredništvo in upravulštvo se nahajata v »Narodni tiskarni«, uliea Vetturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upnivništvo »Gorice*. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po. 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- uijo se po pogodbi. Tiska ..Narodna tiskarna 11 (odgov. J. Marušič). Slovansko srednješolstvo v Avstriji. litijeva pota, katera moramo ho¬ diti avstrijski Slovani po polju prosvete, posipajo nam sovražniki vedno z novim trnjem in nam s tem še bolj otežujejo itak rrmčeniško to hojo. Po nazorih naših nasprotnikov bi mi avstrijski Slovani, ki smo postavili v svet že neštevilo slavnih mož na vseh poljih umetnosti in vede in ki smo s tem dokazati, da je Slovan sposoben za naj¬ višje pojave svetovne kulture, — po na¬ zorih teh ljudij torej bi mi ne' smeli imeti svojih šol, katerih zahteva narodna pro sveta. Vsikdar, kadarkoli stavimo avstrij¬ ski Slovani zahteve, da se nam usta¬ novi kaka srednja šola, vsikdar so takoj pri rokah nasprotniki s svojim stereotip¬ nim „ne“! Ako pa vprašamo po uzroku tega nasprotovanja, mora biti odgovor naravnost presenetljiv. Ta odgovor hi se glasil: Zalo ne smejo imeti avstrijski Slovani zadosti šol, da se ne morejo povzpeti kulturno na toliko višino, da bi postali lahko pravi gospodarji na svojih tleh in bi nehali biti narod hlapcev v službi Nemcev in Italijanov. To je torej jedro v nasprotovanju naših političnih sovražnikov proti našim zahtevam po zadostnem številu šol. Vse drugo, kar cesto navajajo nasprotniki kot uzrok svojemu nasprotovanju, pa je le trhla lupina. Resnično je, da vsak narod, ki hoče stati na višku prosvete, mora imeti toliko šol, da v njih najde prostora toliko učeče se mladine, kolikor ima narod iste na razpolago. Pri druzih s vobodnih kulturnih narodih tudi res¬ nično ni nobenega pomanjkanja razno¬ vrstnih učnih zavodov, marveč ti narodi kar tekmujejo v tein, da ustanove za svoj naraščaj kolikor možno ljudskih, srednjih, visokih in strokovnih šol. In ravno mi avstrijski Slovani kot eminent¬ no kulturen narod naj bi ne smeli imeti šol, kolikor jih potrebujemo ? Kaj pomeni prikrajševanje teh naših pravic od me¬ rodajne strani druzega, nego to, da ti krogi nočejo, da se izobrazimo, boječi se, da zrastemo potem čez glavo njihovim političnim načrtom!? Ko se je zadnjič pretresovalo v jav¬ nosti vprašanje o jugoslovanski univerzi v Ljubljani, so naši na¬ sprotniki na vso sapo hiteli trditi, da nimamo niti zadosti ljudsko-šolsko izo¬ bražene mladine, kamo-li absolviranih srednješolcev, ki bi mogli napolniti jedno jugoslovansko univerzo. Zajedno pa so trdili, da nimamo zadosti svojih profeaor- jev za jedno vseučilišče, in take reči. Gotovo da drži pot učencu do praga univerze skozi ljudsko in srednjo šolo, —r brez spričevala o dovršenih srednjih šolah ne more prestopiti avle vseučilišča. Ker pa naši nasprotniki trde celo take reči kakor ravnokar omenjeno, bi pričakovali, da oni, kjer imajo o tem soodločevati, vsaj ne bodo nasprotovali ustanovitvi zadostnega števila srednjih šol za mladino avstrijskih slovanskih narodov. Ali baš v tej stvari so se ti ljudje pokazali iznova to, kar v resnici so: sovražnike naše prosvete, sovražnike na¬ šega narodnega obstanka! V proračunskem odseku je o po¬ stavki proračuna za naučno ministerstvo prišlo do govorov od strani naših na¬ sprotnikov, ki so naravnost neverjetni v početku 20. stoletja in iz ust ljudskih zastopnikov, o katerih bi se pričakovalo, da privoščijo tudi drugim narodom to, kar hočejo imeti za svoje ljudstvo. Tu je bila na prvem mestu sloven¬ ska vsporedna gimnazija v Celju, katero z vso silo naskakujejo pretirani Nemci. In vender je ta peščica pravice Sloven¬ cem v celjskem okrožju tako opravičena kakor solnce na nebu ! Slovenske paralelke na celjskem nemškem gimnazifu obiskujejo vendar izključno le slovenski učenci in ni prišlo nikdar na misel nikomur, da bi silil vanjo nemške otroke. In vendar ho¬ čejo Nemci odpraviti te paralelke, zakaj? Zato da bi bili slovenski stariši prisiljeni dajati svoje otroke ali v nemške razrede, kjer naj se ponemčijo, ali pa jih pustiti brez pouka, da ostanejo priprosti kmetje ali lokodelci. Jedno ko drugo hočejo Nemci. -— Kako prav je imel poslanec Povše, ko je glasno izrekel v proračun¬ skem odseku, da je namen Nemcev slo¬ venske otroke ponemčiti, ali pa jih po¬ tisniti v duševni proletarijat ! Nemci so zlasti naperili ves svoj srd proti tem paralelkam in so šli celo tako daleč, da so obljubili Poljakom, da glasujejo za poljsko gimnazijo v Tešinu, ako bi hoteli Poljaki glasovati proti celjskim paralelkam, ravno tako nizkoten kakor izdajsk poskus! Tudi to bi hoteli nekateri Nemci, da se ustanovi v Mari¬ boru popolna slovenska gimnazija a da se zato razpuste vzporednice v Celju, samo da bi iz Celja, te pangennanske postojanke iztisnili Slovence. Od tolike strasti zaslepljeni so ti ljudje v svojih političnih načrtih. Kot sovražnika slovanske prosvete se je pokazal brez krinke tudi italijanski poslanec RizzL Ta mož je naravnost zahteval, naj bi se c. kr. hrvatski gim¬ nazij v Pazinu premestil kam drugam, ker da ne gre trpeti srednje šole v čisto italijanskem mestu Pazinu. Mož je na¬ redil drzen korak proti vladi sami, ka¬ tera je, ustanovivša hrv. gimnazijo v Pazinu, dobro vedela, kaj sme ali ne sme. Ako je pa vlada že tedaj vedela, da Pazin ni nobeno italijansko mesto, da pa stoji to mesto v političnem okraju s skoro izključnim prebivalstvom hr- v a t s k e narodnosti, ve vlada to tudi danes in ako bi je hotelo o nasprotnem prepričevati dvajset Rizzijev. Naravnost smešno pa je Rizzijevo primerjanje, češ, da ne gre ustanavljati hrvatske srednje šole v čisto italijanskem mestu t. j. učni zavod jedne narodnosti v mestu s prebivalstvom druge narodnosti. Ali ve ta mož čudnih nazorov, da n. pr. naša Gorica ni nobeno nemško mesto in ven¬ dar se smejo v našem mestu šopiriti Nemci s svojimi nemškimi srednjimi šo¬ lami! In Trst? Ali je morda Trst nem¬ ško mesto? In vendar imajo Nemci ondi svojo gimnazijo in še celo ljudske šole! Ako naj torej obvelja Rizzijevo načelo, velja naj za vse! Ker pa je to načelo nespametno, morali bi že vendar jedenkrat nehati zastopati je ljudje, ki hočejo biti pa¬ metni, sicer se jim mora smejati ves olikani svet. Ali seveda! Naši presebični poli¬ tični nasprotniki bi zlasti radi, da si po¬ polnoma osvojijo naša mesta in jih pre- ustrojijo v svoja središča, kjer naj bi nemoteni uganjali svoje politične orgije in da bi se zajedno mogli ponašati pred svetom s trditvijo, da je inteligenca — t. j. mestno prebivalstvo — vsa njihova. — Ali ta sladka vera mora vzeti konec! Nam avstrijskim Slovanom je z našo izobrazbo nad vse resno, radi tega ne odnehamo prej, da se nam ustanovi za¬ dostno število srednjih šol. V borbi za te svoje pravice pa se ne bomo več ozirali na kaprice nasprotnikov, ki si domišljajo, da je nedeljo Bog le za nje ustvaril, nam pa da gre le šest delavnih dnij. _ Dopisi. Iz Gorice. — V svoji 11. štev. od sobote 25. jan. piše „Soča t: tako-le: „V ostalem pa je le prav, da svojo „Sturm in Drangperiode“ človek prežene v mladih letih“. -— No, baš zaradi teh bo¬ emih 11 besedij, katere je najbrže napisal kateri njenih v „Sturm in Drangperiode 11 se nahajajoči sotrudnik, postat bi lahko zbadljiv, ali ker je stvar, o kateri mi je govoriti, preresna in da ne bode „Soča“ zopet iskala „domačih škodoželjnežev 11 , hočem biti miren in stvaren. Dne 1. t. m. •— tako poroča „.Soča“ sama — se je pripetilo v našem mestu nekaj, kar pritiska pečat sramote na ugled naše učeče se mladine, da, tudi na narod slo¬ venski v očeh naših političnih nasprot¬ nikov. Ta dan sta storila —- kakor pravi „Soča“, dva mladeniča, od katerih jeden je akademik a drugi bi lahko bil, nekaj, kar gre daleč čez dopusten mejnik „v mlako sramote 11 in kar je „v neprijetno delo — policiji 11 . „Soča“ je v očigled temu dogod¬ ku napisala dolg ukor naši mladini, v katerem se zgraža nad tem, da se more v vrstah našega višješolskega dij&štva kaj tacega pripetiti. Mej drugem še pravi: „Sram nas je v drio duše in — obsojamo, proseči in roteči vso mladež našo: pazite vendar na ugled svoj, na čast svojo, svojih rodbin, svojih kolegov, svojega naroda, na svojo — bodočnost. Današnji žalosten dogodek bodi vsem LISTEK. Na severu in jugu. Češki spis. I. Hotiča. Ne da se tajiti: Nemci znajo tako brezobzirno generalizovati, da se nam niti ne sanja. Le poglejte n. pr. v Opavo! Deklice so šle iz šole. Snežilo je že nekaj dnij, po opavskih ulicah je ležalo skoro ko¬ molec snega. Deklice so zletele prešerno in nenavadno ošabno skozi duri. Češke deklice so sicer morda tudi vesele ali vendar nekako plašne in osuple, kadarkoli se približa kak „gospod“ in zato se zdi čudno, odkod tu taka ošab- Dve dobro rejeni, lepo oblečeni de- _ kakor bi jih bil izrezal iz mod- časopisa - se postavite h kupu Tu čakate. V tem pride deklica "d obraza, uborno oblečena in se I ogleduje, kod bi šla. Ali že stejo prežeči deklici in jo porinili v lega. Deklica se s težavo ali tiho .. Poklekne, vzdigne in vstaja. A i sprotnici udarite zopet nanjo m jo te v sneg. Jedna se vrže še eez njo, na zemlji ležeča še vriska radosti. Trajalo je precej časa, predno je stopila deklica na noge. Preganjano dete je pre¬ močeno, sneg ima na obličju in v laseh, tiho plaka ter si uravnuje ruto na glavi. „Kaj pa delate tu; potepe? 11 zade¬ rem se srdito na oni dve. Manjše dekletce me pogleda pre¬ zirljivo, mahoma pa zavrisne: „Is auch a bem!“ (ta je tudi Čeh) in teče z ve¬ selim vsklikom po največjem snegu. In po ulici se razlega iz nekoliko grl ra¬ dostni odmev : „Is auch a bern 1“ Stojim sam na ulici z razplakanim dekletcem. Mahoma se je razletel ta raz¬ brzdani drobiž kot vrabci. Gladim dete po obrazu ter ga vprašam : „Kaj si jim pa storila, zakaj so te vrgli v sneg? 11 Otrok preneha jokati; zavzeto me gleda, ali ne odgovori mi. „Nu govori dete, govori! 11 Ali le odkimava in ne odgovarja. Ali je neki nemo? Primem deklico za roko in jo vo¬ dim nekaj časa po ulici. Za voglom jo vprašam zopet: »Ali ne umeš češki, moravski? 11 Otrok se ozira po ulici in prikima. ,,Torej govori, dete... Na, tu imaš! 11 Dam mu denar. „Gospod Bog vam plačaj! 11 „Tedaj vidiš, da znaš! Saj sem ve¬ del, da znaš. Pa vendar nočeš govoriti? 11 Dete je razmišljalo še časek. Na¬ posled spravi iz sebe: „Ne smem; gospod lerar je rekel, da moravski je ...“ „No, kaj je rekel, povej mi?“ „Ne znam tega povedati... ne znam nemški 11 . „Pa hodiš v nemško šolo? 11 ,,Moram; oče je dejal, da gospoda hoče tako in tedaj so me peljali tj e “. „Kaj pa je tvoj oče? 11 „V tvornici dela 11 . „Aha 1... A zakaj ste te tepli oni dve ?“ .Torej zistem! In prepričal sem se, da je tako. Po cele dni lahko pohajaš po opavskih ulicah, predno za¬ slišiš večjega otroka češki govoriti. S prstom bi pokazal tako rekoč lahko vsa¬ kega tretjega otroka, da je češkega izvira, ali... govori pa nemški. To je večkrat ta razloček med češko in nemško šolo. V češki se učijo otroci v domačem jeziku raznih vednostij, v nemški pa se odgo- jujejo v nemškem duhu — pikrem, ošab¬ nem, trdem, nemškem duhu. Vedno vidim pred očmi: kako seje vrglo ono dobro rejeno, v kožuh oble¬ čeno nemško otroče na dekletce, oble¬ čeno revno, uborno, v tenko krilo in za¬ vito v majhno ruto. Otrok se izkopa s težavo iz snega, pa že ga mečejo spet v sneg. To je trdo, surovo! A zakaj ga tako mučijo? Nemški ne zna. In vzkipel je v de¬ klicah srd hvaljenega povzdigovanega plemena. In činile sta kruto krivico otroku, ki se ni mogel braniti; in to s zavestjo, da delate nekaj zaslužnega! In z otroci rastejo tudi podobni občutki 1 II. Bilo je nedeljo popoludne. V Opavi ni več stranikov (zunanjih ljudij). Le tu pa tam je videti kakega na ulici. Tam gredo trije mladeniči in se razgovarjajo glasno nemški v opavskem narečju. Go¬ vorijo o nečem, ali vsako besedo po¬ udarjajo tako trdo, kakor bi bila odvisna od njih osoda vsega dalnjega kraja. Proti njim stopajo trije drugi mladeniči. Po- resno svarilo, kako daleč ne sme iti niti mladeniška lahkomiselnost! 11 To so jako lepe besede, a naj mi „Soča“ oprosti, da jih nazivljem — hi¬ navskimi. Ali ve „Soča“ in ali se zavedajo njeni kolovodje, kaj zavaja našo mladino do takih usodepolnih korakov preko mej dovoljenega ? Ako se tega ne zavedajo, pa jim hočem povedati jaz. Oni vabijo našo mladino na sestanke, v katerih, to smem trditi, se vzgaja vse drugo nego zdrava podlaga za visoki poklic, kate¬ remu se hoče posvetiti naše dijaštvo. Ne bilo bi mi treba posebej navajati, kaj se govori na teh sestankih, ki nosijo pov¬ prečno »krokarski" znak, saj je itak „Soča“ verni odmev vsega tega. Vendar ponavljam, da se na teh mladinskih se¬ stankih zabava naše dijaštvo v tonu, ki prevladuje v „Soči“ in to v družbi z nekaterimi elementi, katerih bližine bi se resen dijak moral sramovati; da se na teh sestankih unisono zabavlja čez nekatere „S o č i n i m“ znanim pa- t r o n o m neljube profesorje in to na način, ki more slednjič zamoriti v dija¬ kovi duši vsaki čut spoštovanja do av¬ toritete. Kaki pa so konečno sadovi, ki se zaplodijo na takih sestankih, kjer na¬ vadno vlada nebrzdana mladinska raz¬ košnost, to je baš pokazal omenjeni ža¬ lostni dogodek. Ko pa je dozorel lak sad, ko že čuti naša mladina usodepolne posledice svoje lahkomiselnosti, v katero jo zavajajo brezdušni elementje, ki ni¬ majo ničesar za izgubiti, potem ja pride »Soča 11 in farizejsko zavija oči, kakor da bi jej bilo* Bog ve koliko ležeče na srečni bodočnosti naše mladine. V očigled vsemu temu zakličem našim dijakom le-to resno svarilo: va¬ rujte se nevarnih zanjk, katere vam sta¬ vijo pravi sovražniki vaše bodočnosti, varujte se naukov, katere srkate v na¬ prednih breznih in zavedajte se svoje lepe dijaške dolžnosti. Ne slušajte onih, ki vas zapeljujejo z umazanim nasve¬ tom, da je „prav, da svojo Sturm in Drangperiode prežene človek v mladih letih", — 1 marveč verujte mi, da tega, kar človek zapravi v mladih letih, bridko pogreša pozneje dni in to je: zdrava duša in zdravo telo! Politični pregled. Danes se je po sedem tednov tra¬ jajočih počitnicah zopet sešel državni zbor. Razun danes imel bode v tem tednu sejo tudi v petek. Potem pa nastopijo spet pustne počitnice, ki bodo trajale baje do 18. t. m. — Iz začetka se bode bavil državni zbor z nekaterimi nujnimi predlogi in bo še le v sredi t. m. zamogel razpravljati o prvi točki dnevnega reda t. j. o za¬ konskem načrtu glede novačenja. Kakor poročajo listi, konča proračunski odsek svoje delo še le okoli 20. ali 21. t. m. in znalo se je od daleč, da si pripovedu¬ jejo nekaj. Ko pa pridejo, do onih glas¬ nih, vsi umolknejo. Še le nekaj korakov za njimi pošepetajo češki: „Oni-le je naš“, reče jeden, „Lubo- jački je; hodil je z mano v šolo, tedaj še ni znal nemški!“ Dalje nisem čul. Na voglu ulice se obrnejo nemški mladeniči proti kolodvoru. Tam srečajo dva vojaka, ki sta govorila „po našem 11 , v češkem narečju. Nemci se ustavijo eden za drugim in gledajo dolgo za vojakoma ter iščejo primerno psovko. „Shn tos oba...“ sikne naposled eden njih in vsi se zakrohotajo... Na kolodvoru so se mi izgubili iz pred očij. Sedemo v vlak. V tretjem razredu ni vedno prijetno; ali prosto ljudstvo se vozi tu in to sem hotel izpoznati. Nasproti mene je sedelo dekletce, kakih deset let staro, zelo lepega obraza in milega izraza v očeh. Poleg njega ste govorili zaupno dve ženski „po našem 11 . Dekletce je imelo v roki drobno, vezano knjigo. »Ali bom mogel priti na Hrabin?“ pride torej državni proračun še le po teh dneh v plenumu poslanske zbornice na razpravo. Ker pa ni verjetno, da bi posl. zbornica do 21. marca t. I, t. j. do velikonočnih počitnic, torej v jednem mescu dokončala razpravo o državnem proračunu, dovoliti bo treba zopet nov proračunski provizorij, kajti z 31. mar¬ cem poteče doba sedanjemu. Ker je pa tudi nekaterim deželnim zborom dovo¬ ljen le trimesečni proračunski provizorij, ki poteče istotako z 31. marcem t. I., treba bode iste najbrže sklicati o Veliki noči na kratko zasedanje, da ustanove ali definitivni proračun za celo leto ali pa da zaprosijo nov trimesečni provizo¬ rij. Državnozborski proračunski odsek je dognal v soboto razpravo o naslovu „vi- sokošolstvo 11 . D’ Elvertov predlog, naj se briše postavka za češko tehniko v Brnu, padel je, kajti za postavko glasovalo je 25 odsekovih članov, proti postavki pa 12. Isti dan je začel razpravljati prora¬ čunski odsek tudi o naslovu »srednje šole". Pogajanja slovenskih poslancev z vlado glede celjske slovenske gimnazije niso bila do takrat še dognana. Sicer pa je gotovo, da slovenski poslanci nikakor ne odnehajo od zahteve, da vlada isto postavko vzdržuje, naj se pa večina od- sekova izreče kakorkoli. Kakor se po- zdeva iz pisave nekaterih dunajskih li¬ stov, utegne za to postavko vendarle glasovati večina odsekovih članov. 0 srbskem prestolonadsledstvu. Ker vprašanje o ureditvi srbskega prestolonasledstva vedno bolj razburja tudi razne avstrijske kroge, čutil je naš zunanji urad potrebo, da v »Fremden- blaltu 11 pojasni zadevo, oziroma jo de- mentira. Ta oficielni list namreč izjavlja, da na vsej vesti ni nič resnice in da sploh ni vprašanja o srbskem prestolo- nasledstvu. Kralj Aleksander je šele v 26. letu svoje dobe in torej nikakor ni izključena možnost, da dobi direktnega potomca. Pa tudi sicer ni sedaj ugoden čas za reševanje takega vprašanja, ker ima Srbija sedaj dovolj drugih zadev, ki čakajo nujne rešitve, pred vsem pa ne¬ ugodni fin. položaj. S tem je torej od avstrijske strani uradno izpodbita trditev, da se kralj Aleksander v kratkem odpove prestolu na korist princu Karagjorgjeviču in da se bo zadovoljil z letno apanažo, v kar bi bili privolili tudi Avstro-Ogerska in Rusija. Čudno le, da drugi poučeni krogi nočejo verjeti pojasnilom »Fremden- blatta' 1 , ter, posebno ruski listi, odločno vztrajajo na svojem prvotnem stališču. Angležka in Rusija. »Novoje Vremja 11 pravi, da je zgradba beiudžistanske železnice na škodo Rusije. Nemška z bagdadsko železnico zatvorja pot Rusiji k turškim morskim ožinam in k sredozemskemu morju, sedaj pa hoče Angležka z beludžistansko železnico za- tvoriti Rusiji pot na indijski ocean. To zapreko mora Rusija odstraniti, ako se tudi v ta namen loti meča. Najprej naj Rusija stori vse, da napravi Angleško v Perziji neškodljivo. „Nov. Vremja 11 poziva petrograjsko vlado, da takoj prične z gradnjo železnic v Perziji in to tebriške in askabad-mešheske proge s stranskimi progami na eno stran preko Teherana, Ispotami, Bagdada, na drugo stran pa proti Seistanu. To bodi odgovor Rusije na rovanje Nemčije in Angleške. vprašam ju, da bi pretrgal razgovor, ki me ni zanimal. »Se ve; saj so bili ljudje od tam v Opavi!“ »Ali ni zametov? 11 »Bili so, pa so jih že prekidali\ »Kako pa delajo to? Ali gre cela vas na to delo? 11 »Ne, kdor gre " mesto, vzame si lo¬ pato, pa si prekida !“ »Tedaj pa bi si moral prekidavati celo pot 11 . „0 ne. Ne pride daleč, pa so že tu diugi. In potem kidajo vsi 11 . »Kako knjigo pa imaš tu ? Ali smem pogledati? 11 obrnem se k deklici. Otrok me pogleda malo prezirljivo ter mi da knjižico. Deutsches Sprachbuch ! »Ali hodiš v Opavo v šolo? 11 Prikima. „Pa nisi iz Opave? 1- „Ne“, odvrne poleg sedeča ženska. Otrok prikima, a žena je govorila za njo. »Vozi se, saj je njen oče pri . .. železnici. Hči je čuvajeva, kakor se de“. »Ali čemu pa se vozi v nemško šolo? Saj imate doma dobro šolo! 11 Tajni odlok o nemški mornarici, V največje začudenje vseh nemških, posebno pa berolinskih vladnih krogov je priobčil te dni glavni organ nemške socijalne demokracije vsebino tajnega odloka berolinskega mornariškega urada z dne 6. januvarija, s katerim se naroča, da se mora čim preje izvršiti mornariški načrt, s čegar izvršitvijo bi se smelo pri¬ četi po želji drž. zbora še le v letu 1906, in kateri načrt je ta zastop leta 1898 naravnost odklonil. Izpočetka se je sodilo, da je objav¬ ljena listina falsifikat, toda ko je v seji butgetnega odseka tajnik Tiirpitz priznal pristnost te listine, seveda nihče ni mo¬ gel dvomiti nad resničnostjo poročila v soc. dem, listu. Iznenadena je bila v prvi vrsti vlada, ker je hotela nekako na ti¬ hem izvršiti mornariški načrt, v pokritje stroškov pa potem zahtevati naknadnega kredita. Se bolj so pa iznenadeni po¬ slanci ter davkoplačevalci, katerim bo osrednja vlada nenadoma naložila iz¬ redno veliko breme in prezirala sklepe parlamenta. Prebivalstvo je računalo, da bo vsaj nekaj let imelo mir pred večjimi vladnimi zahtevami, kar se pokaže vladni najnovejši načrt. Kako je uredništvo imen. lista do¬ bilo na razpolago naj novejši tajni odlok se ne ve, dejstvo je, da je ljudstvo po¬ učeno o njem in bo po svojih poslancih odločno zahtevalo, da se vladna nakana ne izvede. Po izdajalcu državnih aktov sedaj marljivo stikajo, a ga bržkone ne dobe tako kmalu. Razmere na Kitajskem. »Katolicke Listy ; ‘ so objavili nekaj podatkov iz pisma jezuita P. La Tschepe, ki je misijonar na Kitajskem in dobro pozna tamošnje razmere. On piše: »Pri nas na Kitajskem gre tako, kakor sploh po starih orijentalskih državah. Pri nas gospodarijo ženske in ljubimci, tako da nikoli prav ne vemo, pri čem da smo. Politika se izpreminja kakor aprilovo vreme. Evropejci pridobivajo tod vsak dan nov vpliv, samo to jim škoduje, da so zavistni med seboj. Najugodnejši po¬ ložaj ima Rusija, katera je najbližja so¬ seda Kitajcem, a Japonci jim gledajo jako na prste. Mandžurija Rusom slednjič go¬ tovo ostane, tudi če bi se začasno mo¬ rali umakniti. Trgovina napreduje, po¬ sebno Nemci se silno trudijo, da razširijo svoje tržišče. Ni dvoma, da Nemci izpod¬ rinejo Angleže 11 . 0 stanju katoliških mi¬ sijonov pravi p. Tschepe, da se množe vkljub vsem težavam in zaviram. V nje¬ govem kraju je 40.000 novoizpreobr- njencev. Domače in razne novice. Poziv dr. Tumi! — Slovesno in odločno (pozi vijem o deželnega poslanca dr. Tumo, naj trditev, da je „duhovščina Tolminskega okraja ljudem grozila z več¬ nim pogubljenjem, — ako ne volijo g. Klavžarja 11 , ali doka¬ že ali pa javno prekliče. V slu¬ čaju, da tega ne stori, imeli ga bodemo za nesramnega lažnika in podlega obrekovalca, ki ni vreden naslova: „d e že ln i posla¬ nec 11 . Več duhovnikov Tolminskega okraja. Ženski nisti vedeli, kaj bi odgovo¬ rili; otrok pa čemerno odpre ustnice, pogleda me ostro, pa si vzame svoj »Sprachbuch 11 . Ali ni tudi na jugu tu in tam — na žalost — podobno življenje ? Ali niso siljeni otroci učiti se jeziku, ki ga ne razumejo! Moderno vzgojeslovje in glo- riam Germaniae ali ltaiiae ! Ali ni prišel nekako v kri oni nazor, da je ptujščina bolj nobel »Špraha 11 , in da je nekaj viš¬ jega, kdor jo lomi? — Ali pa drugo podobo! Isti pisatelj piše na drugem mestu: V Mihalkovcih (pri poljski Ostrovi) so našteli 1. 1890 — 82 Nemcev, pa samo 1660 Čehov in 1979 Poljakov. Ali velemožni pan Godek je menil, da otroci poljskih in čeških delavcev pač ne morejo hoditi v češko šolo. Ker ni bilo prostora za poljsko šolo, pa je poskrbel »brat Poljak 11 , da je napravil „šulferajn“ nemško .. . ! — Kako se godi pa Slovencem n. pr. s šolo v Gorici? Kako se vedejo neki bratje — »naprednjaki 11 proti »Šol. Domu 11 ? Krti! »Vse naj vrag vzame, če ne gre po na¬ šem 1“ Ne pojmijo da: »Kar je dobro, to naravnost hodi; slabo seme slabo sadje Osebne spremembe pri namest¬ ništvu v Trstu. — Namestništveni taj¬ nik gosp. Filip baron W i n k 1 e r, dosedaj načelnik namestništvemh pred¬ sedniških uradov, premeščen je na Dunaj ter prideljen minisferstvu za nauk in bogočastje. Prezidijalnim tajnikom pri namestništvu v Trstu pa je imenovan c. kr. okr. komisar g. Edmund Fabiani. Za »Šolski Dom 11 so vplačali predsedništvu: I. Kranjec, višji knjigo¬ vodja v Ljubnem 10 K; zamorec pri J. Kurinčiču, kuratu v Medani, požrl 11 K 40 h; Ivan Mercina, c. kr. učitelj v Go¬ rici, volilo po r. Juriju Mercini v Sovod- njah, 50 K; Jakob Jurman, vuigo Kure v Cerknem, nabral pri koncertu 4 K 32 h; dr. A. Gregorčič v Gorici 10 K; »Na¬ rodna tiskarna -1 20 K. Upravništvu »Gorice -1 je došlo: Mar¬ tin Štrukelj v Šempasu je nabral o pri¬ liki ženitve njegove svakinje Jožete Pe¬ licon z Alojzijem Gleščič K 5. Srčna hvala 1 Veliki ples v goriški slovenski »čitalnici 11 . — Opozarjamo še jeden- krat na veliki ples, katerega priredi v svojih prostorih dne 9. t. m. goriška slovenska »Čitalnica 11 . Kakor vse kaže, bode ta ples dobro obiskan in soditi po pripravah, ne bode prav nič zaostajal za onimi prejšnjih let. Plesne vaje v goriški slovenski »čitalnici 11 . — Opozarjamo p. n. člane goriške »Čitalnice 1- , da bodo plesne vaj) v četrtek dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer. Izjava izvrševalnega odbora „na- rodno-napredne stranke". — Uboga „Soča“ ! Kako nizko je padla! Nihče noče več prevzeti odgovornosti za grehe njenega grešnega življenja. Nje uredniški nadzorovalni odln r jo je zatajil; zdaj se mu je pridružil še »izvrševalni od¬ bor narodno-napredne stranke 11 . V zad¬ nji številki »Soče" čitamo izjavo, da »izvrševalni odbor narodno-napredne stranke" javlja, da odgovarja za članke in dopise v »Soči 11 le toliko, kolikor so isti podpisani v imenu »izvrševalnega od¬ bora" narodno-napredne stranke 11 . Za božji dan ! Kaj pa uganjajo go¬ spodje »izvrševalnega odbora"? Saj so vendar oni sklenili z A. Gabrščekom tako zvezo, da bo »Soča 11 zvesto tolma¬ čila politiko »napredne stranke 11 , da se bo v tem listu zrcalila politika stranke! »Soča 11 je tudi res zvesto tolmačila Tu¬ movo politiko, v njej se jo lepo zrcalila politika, »narodno-napredne 11 stranke. In zdaj odklanjajo ti gospodje odgovornost za vsebino lastnega glasila, ki mora vsled pogodbe to pisati, kar mu oni ukažejo ! Kako naj si to razlagamo? Tu je le dvoje mogoče : Ali je nehala biti „Soča“ glasilo Tumove stranke, ali pa se stranka sramuje svojega glasila. Upamo, da nam »izvrševalni odbor" stranke v kratkem pojasni to zadevo v posebni izjavi. Izvežbani juristi se še vedno smešijo v »Soči 11 . — Mislili smo, da bo zadostovala »izvežbanim juristom 11 bla¬ maža, ki so jo doživeli z — rekurzom dr. Treota proti deželnozborskemu sklepu glede overovljenja Treotove izvolitve. Pa kakor kaže zadnja »Soča 11 , smešiti se hočejo ti ljudje še dalje. Glede zavijanja resnice, češ, da smo mi v tej zadevi priznali n a s i 1 s t v o, katero bi bil iz¬ vršil deželni zbor nad dr. Treotorn, opomnimo, da zamorejo kaj takega tr¬ diti le oni ljudje, ki so v stanu trditi, da . Sovražniki največji domovine — trebuh vas bolel ! ! V drugi knjigi pa pravi isti pisa¬ telj : »Kaj pomenijo Židje pri nas, to dobro veste. Obrt in trgovina je njih, delavstvo je njih. Saj imamo češke de-, lavske liste, ki se odrekajo narodnosti in se potegujejo za jude !“ — _ p r a-' vijo, da neki listi iščejo pri nas ,,na- prednjaštvo" v tem, da zagovarjajo — žide ! . . . Na severu — recimo na Kraljevih Vinohradih — je bila tiskana knjiga, ki jo je spisal Karel Tftma. (Pisatelj je pi- sal tudi »apostola svobode 11 po — Leonu Gambetti). V tej knjigi se nahajajo n. pr. taki le izrazi: »sveti ogenj svobode m bratstva 11 ; pa tudi: »jezuitska tema praznoverja, jezuitska roka, svetlobi nasprotni Rim, papeška vsemogočnost, duhovna moč Rima, tiranstvo Rima, nazadnjaštvo". Pisatelj si privošči tu in tam tudi prižnice in spovednice itd. — No in na jugu nekje? Čudna podobnost! Od vzhoda luč 1 In ta luč ■ čarobna - žareče svetlobna 1 Zlati vek menda ne bode več daleč? Če le ne zaideta še »Jupiter in Saturn 11 ? — - __ daje belo črno, nai „„ ■■ tudi stokrat dokaže Zatopii” nasp , rotno da smo mi vedno odtekali 1P ° navllamo - za časa zadnjih dežolnr, ur - rreot kolikor aktivno tolfk° Zb ° rskih volite 11 dr. Treotu lilno pravico in aV. " 1 ° llu *' P a sivno vo- je b/tozSv" tCVel ‘ rdil i- "* postavno popolnom,^,^™** si vendar izvežban To pomnijo! Mi stojimo' 1 gl^vej edei ? k . ri f t prej na stališču.' da so" imeli »kr J kak ° r vah Sneženi' * »tenVkih ^ do nas i Se ->i t e v P ra šanj, katera stavijo Ik ai " JUristi “ v za dnji šte¬ vilki ,.boce namreč: ,.l. V občini An hovo SO bili vsi trije nunci volilni nikn J I'] daSI nik °S ar v volilnem ime¬ niku zadnje občinske volitve —- Ali ie to pravdno po nazorih ..Gorice 11 ? — V Duhovniki v Ravnici, Otlici, Škrbini — SO b,l, volilci in volilni možje, pa jih ni bilo v občim ob zadnji obč. volitvi — d. Da, volilci so bili celo kaplani ki so bili še meseca julija v 4. letu seme¬ nišča. Kdaj so pa ti vsi dobili volilu,) pravico, — dr. Treo pa ne?! _ 4 . Kaplana Abram in Zega sta oba hkratu šla iz Bolca. Abram ni smel voliti v Trenti in je prišel volit s tržani v Tol¬ min, Zega pa je bil volilec na svojem novem mestu 11 — povemo „izvežbanim juristom", da nimajo omenjena vprašanja z dr. Treotovim slučajem prav nič skup¬ nega in bi se dalo o njih govoriti še le takrat, ako bi bil kdo izmej v istih vpra¬ šanjih navedenih volilcev izvoljen de¬ želnim poslancem in bi torej šlo za njegovo overovljenje. Drugače bi pa rešitev teh vprašanj imela le takrat, kak praktičen pomen, ako bi izvrševanje njim dovoljene volilne pravice bodisi kot prvotni volilci ali pa kot volilni možje imelo kak u p 1 i v na izid konee- nili ali glavnih volitev. Recimo: dr. Tr io je bil po našem prepričanju n e- postavno vnešenv volilni imenik avberske občine. Kot tak pa bi bil fak¬ tično izvršil to riepostavno mu dovoljeno aktivno volilno pravico, namreč šel bi bil v Avber in bi tam volil; recimo dalje, da bi ravno z njegovim glasom zmagal volilni mož „narodno-napredne“ stranke; dr. Treo pa bi oh enem doka¬ zal, da ima še v kaki drugi občini naše dežele, recimo v goriškem mestu, aktivno in pasivno volilno pravico in bi bil tudi tam vnešen v volilnem imeniku kot vo¬ lilec: v takem slučaju bi mi nikdar ne bili proti overovljenju njegove izvolitve deželnim poslancem, kajti ta čeravno nepostavno izvoljeni volilni mož, bi izida konečne ali glavne volitve v Sežani ne predrugačil v toliko, da bi bil imel pri tej volitvi dr. Treo manj glasov, kakor njegov protikandidat. Kajti on bi bil iz¬ voljen vsejedno z večino glasov, naj bi jih imel njegov protikandidat tudi 25 mesto 24 kakor jih je v resnici imel, a on, namreč dr. Treo, 34 mesto 35, kakor jih je v resnici imel. Kakor pa bi av- berski nepostavno izvoljeni volilni mož ne imel na konečni izid volitve takega upliva, da bi spremenil ta izid v toliko, da bi dr. Treo ostal v manjšini, ako bi glasu tega avberskega volilnega moža ne dobil, ravno tako bi naši kandidatje v goriški okolici in v tolminskem volilnem okraju vsejedno imeli zase veliko večino glasov, ako bi tudi v gorenjih vprašanjih navedeni volilci, bodisi pa kot prvotni ali pa tudi kot volilni možje sploh ne volili ali pa celo tudi proti njim volili. Tako je, „izvežbani juristi 11 in ne (drugače in da je tako, ste prepričani dudi vi prav dobro; če pa o tej stvari še dalje pišete, delate to le zaradi tega, da bi svoje čitatelje z zvijačami omamili ter tako zakrili svojo blamažo. Toliko torej se nam je zdelo po- itrebno odgovoriti : — da rabimo „Sočine izraze — sleparskim poštenjakovičem. Slovenska mestna šola. — V petek se je goriški mestni svet zopet je- denkrat bavil s slovensko mestno šolo. Nekateri slovenski stariši so namreč v imenu vseh drugih vložili prošnjo, v ka¬ teri so zahtevali, naj bi se odločili pro¬ stori za slovensko mestno šolo kje dru¬ gje in bolj v središču mesta in ne v ex-Catinellijevi vojašnici, ki leži na skrajni periferiji in takorekoč zunaj go- riškega mesta in je zategadel glede lege popolnoma nesposobna za slovensko mestno šolo, v katero naj b. zahajatii slo¬ venski otroci iz celega gonskega mesta Mestni svet je seveda brez ^Igega g oprajideno prosnp^nosta ^ zavrgel, pae pa je smer‘ F ye yQ _ popravo zloglMM ex-Ca je jašnice celih 10.0UU n. 1 , K a na i irftZ . popolnoma neopravičen in ' . j obzirnost, katero imajo mestni očetje do goriških davkoplačevalcev, o p tega,, ker ostane ex-Catinell>jeva vojaš naj za- mca kot šolsko poslopje za slovensko mestno šolo v Gorici glede njene lege v e d n o nesposobna, če potrosijo vanjo c .oJib 100.000 K! Mi se čudimo go- riškim davkoplačevalcem, da ostajajo tako hladnokrvni, ko zametujejo mestni očetje tako nespametno njih denar, katerega znašajo oni tako težko v mestno bla¬ gajno; — čudimo se jim, pravimo, da se ne postavijo vendar jedenkrat po robu proti takemu razsipanju denarja, 'čegar posledica je potem ta, da rastejo mestne doklade na iziavne in neizravne davke vedno bolj in bolj. Če nas danes ne raz¬ umejo, razumeli nas bodo prej ali slej gotovo, ko bode, ako je še količkaj pra¬ vice na svetu, goriško mesto primo¬ rano, postaviti Slovencem mestno šolo na drugi kraj, ki bode odgovarjal dotič- nim postavnim določbam in se bodo prepričali, da smo imeli popolnoma prav trdeči, da je bil ta denar zavržen i z same kaprice naših mestnih očetov! Hudi viharji. — Od petka po noči do v soboto dopoludne smo imeli na Goriškem vihar, ki je provzročil iu in tam kako nezgodo. Tudi v našem mestu se je pripetilo marsikaj neprijet¬ nega. V mestnem vrtu je polomilo več drevja in poškodovalo druge nasade. Po mestu je pobilo več oken a ljudem na ulici provzročilo raznih nepriiik. Seveda ni nič v primeri vse to s tem, kar se je godilo po drugih krajih. Na Špan¬ skem, Francozkem in v Italiji je razsajal silovit vihar, ki je naredil nepopisne škode na življenju in imetju prebivalcev. V Italiji je zlasti okoli Vizence divjal tak vihar, da je strehe trgalo raz hiš in je nevarno ranjenih mnogo oseb. V tem kraju je padlo v noči od petka na so¬ boto snega za dva metra visoko. Brzo¬ javni in telefonski promet je bil popol¬ noma pretrgan. — Tudi v Trstu je div¬ jala huda nevihta. Morje je bilo tako razpenjeno, da ni bilo videti niti svetil¬ nika. Na morje ni smela nobena ladja in po obrežju se je dogodilo mnogo nesreč. Tudi po mestu je bilo veliko nesreč. Ljudi je metal vihar ob tla in raz streh je padala opeka. Cestni pro¬ met je moral popolnoma prenehati. Več ljudi je bilo ranjenih. Srebrn denar. — „Wiener Zeitung 11 objavlja naredbo finančnega ministerstva, s katero se termin za zamenjavo srebr¬ nega drobiža po 20, 10 in 5 novcev a. v. podaljša za nedoločen čas. Napisi na postajah isterske že¬ leznice. — Ker se je vlada konečno odločila za to, da bodo na postajah nove železnice Trst-Poreč stali poleg italijan¬ skih napisov tudi slovanski, zagnal je italijanski Izrael po svojih židovskih gla¬ silih velikansk vrisk in pisk ter poživlja vse italijanske korporacije in javne za- stope, da se postavijo po robu proti taki vladni odredbi. Ta železnica tekla bode skoro izključno po krajih v katerih pre¬ bivajo isterski Slovani, stroški za zgradbo iste prinašali sti vlada in isterska dežela, ki je po svojem prebivalstvu po dveh tretjinah slovanska. Ali vkljub temu so naši italijanski sosedje tako nesramni, da smatrajo to za žaljenje italijanske na¬ rodnosti, ako bodo napisi na postajah te železnice poleg italijanskih tudi slovan¬ ski. Ker se jim je pred leti posrečilo, da so z izgredi oplašili vlado, daje v Piranu odpravila dvojezične napise na tamošnjem sodišču, mislijo, da se jim to posreči tudi glede dvojezičnih napisov na postajah Koper in Milje. V ta namen so začeli zdaj ono gonjo, kakor nekdaj proti dvo¬ jezičnim sodnim napisom. Nadejamo se pa, da bo znala vlada sedaj nekoliko bolj varovati svoj vgled nego ga je va¬ rovala takrat, ko je šlo za piranske dvo¬ jezične napise. Prvi, ki je začel potom sklepanja protivnih resolucij, bil je se¬ veda tržaški mestni zastop. Proti nasto¬ pom Italijanov v tržaškem mestnem svetu je zlasti odločno nastopil slovenski sve¬ tovalec dr. Rybaf, ki je Italijanom po¬ vedal v obraz bridkih resnic. V svojem izvrstnem govoru, spremljanem po hrupu znane tržaške' galerije, je povdarjal, da Italijani, kadar gre za njihov žep, radi upoštevajo slovenski jezik in se ga celo poslužujejo trgovci, odvetniki itd., kadar pa gre za pripoznanje slov. jezika v jav¬ nosti, takrat pa o tem nočejo ničesar vedeti. Sneženi usad. — Vsled velikega snega zadnje dni na Koroškem se je dne 3. t. m. v Pliberku pri Beljaku udrl sne¬ ženi usdd ki je porušil več hiš. Ukradeni konj. — Nekemu kmetu na Štajerskem je bil eno noč najlepši konj iz hleva ukraden. Ko zjutraj kmet konja pogreši, ga povsodi išče in poiz¬ veduje za svojim konjem, tn tudi druge ljudi pošlje naokoli, da bi kdo konja na¬ šel Ali vse poizvedovanje je bilo zastonj, konja ni bilo. Zato se kmet odpravi na konjski semenj v mesto, da bi si drugega kupil. Na sejmu mej drugimi kouji tudi svojega konja na prodaj zagleda. Kmet hitro h konju pristopi, ga za uzdo prime in na ves glas reče: „Ta konj je moj, pred tremi dvevi mi ga je nekdo po noči ukradel•*. Tat pa, ki je konja prodajal, pristopi h kmetu in ves prijazen reče : ..Prijatelj, vi se motite, konj je moj, zna- biti je podoben vašemu, jaz ga čez leto že imam". Kmet nekoliko pomisli, potem pa hitro z rokami konju oči zakrije in reče: „No, prijatelj, ko ga že zares to¬ liko časa imate, mi pa povejte, na kate¬ rem očesu je slep konj 11 . Tat pa, ki je konja zares ukradel in ga ni na tanko ogledal, reče tja v en dan: „Na levem očesu je slep, mar mislite da ne vem, in mi tako vprašanje stavite 11 . — Zdaj kmet konju oči odkrije in reče okoli stoječim ljudem: „Poglejle, konj ni kar trohe slep, jaz sem tatu zato tako vpra¬ šal, da je tat na licu mesta na dan pri¬ šel in se ujel' 1 . Tat pa se je hotel med druge ljudi pomešati in pobegniti. Ali trde roke slovenskega kmeta so ga kmalu obdržale in ga toliko časa držale, da je prišla policija in ga odvedla v varno za¬ vetje. Ljudje okoli stoječi so se smejali in rekli, ujel je zvitega ptička. Tat je moral konja nazaj dati in zasluženo ka¬ zen prestati. Opica in ciganje. — Iz Kočevja pišejo: Neki tukajšnji posestnici je ušla že precej udomačena opica ter se od¬ daljila nekoliko iz mesta. Radovednost njena jo je žal! dovedla mimo ciganov, ki so šotorili v mestni bližini. Takoj jo udero za njo, vjamejo jo, ubijejo, speko in — snedo. Sladkoslednost svojo mo-‘ rajo zdaj, seve, poplačevati s strogim zaporom. Roparski umor na Dunaju. — Dne 1. t. m. se je pripetil na Dunaju nov strašen roparsk umor. Neko 84 let staro zasebnico Teklo Egerhorst so našli v njenem stanovanju v Augartenstrasse z razklano glavo. Morilec je udaril starko s kosom opeke po glavi. Papiga morilka. — Na Dunaju zgodil se je te dni redek slučaj da je provzročila papiga s svojim kljunom smrt svojej gospodarici. Dama bila je velika prijateljica ptičev, ter je mej njimi imela tudi papigo. Te dni pa jo je igraje se z njo vjedla ista v ramo. Toda dama se ni menila za to ter nadaljevala svoja deia. Bila je namreč lastnica velikega modnega salona, kjer so si prve dame dunajske naročale obleke. Toda drugi dan bila jej je rama vsa obolela ter so jo morali rezati zdravniki. Pa bilo je zastonj. Hoteli so poskusiti skrajno, namreč, da jej roko odrežejo. Toda v noči pred nameravano operacijo zastrupljena je bila vsa kri ter je gospa umrla v groznih holečinah. — Torej pozor pred papigami. Tovarno za napravljauje rib v konzervah namerava napraviti hrvatska vlada v Bakru na hrvatskem Primorju. To bi bilo želeti bednim primorskim ribičem, ki imajo bogastvo rib v morju in vendar ne morejo konkurirati z dru¬ gimi primorskimi narodi, ki v tem po¬ gledu znajo drugače izkoriščati prirodne zaklade. Posebno Francozi preplavljajo ves svet s konservami od ribjega mesa ter jemljejo lepe tisočake za to. Želeti je da bi vlada vresničila to svojo nakano ter se pri tem ozirala v prvej vrsti na korist hrvatskega naroda ob morji. Ali je rana na srcu absolutno smrtna? — Zdravniki trdijo, da vsi slučaji, pri katerih si človek rani srce, niso absolutno smrtni. Tako na pr. se je pri raztelesenju samomorilca Wisjana v blaznici na Studencu dognalo, da je, preden se je zaletel z glavo v drog, po¬ rinil proti srcu dolgo iglo, a dasi si je srce ranil, na tem ni umrl. Tudi samo¬ morilec Gabrovšek bi bil ozdravel, dasi si je ranil srce, ako bi bil krepkejše narave in bi ne bil popil nekaj strupa, preden se je ustrelil. Dolgost dneva in noči. — To lahko izračuniš vsak dan, ne da ti treba koledarja. Ge eno uro, ob kateri solnce izhaja, dvakrat pomnožiš, dobiš dolgost noči; kadar pa pomnožiš ono uro, ob kateri solnce zahaja, pa dobiš dolgost dneva. Ge izhaja n. pr. solnce ob sedmih v jutro, tedaj je noč 14 ur dolga. Če pa zahaja solnce ob petih, potem je dan 10 ur dolg. Pozor pred trgovci z dekleti.— Pretekli teden je ruska policija zaprla v Varšavi deset trgovcev z dekleti, ki so nameravali 25 deklet v starosti 14 do 19 let iz okolice Vilna čez Kutno, Stral- kovo in Poznansko spraviti v Južno Ameriko. Vkljub strogemu nadzorstvu od strani varstvenih oblasti se tem indivi- duvom še vedno posreči izvajati svoje hudodelstvo. Svoje namere ti lopovi iz¬ vršujejo na ta način, da obetajo mladim dekletom dobre službe ako se odločijo iti čez morje. — Ti hudodelci, izključno judje, se celo ne sramujejo, da prestopijo h krščanski veri in se potem dajo po¬ ročiti z dekleti, da bi |svoj ostudni posel tem lože izvršili. Številka 13 in zakon. — V Ame¬ riki živi starček z 99 leti, ki je priznan zdravnik in pisatelj. Ta mož imel je v svojem življenju to nenavadno „srečo 11 , da se je poročil trinajstkrat. V prvo pra¬ znoval je svojo poroko v starosti 25 let z mlado in zelo ljubljeno devojko. Toda le malo časa veselii seje svoje sreče, žena mu umrje nenadoma. Potem snubil je njeno sestro, ki je tudi kmalu umrla. Zaporedoma si je zbiral drugih soprog, tako da je bil v petdesetem letu vže sedemkrat vdovec. Ko je bil v osem¬ desetem letu, poročil se je z dvanajsto ženo. Ni se naveličal še ženskih muh in zvijač. Toda še mu je bilo namenjeno preživeli svojo ženo. Otrok od vsih žen ni imel nikakih. Vpognjen in siv zbral si je naposled trinajsto ženo, toda šte¬ vilka 13 je vže nesrečna. Žena mnogo mlajša kot on postala mu je nezvesta in dr. Zann ločil se je postavno od nje. Ko je bila ločitev dovršena, izjavil je da se sedaj ne bode.več ženil. Vendar ga je srečala pamet če tudi pozno. Kajti kaj tacega je menda samo v Ameriki mogoče. Fošta v vodi. — Pri prekladanju med poštnimi parniki v Aziji padla je poštna vreča s pismi in denarjem na¬ menjena v Kobe (Japan) v morje. Parnik prišedši iz Schanghaia oddajal je namreč poštne stvari parniku „Salazie“ (in pri tem se je zgodila nezgoda). Vzlic mar¬ ljivemu iskanju niso mogli več zaslediti vreče ter je ostalo vse v vodi. Vse na rovaš južno afriške vojne. — Pod zaščito splošne zmešnjave, ki jo provzroča vojna v južnej Afriki, imajo razni pritepeni tolovaji in roparji lahko delo. Tako se zgodi ondi vedno dosti zločinov, umora in ropanja, ne da bi bilo mogoče priti zločincem na sled. Tako je pred kratkim moral storiti smrt mlad misijonar, ki je še le 1. 1890 odšel iz svoje domovine. Na poti med misijonsko postajo Glin do Makotopang kamor je spremljal svojega r,a smrt bol¬ nega prijatelja trgovca, dohitela ga je žalostna osoda. Nazhj grede, ko je bil prijatelj vže v varnem, za stopil mu je pot neznanec ter zahteval, da naj mu da vse kar ima, kar je misijonar tudi storil. Toda mala svota od šestdesetih kron to¬ lovaju ni bilo dvolj. Umoril je misijo¬ narja ter mu pobral uro in edini prstan. O storilcu ni sledu dasi vojna so¬ dišča vestno zasledujejo take zločine. Mesto katero se seli. — V mestu Greighon v Nebraski traja pravda radi nameščenja državnih uradov že celih dvajset let. Pred kratkim pa je odredil državni sod da se imajo uradi preseliti 12 milj od sedanjega središča na farmo nekega Wiliama Wiskensofla. Ker pa je malo mesto Creighon živelo do sedaj edino od osobja uradov v mestu, sklenili so meščani da se preselijo ž njimi in sicer ne sami ampak tudi hiše vzamejo seboj. Hiše podložiti hočejo z valjarji ter jih tako prepeljati cele kakor so in jih postaviti v istem redu, kakor sedaj. Listnica uredništva. — Dopisniku z Vipavskega: Dopisov brez podpisa ne moremo priobčiti. — G. A. L. v K.: Va¬ šega dopisa, v katerem očitate nečastna dejanja nekomu, ne da bi zamogli to, kar trdite, dokazati, pač ne moremo sprejeti. Narodno gospodarstvo. (Konec.) Španjska glina in španj- ska zemlja. S temi dvemi čistili se čisti le taka vina, ki se vsled prevelike množine sladkorja nočejo učistiti, ali pa tudi, če se nočejo učistiti s prej nave¬ denimi čistili. Za vsak hi vina se vzame 1 — l 1 2 kg. španjske gline in 100—150 gr. španj- ske zemlje. Ti dve čistili se namakata v vinu, dokler ne postaneti tekoči, ta tekočina se na to vlije v sod, kjer se z lesenim drogom dobro premeša in sod zapre. Precejanje ali filtriranje vina se uporablja večinoma pri zelo motnih, t. j. pri onih vinih, katera se s prej navedenimi čistili ne dajo čistiti. Cedil ali filtrov imamo več vrst. V manjših kleteh porabljajo le holand¬ sko ali pa Seitz-ovo cedilo. Holandsko cedilo. Pri tem cedilu se vlije v vino najprej v gornji predal istega, od koder se preceja vino skozi vrečice, katere so z ogljenim pra¬ hom posute, v spodnji predal, od koder izteka — čisto vino skozi pipo v spodaj nastavljeno posodo. To cedilo pa je izpodrinilo mnogo boljše in pripravnejše — Seitz-ovo cedilo. S tem cedilom se lahko pre¬ cedi vsako uro do 1 hi vina. Kot pridevek vinu za čiščenje s tem cedilom služi večinoma azbest, t. j. bela rudnina, katera se dobi skoro v vsaki mirodilnici (drogeriji). Čisti se pa tako-le: najprej se od¬ toči iz soda v kako posodo nekoliko vina, v to se dene nekoliko, t. j. kakih 15—20 gr. azbesta in se z metlico neprestano meša. Na to se preliva neprenehoma iz tega škafa v drugi in obratno, dokler se začne vino močno peniti; to traja kacih 10 minut. Potem se vlije vino v cedilo. Vino, katero izteka skozi spodaj nastav¬ ljeno pipo, pa se sploh naliva spet v ce¬ dilo in to, dokler začne teči skozi pipo — popolnoma čisto vino. Na to se motno vino vedno naliva v cedilo, dokler ne začne teči spet motno vino, ali pa do- ki„-r ne začne vino teči prepočasi. Ko se to zgodi, se mora cedilo dobro oprati, azbest zopet obnoviti in ravnati je zopet tako, kakor sem ga prej opisal. Razun teh pa imamo šo druga ce¬ dila, kakor: rensko in Simoneton- ovo cedilo. Ti dve cedili sti pa v večjih kleteh, ker posebno zadnje, stane veliko denarja, deluje pa tako hitro, da se v enem dnevu precedi 300—400 hi vina. Našim kletarjem pa bi se tako ce¬ dilo ne izplačalo. Želeti bi bilo torej, da bi si vsak boljši kletar preskrbet po eno Seitz-ovo cedilo, katero stane le 200—250 K in je jako pripravno. Da pa ne bodo stroški niti tako veliki, se lahko združi več kle¬ tarjev skupaj in si naroče tako cedilo, kar je priporočljivo tudi pri kupovanju druzih strojev. J. S. Loterijske številke. 1. februvarja. Grac. 79 22 50 53 70 Dunaj. 63 86 44 37 57 oooooooooooooooooooooooooooooooo h )) v Gorici, reflistrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o- brestuje po 4'/ 2 polu m e s e č n o; nevzdignene obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje poso¬ jilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6"/ 0 in na vknjižbo po 5 ‘/ 2 . Sprejema člane z glavnimi de¬ leži po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nala¬ ganje in vračanje so na razpolago po¬ ložnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poštnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od 8—12. ure zjutraj v ulici Vetturlni št. 9. ° oooooooooooooooooooooooooooooo ° „ J anus“ vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju, naznanja slavnemu občistvu, da ona ni imela nikdar kaj skupnega glede zavarovalnih pogodeb s sedaj raz- razpuščeno ,,Unio catholica“. V/ Šimenc JRfic krčmar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Alla citta di Gorizia“ toči raznovrstna bela in črna vina ter postreže z vsakovrstnimi okus¬ nimi jedili. I riporoča se toplo svojim rojakom v mestu in na deželi. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela briških, dal- matinskih i>i Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Š olskega doma-. in črna vina "HBiSCk-'- iz vipavskih, VW) isterskih v. furlanskih, 7 T n o g r a d o v. Dostavlja na dom in razpošilja po želez¬ nici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodih od 50 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Cebelno-vošcen o kilg. po 4 90 K Za pristnost jam- 2000 K cim Podpisana priporočata slavnemu ob¬ činstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pi¬ jače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač iV Kutin, trgovca v Semeuiški ulici h. štv. 1. Priporočam se prečasm, duhovni, Sveče za pogrebe po zelo nizki ceru. 1 nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem j. J£op&Č, svečar v Gorici, ulica sv. Antona Anton Fon, klobučar in gostlničar, Semeniška ulica št. 6, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčmi pristna domača vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Peter Drašček, trgovec jedilnega blaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. Priporoča so p. n. občin¬ stvu v Gorici in z dežele. Prodaja kavino pri meso, sladkor, milo, slanino, riž, maslo surovo in kuhano, olje, moko iz Majdi cevi h mlinov in vse jestvine. Zaloga žveplenk sv. Cirila in jVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna št. 2. Prodaja stroje tudi na teden¬ ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rieo i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 'U kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Za jesensko in zimsl Razno modno in drugo jesensko kakor tudi zimsko blago, za dame in gospode, toplo priporoča svojim rojakomv mestu in na deželi, nova tvrdka:' T Zornik' P rva in i et * ina slovensi < a trgovina te v , ZjU 11 stroke v Gorici, Gosposka ulca št. 7, tik „Krojaške zadruge”, v hiši „Goriške ljudske posojilnice”. Najceneja, najbolja in najlepša izber vsakovrstnih okraskov za obleke, zimskih svilnenih in volnenih rut, šerp, predpasnikov, nogavic, rokavic, otroških oblek, dežnikov, blusen, perila za gospode, krasnih kravat, Jaeger podoblek, svile za lišp in bluse, žameta, pliš, čepic za otroke, domačih čevljev za dame, gospode in otroke, cerkvenih čipk, modercev i. t. d. — Najceneje skladišče vsih potrebščin za gosp. šivilje in gospode krojače. Naročila iz dežele izvršujejo se točno proti pošt¬ nemu povzetju. _ ,. * . ^ . IT Brez vsake konkurence! ; ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močnem papirju »Narodna Tiskarna” ima v zalogi in na prodaj knjige: „IUjado“, „Tri igre“ za slov. mladino in „Z,godovino tolminske šole“ II_ TISKA brošure, 89 diplome, trgovske račune, ® pisma in zavitke s firmo, 89 ceuike, 89 vabila na karton in 89 89 na papir <® $ V v v v v v JARODNA TISKARNA 11 — —— v Gorici, ulica Vetturini št. 9 - je preskrbljena z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem, ter more pre¬ vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. © © © © Izdeluje vsa dela v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence. ,Narodna Tiskarna 4 tiska „GORICO“ # # ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Cs V'. V Pismena naročila tiskovin se izvrše z obratno pošto; vsa druga v najkrajšem It V i 1 TISKA ; posetnice razne ve¬ likosti in oblike z zavitki,® zaročuice in poročnice v ele¬ gantnih ter osni rtui- ee v raznih oblikah nm »Narodna Tiskarna” tiska »PRIM. LIST“ ki izhaja vsak četrtek ter stane na leto 4 krone, pol Leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K >