Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 27. septembra 1922. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesetno prilogo .»Občinska uprava". Izhaja »»»ko »tedo ob S. ari zjutraj. - Cena maJ. 10 Din, na leto. Za inosemstvo 30 Din. PtiiDim številke »e prodajajo po 50 par. Spiti in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in inserati pai Upravništeu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Ilašemu ljudstvu! Samo šc nekaj dni in zopet se začne pouk na ljubljanskem vseučilišču. Večina slov, dijaštva, ki študira v Ljubljani, je revnih starišev in bi v teh razmerah drugod sploh ne mogla študirati. Doslej je vlada podpirala te revne visokošolce s tem, ■ida je dajala kredite dijaški menzi, kjer se je hranilo nad 400 revnih večjidel kmetskih in delavskih študentov. Ker pa je letos vlada odrekla svojo pomoč — češ, da nima denarja — stoji sedaj veliko revnih dijakov tik pred vpisovanjem v negotovosti, ali bodo mogli nadaljevati svoje štu-tilje ali ne. Naši visokošolci so vsled tega primorani, da si skušajo pomagati sami in se obračajo na naše zavedno slovensko ljudstvo, da jim pomaga, da ne bo primo-rana velika večina opustiti študiranja- Vsa javnost se gotovo zaveda, da rabi iz svojih vrst izobražencev, ki bodo skrbeli za njegovo izobrazbo, za napredek naših organizacij in ki bodo znali kot učitelji, uradniki, inženirji, zdravniki, profesorji in sodniki uvaževati ljudske težnja in potrebe, Trenutno se niti zavedati ne moremo, kaka škoda bi bila za naše ljudstvo, ko bi ne mogli več študirati fantje, ki prihaja;o iz kmetskega in delavskega stanu. Na važaejših mestih rabi naš kmet in delavec izobraženca, ki že iz svoje mladosti dobro pozna trud in znoj delavskih rok. Imeti moramo zavednih izobražencev, ki bodo razumeli in neustrašeno branili zahteve in pravice našega ljudstva. Visokošolsko dijaštvo »e zato obrača na cejokjpno javnost, da pripomore z združenimi močmi odboru, ki se je sestavil 7. namenom, da podpre revne dijake, da jim omogoči nadaljevanje študiranja. One, ki bodo dobili od tega odbora še posebej pisane prošnje, prosimo, da sc za stvar zavzamejo, vse pa prosimo, da po svojih močeh kolikor mogoče prispevajo pri nabiranju živil za našo dijaško kuhinjo, Prosimo predvsem naša dekleta in vsa naša društva, da skušajo nabrali čimveč živil ali denarnih prispevkov. Dobrodošlo jc vsej predvsem krompir, fižol, žito vsake vrste, sadje, zelje, drva in podobno, Nabrana živila spravite na primeren kraj in sporočite množino do 18, oktobra na naslov: »Dijaško podporno društvo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.« Za odpremo živil bo poskrbel odbor. Iz krajev, ki so v bližini Ljubljane, naj se po možnosti dostavi nabrano blago v Marijanišče v Ljubljani. Prepričam smo, da se v tem težkem času ne obračamo zastonj na naše zavedno ljudstvo, ki doslej še nobeni dobri stvari ni odreklo svoje darežljive roke. V Ljubljani, dne 25. sept. 1922. Odbor dijaškega podpornega društva; Častno predsedstvo: Dr. A. B. Jeglič, škof- Dr. A Koroiee. Vofna nevarnost* Pretekli teden se je zaključil s strahom, da stojimo pred vojsko, Položaj, ki ga je ustvarila mirovna pogodba, ki jo je morala skleniti Turčija po svetovni vojni, je bil tak: 1. Turčija ;e potisnjena iz Evrope v Azijo. Njeno glavuo mesto ni več Carigrad, temveč An gora v Mali Aziji. Carigrad je pač še njen, a samo po imenu, Najrveč je bilo Angležem na tem ležeče, da se Turčija čimbolj oslabi. Zakaj s tem je bilo oslabljeno tudi mohamedansko gibanje v Indiji in Egiptu, ki je za angleško gospodstvo v teh dveh bogatih pokrajinah največja n varnost. 2. Južno Evropo in Azijo loči samo ozka morska cesta, ki se imenuje Dardanele. Dardanele so edini izhod Rusije v Sredozemsko morje in odtod po celem svetu. Zato se ruska industrija ne bo mogla nikdar razviti in Rusija nikdar postati gospodarsko popolnoma neodvisna, dokler Dardanele niso popolnoma proste, ali celo v ruski posesti, Odtod stare ruske želje po Carigradu, ki je straža Dardanel. Zopet pa so Angleži tisti, ki se boje razvoja ruske industrije, Zakaj Rusija je v rednih razmerah velika odjemalka angleških izdelkov in Anglija živi od industrije. Zato je Rusijo treba trdo držati za vrat, da ne bi preveč svobodno dihala. In res, Angleži so s a vstedli v Dardanele in pustijo skozi, kogar sami hočejo. Angleži brez Dardanel to pomeni zanje ovsen kruhek, 3. Francozi se od nekdaj boje Angjei-žev. Zato posebno v Aziji z veliko zavist-, jo gledajo na angleško moč, ki tudi Fran« coze povsod odriva.Premočna Anglija pomeni slabotno in revno Francijo, Tak je bil položaj po svetovni vojni. Stvar pa se je potem takole razvila: Grki so slabi vojaki, a veliki požeruhi. Niso bili zadovoljni, da so po vojski vsled slučajnega prijateljstva z antanto znatno raztegnili svojo državo na Balkanu« hoteli so tudi v Mali Aziji najlepše kose odvzeti itak na vseh koncih in krajih! okrnjenim Turkom. Turki pa so rekli: vsake potepežljivosti je enkrat konec, pograbili so za orožje ter nabili grške slabiče tako, da se jim nikdar več ne bodo cedile sline po tujem blagu. Po tem grškem porazu pa kakor bi gad pičil vse ostale države. Rusija si je mislila: sedajle je čas, da porežemo angleške kremplje ob Darda-nelah. S Turki se pa da govoriti. Zato so hujskali Turke: sedaj ste Grke spodili i* Male Azije, sedaj pa še Angleže od Dardanel, ki morajo biti prosta pot za vse, posebno pa za nas. Angleži so skočili po koncu in rekli: Turška zmaga pomeni okrepitev revolucije v Indiji, izgubo Dardanel in dvig Rušile, Zato je treba Grk« podpreti in Dardanele s Carigradom zavarovati. Francija je na tihem rekla: čisto prav, da se Angležem malo peruti pristriženo, zakaj Angleži so nevarni, Turki pa ne. Nemčija si je meia roke rekoč: čim več jih dobi antanta po prstih, tem boljo za nas. Zato Rusija in Nemčija krepko podpirata Turčijo in ji dobavljati orožje. Angleška je v škripcih. Treba je zopet koga najti (tako je Anglija vedno delala), ki bo šel njene koristi branit. Ser veda so Angleži najprvo prišli na Jugoslavijo češ ta ima močno armado pa slabotno vlado, ona bo orehe Otepala, mi pa ih bomo pobirali. Naš zunanji minister je prišel v London ,'kjer so se mu globoko poklonili in mu povedali, da sme za čast in pro-speh angleških kapitalistov prelivati kri jugoslovanskih vojakov po Balkanu, Dr. Ninčič, ki je pokazal dosedaj več pameti kot vsi ministri s Pašičem vred, pa je povabilo uljudno odklonil, posebno ker mu Je preje že Francija razložila, da je tudi za Jugoslavijo boljše, če nima ena država vse moči na svetu in da Jugoslavija nima nobenega vzroka podpirati grško požreš-iK>st ter se bojevati proti Rusiji, največji slovanski državi. Pač pa so bili — kakor Jberemo — oče Pašič precej navdušeni za vojno, ker v vojni se da veliko zaraditi. Iz istega vzroka se navdušujejo za vojsko liberalni listi v Belgradu. Angleži pa »o zaenkrat propadli s svojimi željami in sedaj so morali ugrizniti v kislo jabolko: Turke so povabili na razgovor ter jim že vnaprej pripoznajo Carigrad in nekaj ozemlja, Dardanele pa naj bodo proste. — Seveda bi mi rajši videli, da Turkov ne bilo nazaj v Evropo, toda še manj pa nam je všeč, da bi radi tega naši fantje krvaveli po balkanskih bojiščih. Gospodarski obzornik. 00000000ix3000000cxxxx>0000oo8888ooo^^ Načrt zakona za povzdigo živfnorefe. Za povzdigo živinoreje nimamo v naši 8ržavi še enotnega zakona; dosedaj so v veljavi zakoni, kakor so jih sklenile svo-ječasno posamezne države in dežele, ki so sedaj celotno ali deloma združene v naši državi. Sedaj pa namerava vlada, oziroma ministrstvo za kmetijstvo predložiti narodni rkupščini nov zakon, ki bo veljal za vso državo. Načrf tega zakona e prirejen in v naslednjem je navedena vsebina posameznih členov v tem načrtu. Poživljamo j vse naše kmetske zveze, živinorejske za- j druge in druge naše kmetijske korporaci-je, da L. .ačrt dobro prouče in pa da povedo svoje misli, oziroma pomisleke, ki jili imajo glede posameznih določil. Naši poslanci morajo vedeli za želje živinorejcev po posameznih krajih, da bodo mogli v skupščini predlagati morebitne izpremembe ali dodal ke pri posameznih članih, Vsebin? lega zakonskega načrta je sledeča: Čl. 1-: V zakon za pozvdigo živinoreje spada vse, kar se tiče reje konj, oslov, mezgov, mul, goveda, bivolov, ovac, koz, perutnine in domačih zajcev. Nadzorstvo nad vso (o rejo ima ministrstvo za kmeti;-stvo Čl. 2. V občinah, srezih in oblastih se ustanove živinorejska zastopništva (poverjeništva) pot posvetovalne in pomožne korporacije; njih delo določuje minister. Čl. 3. Zakon se nanaša na sledeče posle: 1. povzdigo živinoreje v krajih, ki so zaostali glede živinoreje, 2. odredbe, ki se tičejo gojenja živine ,v pesameznih krajih, 3. plemen:enje živine v živinorejsko zaostalih krarih, 4. izpopolnjevanje in izenačenje pasem v naprednejših krajih, 5. dosego najvišjih užitkov pri ople-ftienjeni in plemeniti živini, 6. snovanje pogojev za dobičkanosno Odprodajo plemenskih živali in živinorej-Wcih proizvodov, 7. pomoč pri zatiranju vseh bolezni in Zavarovanje manjšega živinorejca proti Zgubam pri živini, 8. preprečevanje vsega, kar bi utegnilo škodljivo uplivati na razvoj živinoreje. 2* Čl. 4. za povzdigo živinoreje se osnuje i a) državni zaklad, s kalerim razpolaga mi-! nister za kmetijstvo in b) občinski živir.o-! rejski zakladi, s katerimi razpolagajo ob-i čine. Minister bo določil, kako se imajo j ustanovili ti zakladi- Čl. 5. Smernice glede gojenja živine bo izdajalo ministrstvo po zaslišanju kmetijskega sveta, veterinarskega sveta in glavnih gospodarskih in živinorejskih kor-poracij; te korporacije dajejo lahko tudi same incijativne predloge. Čl. 6. Posamezniki smejo gojiti tudi lake pasme, ki /a isti kraj ne odgovarjajo predpisom glede določenih pasem, ako Io minister dovoli. Čl. 7. vsaka moška žival (neskopljeno, nerezano) se mora naznaniti pri občinskem predstojništvu, ko postane 1 leto stara; tudi ženske plemenske živali bo treba naznaniti. Čl. 8. za plemenjenje kopitarjev, prežvekovalcev in svinj smejo se rabiti le li-cencovane živali. Čl. 9. Živali moškega spola, katere bo spoznala licencovalna komisija kot neprimerne za pleme, se morajo skopiti (rezati). Čl. 10. Nedorasle in za pleme neprimerne živali moškega spola se ne smejo spuščati na skupno pašo z živalmi ženskega spola. Izjeme se bodo dovoljevale le v posameznih krajih. Čl 11. Vsaka občina mora skrbeti za potrebno število sposobnih plemenjakov vseh vrst. Čl. 12. Nabavo plemenjakov s strani občin, korporacij ir posameznikov podpira država. Čl. 13. Plemenske živali, ki se nabavijo s posredovanjem ministrstva za kmetijstvo, morajo biti zavarovane. V to svrho se osnuje pri ministrstvu poseben femd. Čl. 14, Iz državnih in drugih javnih sredstev nabavljene plemenske živali oddajale se bodo kmetovalcem v oskrbo pod posebnimi pogoji. Čl 15. Plemenske živali, ki se bodo nabavile s posredovanjem ministrstva, se ne bodo smele do dogovorjenega roka prodati m tudi ne zastaviti ali zarubiti. Moški plemenjaki se ne bodo smeli rabiti za javna občinska ali državna dela. Čl. 16. Ministrstvo ustanovi potrebno število kobilarn, žrebčarn in vzgajališč za ostale vrste plemenskih živali fer preskrbi za to potrebna zemljišča in zgradbe- Čl. 17. Državne upravne oblasti skrb« za to, da ne kršijo oskrbniki državnih io drugih javnih plemenjakov pogodb. Čl. 18. Prestopki proti členom 6, 7, 8 9, 10 in 15 se kaznujejo z globo do 5oo dinarjev; sodbo izreka upravna oblast prve stopnje; proti sodbi je dovoljena pritožba na višjo upravno oblast v 8 dneh. Čl. 19. Globe se stekajo v živinorejski zaklad iste občine v kateri se je kršil zakon. Čl. 20. O izvrševanju tega zakona bo predpisal minister za kmetijstvo poseben pravilnik. Čl. 21. Zakon stopi v veljavo, ko ga oodpiše kralj in ko se razglasi v uradnem listu; od tega dne so razveljavlieni vsi za-koni in naredbe, ki niso v skladu s tem zakonom. Gospodarska obvestite DENAR. 25. sept, K v 260 _ Vrednost tujega denarja. 21. sept 22. sept. De,iar K v K v ameriški dolarji (eden)----266 — avstrijske krone (sto) — — 3 72__ češkoslov. krone (ena) 7 72 7 74 __ angleSki funti (eden)------ francoski franki (eden) 19 84 19 84 __ Italijanske lire (ena) II 20 11 20 __ bolgarski levi (eden)--1 72-- carski rublji (sto) ------ nemške marke (sto)------ rumunski ieji (eden)--1 80--. Švicarski franki (eden)----50 68-- pol.ske niarke (sto)----3 80 -- mnžar-ke krone (sto)--— — — - CENE. g Trg s kotami in usnjem. Te dni so tržile lahke goveje kože po 85 do 90 K, srednje težKe 90 do 95 K, prav težke 100 do 110 K za kg. Cene usnja so bile: podplati vache 330 do 850 K w kg, kruponi lahki 480 K za kg, kruponi težki 500 do 510 K za kg, notranjski 300 do 320 kron zo kg, črni g pitlingi in kipsi 500 do 520 K, črna gladka teletina 550 do 600 K kg, rujuva kravina 510 Novl člen 18 se izpopolnuje in glasi: Člen 95, 96 in 98 srbskega zakona o kmečkih in obrtnih zadrugah se razširi na celo kraljevino SHS in velja za vse one zveze od najmanj 20 zadrug in njihove zadruge, ako dotična zveza in njene zadruge po svojih pravilih no dele članom na zadružne deleže dividende, niti dajejo članom svojih upravnih in nadzorstvenih odborov nagrade, a vrh tega ako se tudi njihovi rezervni zakladi ne morejo deliti med člani. Ti pogoji oprostitve morajo biti zasigurani a pravih zadrug na ta naMn, da se ta •mejo menjati samo s privoljenjem zvez, a dotične zveze so zavezane take določbe pravil obdržati nespremenjene tako pri sebi Kakor tudi pri svojih zadrugah. Doslej neplačani davki in pristojbine tako oproščenih zvez in zadrug se ne iztirjajo.c g Katere kmetijske sadrage so oproščene poštnine. Na predlog postnega ministra je izdal ministrski svet odlok, da sa vse zadruge, katere so bile dodaj včlanjene r Zvezi srbskih kmetiških zadrug (Savez srpskih zemljoradniških zadruga) v Zagrebu, oproste poštnine, ker so se združile na podlagi vzajemne materalne odgovornosti (jamstvo) v Zvezo srbskih kmetiških zadrug t Belgradu. Potemtakem se Je razširil (srbski) zakon o poštninski prostosti zemljoradniških zadrug z dne 4. okt. 1899-leta tudi na kmetiške zadruge in so torej njih pisemske in denarne pošiljke, ki gredo na Glavno zvezo au pa na Glavno zadrugo v Belgradu in obratno, oproščene poštnine. To velja tudi za vse tiste zadruge, katere se še bodo združile i Zvezo srbskih kmetiških zadrug ▼ Belgradu. — Pomisliti pa je treba, da velja ta zakon samo za pisemsko pošto in za denarne pošiljke (nakaznice), nikakor pa ne za pakete, in da so te kme-tjške zadruge oproščene poštnine samo v prometu i Zvezo in z Glavno zadrugo v Belgradu in obraMo. PROMET. g 100 odstotno zvišanje poštnih prt-tojbin. S 25. septembrom se zvišajo vse poštne pristojbine v prometu v naši državi za 100 odstotkov. Tako bo treba nalepiti na pismo znamko namesto za 2 za K itd. Poštne pristojbine za inozemstvo ostanejo neizpremenjene. Pucelj bo na shodih seveda trdil, da je, odkar je on na vladi, v naši državi vedno cenejše. IZVOZ IN UVOZ. g Dogovor o iivozu vina is Jugoslavije r češkoslovaško. V petek, dne 15. t. m. se je podpisal v Belgradu med zastopniki naše in češkoslovaške vlade ugovor, na podlagi katerega se sme iz naše države v Češkoslovaško tekom enega leta izvoziti 150.000 hI vina brez dosedanje omejitve, namreč izvoznik nakupiti najmanj eno tretjino količine vina na Češkoslovaškem. Pogodba ima 7 točk in stopi v veljavo takoj po potrditvi. Izvoz vina bo uravnan na sledeči način: Ii Vojvodine in Dalmacije po 40 tisoč hi, iz Hrvatske 30 tisoč hI, iz Slovenije 30 tisoč hI in iz Hercegovine 10 tisoč lil. Obenem se je dalo češkoslovaškim pivovarnarjem dovoljenje, da smejo v istem času izvoziti k nam enako količino piva, pri čemur so se dale Cehom olajšave pri carinenju piva. Uvoz vinskih vzorcev od nas v Češkoslovaško v količinah do 1 1 od vsake vrste vina je prost carine. Certifikati o izvozu, analizi vina in dalje žigi na sodih Izdani od obla-»u ene teh držav, priznala bode i druga država, foleg zgoraj omenjenega kontingenta vina, ki je namenjen za konzum, sme m iz naše države i ir voziti vsaka množina vina za tranzit ali predejo (v konjak, peneča in sladka vina itd.) v svrho Izvoza iz Češkoslovaške. 8 Povišana isrosna carina na kože. Vlada je »Klenila zvišati izvozno carino na surove in izdelane kože, ker cene usnju tako rastejo, .la si ljud-«vo v nobenem slučaj« ne bo moglo nabaviti posebne obutve za zimo. RAZNO. g Kredit sa nabavo semenj. Ministrski svet Je dovolil poljedelskemu ministrstvu kredit 8 milijonov dinarjev, da nabavi seme za jesensko setev. Seme se bo nabavilo v tistih krajih države, kjer ga bo dobiti, tu se ga bo oddajalo kmetovalcem za gotov denar. g Medu je letos na Gorenjskem obilo. Čebelarji bodo želi lepo plačilo za svoj trud. Kilogram medu cenijo sedaj na 200 K. Med ozdravi 100 bolezni. Matere sezite po njem I g Dobra letina v Banatu. Na podlagi poročila komisije o letini je bila letina v Banatu sledeča: pšenice 25 tisoč vagonov, ječmena 2400, ovsa 2500, koruze 50tisoč, rži 2500. V južnem Banatu je najboljše uspela koruza, v srednjem pa pšenica. Oves m n st« bila povsod boljša ko lani. g Cementna industrija dela v naši državi velike napredke. Točasno se nahaja 16 tovarn v obratu, kojih letna produkcija se ceni na 108 000 vagonov PorUand-cementa. V letu 1921 so znašali carinski dohodki na izvoz cementa 20 inilionov dinarjev. g Slovenskega Sadjarja«, glasila Sadjarskega društva za Slovenijo je izšla št. 7. in 8. Na uv' posestni!- r1 ptr nedeljskih lovcev na tla, dokler ga ni s karabinko pogodil neki nadstražnik, da se je junaški vol mrtev zgrudil. d Prihodnji teden izide Marijini misijonski koledar za 1, 1924. Vsebina mnogovrstna: načelna, poučna, zanimiva, zabav-nač Okoa 40 zanimivih slik! — tudi šaljive! (Po vojski še ni izšla nobena slovenska knjiga, ki bi imela toliko slik!) Članki primerni in potrebni za predavanja (Mar, družbe! Orli!) Sicer se bo pa koledar sam najbolje priporočil. — V koledarju bo pri-občen pregled Marijinih družb na Slovenskem. Naročajte ga že sedaj v misijo-nišču v Grobljah, Osebno se bo lahko dobil tudi v prodajalni K. T. D. (Nič-man) in pri Srcu Jezusovemu v Ljubljani, pri Sv. Jožefu nad Celjem in na Gradu v. Mirnu pri Gorici. Ker smo ceno (5 Din) nastavili tako nizko, da bomo krili ravno tiskarniške stroške, je koledar mogoče naročiti po pošti samo v misijo-niščuv G r o b 1 j a h ; prodajalnam namreč ne moremo dovoliti popusta radi nizke cene, d Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Dobu ponovi v nedoljo 1. okt. ob pol 4. uri popoldne v Društvenem domu ljudem priljubljeno igro jRevfek Andrejček«. Vsi ki se zanimajo za procvit in napredek izobraževalnih društev, iskreno pozdravljeni. Izgubila sem na poti od gostilne Lovše v Sne-berju skozi vas Šmarje temnorjavO ročno torbico s koščeno ploščo. Notri je bilo 960 K denarja, članska legitimacija »Bratstva« in 4 italijanske srebrne lire. Pošteni najditelj se naproša, da prinese najdeno torbico proti nagradi k tvrdki Breznik & Fritsch, trgovina z žeieznino, Cankarjevo nabrežje štev. 1. — Milka Špacapan. 4040 IZ VIRMA8 PRI STARI LOKI. Gasilna društva v naši občini so zaenkrat končala s svojimi veselicami. Te veselice, z cele-uotnini plesom nudijo veliko priložnost k zapravljanju in pa kar je s tem združeno. Obilna pijača in pa nikdar dovolj plačana godba, hitro prazni žepe udeležnikov, tako da mnogi poženejo celo-tedeusbl zaslužek, prihodnji dan pa zopet niso ta drlo in šo pijejo dalje. Gotovi ljudje so pa šc mnenja, da je nekaj nečastnega za onega, M se prireditve nc udeleži. Duhovnik pa zopet (u nima vcfc besede aK ga sploh ne poslušajo. Ali vendar vprašamo prireditelje io pa občinsko zastopnike, ki jim dajejo dovoljenje za to, ali je to Bogu na čast in bližnjemu v pomoč, kakor ste napisali na Kroj prapor in pa, ali res na noben drug način ni mogočo dobiti potrebnega denarja, Če jc sploh potreben. Ali je to ljudstvu v korist? — Pose?inik ti Virmaš. plačnik. DRTIJA PRI MORAVČAH. Osamljeni mali zvonček jc dobil nova tovariša — dva jeklena zvonova, ki sta na Mali šmaren prvič slovesno vabila na običajni cerkveni iihod.Tehtata 2000 kg in staneta 14.300 Din. Okusno ozaljšana cerkev, visoki mluji in napisi na ulovolokih so glasno pričali o ljubezni soscjč.inov do Marijinega svetišča; osobito njegovi ožji so- ' »cdje so pokazali vso požrtvovalnost in gorečnost ■ Marija, vaša visoka 90sedinja naj vam vašo v prelepi slogi izvršeno delo poplača z obilnimi darovi. Vi pa, zvonovi: plakajtc v tugi, radujte v veselju se z nami Njega slavite, ki biva nesmrten nad nami! — Dočim so Drtijci koprneli po novih zvo- • novih, sc jc osemdcsetletni starček — tukajšnji ! cerkovnik tresel ob misli na dobo, ko bo treba j prijeti za vrv, v zavesti, da tej nalogi no bo več f kos. Iz daljave pa so mu je bližala nevidna roko, ; ki ga jc rešila križev visoke starosti. V četrtek pred praznikom je zuuaj pod zvonikom nenadoma | obolel in čez dobro uro jc previden izdihnil. Novi Je podaril ln se ma prav lepo zahvaljujemo. Onim občanom in društvenlkom, bi ie niste darovali z« dom, vam kličem is sr«a: »Odpri grče, edpri roke, sa sgradbo društvenega doma!« Pa tudi dragim, bi se zanimajo sa društvene domove fn bi lahko kaj prispevali, nam bo jako ljubo, če nam prihitijo na pomoč. Našem« izobraževalnem« društvu želim mnogo uspeh*. DOLENJA VAS. Ribniški Sokoli so pri nas poskusili svojo srečo prejšnjo nedeljo. Prirediti so hoteli javno telovadbo na Blaževem in Polankenem vrtu. Cel teden so po svojih uslužbencih cimprali stole, mize, oder za plesalce in govornike, znašali jedila in cel sod vina. Nedelja prireditve je prišla in Ribniški Sokol, pa kako razočaranje! Nekaj mladičev iz Kočevja je prišlo, a naši ljudje — razen 7 izjem — niti blizu niso šli. Niti enega dekleta niso mogli dobiti v naši fari, tako da si morali za postrežbo s svojim sokolskim naraščajem iz Ribnice pomagati. Hadomušni fantje iz Ribnice so najeli velik voz in v polnem diru in petju pridr-j čali proti Polankovem vrtu. Sokolci so že začeli i prostor delati v nadi, da iantje zapeljejo naravnost na veselični prostor — pa kaka prevara! Rakitni-| čanje so zavriskali in iskri vranci so fante Sokof-; cem odpeljali proti Gorenji vasi. Ribniški dohiar je, videč te žalostne prizore, v nekem govoru še izjavil, kako lepo se razvija Sokol v Dolenji va9i a pri teh besedah tako glasno vzdihnil, da se je na cesto slišalo! Oh, ko bi Ic bilo res! Samosrajčni naraščaj ribniški je nato odkorakal domov, za njim so pa cepale tudi druge glave, povešane in pa v skrbeh, češ, kdo bo pa vino izpil, pa salame pojedel. Se (isti večer so sklenili uprizoriti novo veselico v Ribnici, kjer je bilo toli udele/be, da še danes salamce in vino ponujajo po znižani ceni. Kakor Rakitniški, tako so tudi fantje iz Dolenje vasi in Prigorice ter Blat možato pokazali vrata Sokolcem iz Dolenje vasi. Bog živi vrle fante! Pa recite, če niso liani ljudje fest! BANINA. Ptejšnjo nedeljo smo imeli tu lepo uspele shode. Dopoldne v Baniiloki, popoldne pri Fari. Na obeh je poročal poslanec g. skulj. V krepkem govoru je orisal slabo stanje v državi, osobito kmeta in delavca. Jasno nam je tudi pokazal vzroke slabega stanja. Delj časa smo se mudili pri železnici, ki smo jo tako željno pričakovali, pa nam jo boče neznačajna samostojna stranka, ki ji je ljudska korist zadnja briga, uničiti. Sprejela ne je z ogorčenjem resolucija, ki obsoja vse one, ki so z napačnimi trditvami onemogočili našo železnico, češ da je ta proga Kočevje—Brod Moravice, ki jo mi zahtevamo, korist le par kočevskih magnatov, dočim ie v resnici ljudska zahteva in ljudska korist. Z ogorčenjem se je sprejela soglasno nezaupnica poslancu 1'uclju in celi samostojni stranki, ki je bila pri nas dobila precej glasov, a ne bo nikoli več nobenega. Z odobravanjem pa sc je sklenila zaupnica Jug. klubu, osobito poslancu Skuljn. Ko-nečno smo obravnavali našo glavno zadevo zvonovi so mu prvemn zapeli mrliško pesom. Po- ! kojnik je bil vesten cerkovnik; svojo službo je s vso natančnostjo opravljal nad trideset let. Mir ; njegovi duši! ' LEŠE NA GORENJSKEM. Malokaterikrat so oglasimo iz naše prijazne dolinice, a kadar se, so poštene in razveseljive vesh. Naše, lansko leto poživljcno izobraževalno arnstvo dobro napreduje. Imeli smo že preccj predstav, ld so vse dobro izpadle. Dne 10. septembra smo ustanovili dramatični odsek. Kar je P» sc bolj razveseljivo Jc, da se pridno nabira ta »gradbo društvenega doma, katerega hočemo zi-prihodnjo pomlad. Vsem darovalcem se pa Prav lep« zahvaljujemo, posebno tistim, k: sploh SL8pada,° 1>od naSo občino. Za zidavo društvenega aonia pa tudi med občani vlada precej veliko *a-r£rHe> »eravno so nekateri proti temu in to bm? «. 8T°io P°n>oč. Kljub temu se bo naš dom postavil na prostor Franca Valjavea, katerega nam krošnjarske pravice. — Tacih shodov si še želimo. Po shodu se je ustanovila Zveza krošnjarjev. IZ D. M. V POIJU. Lovska nadloga. Pričela se je lovska sezona puške pokajo, da je veselje. Privošči fo mestnemu človeku razvedrilo in zabava, katere se v mestu no najde, toda nekaj drugega je, kar nam ni prav. Prejšnja leta so gg. lovei gledali, da se na polju ni godila škoda vsled lova, drugače pa jc nedaj. Vseobče sc pritožuje, da lovci in njih psi gazijo po zrelem prosu, ajdi, hodijo po zelju in repi, nc da bi količkaj pazili, da bi sc ne delali škodo. Ne verjel bi človek skoraj, ako bi ne videl, kaj se godi. Ce se že ne sdi škoda lovcu poljskih pridelkov, naj bi ga bilo vsaj sram, da dela škodo. Pred par dnevi sem videl, kako je levee s psom in čuvajem večkrat prcgazil zrelo proso na njivi. Ako so pa kmet oglasi in protestira proti takemu početju, »e pa čuje: »Saj smo plačali lov.« Da, gospodje. Vi ste plačali lov, ne pa naših pridelkov, zato iste pustite pri miru, sicer bom drugikrat s polnim imenom imenoval na tem mestu vsakega lovca, ki bo delal škodo na polju. Horjul. V »Jutru« opozarja podpisani nadučitelj Anton Urbaačič na svoje in farnega cerkovnika ne-klerikalno delovanje in pravi, da se ga na prit- niti In v »Domoljubu« obdeluje sa največjeg* brezverca. — Gospod nadučitelj, tukaj ste se p« zlagali! Ker sami ne bedite redno v cerkev, iiti*. nujte pričo, ki je to slišala in povejte, v kateri številki vas je »Domoljub« tako imenovaL Dr» Kače bomo ickli, da ima laž kratko nogo, Neki* rikahto pa res delujete še v šoli, ker pustite, da se otrokom prepoveduje »klerikalni« pozdrav »Hvaljen Jezus«. Da pa s farnim cerkovnikom nismo zadovoljni, se vam ne sine zdeti preveč čudno. Smo pač mnenja, da človek, hi se da bo* mandirati od liberalnega učitelja, in ki pusti, d« ga hvali zagrizeno protiversko »Jutro«, za cerkvenega služabnika ni ravno najsposobnejši. Našemu ljudstvu! GLADBECK. Tako lepega pogTeba še ni imel nobeden Sle« vence v Nemčiji kakor rudar Martin Dobrave, b) jc umrl 22. avgusta L L v bolnišnici v Gladbecb«. »0 odstotkov vseh Slovencev is Gladbecka in okolice se je udeležilo tega pogreba, 8 zastav je bil« zraven. Martin Dobrave je bil doma iz Gorjan pri Podsredi in 55 let star; meseca maj« jo še obiskal Lurško Mater božjo v Rajhenbnrgu in svojo mil« domovino. Izvrsten mož je bil} 12 otrok je imel, in vendar ee je trudil in delal za Slovence in sle« vensko društvo neprenehoma s največjo nesebifc nostjo in požrtvovalnostjo. Vsem kristjanom je dajal najlepši zgled, eelo v delavnih dnevih se je vefc krat udeležil Bveto maše; sveto obhajilo Je prejel najmanj vsak mesec. Vestfalski Slovenci obžaluj« jo zelo smrt tega izvrstnega rojaka in bodo ohranili mojemu dobremu prijatelju Martinu Dobrave hv» ležen iri trajen spomin. Naj počiva v miru I ( Pod krivo jelko. Povest iz Meternikove dobe. Spisal t Peler Bohinjec. (Dalje.) VI. Prazna je bila vas, vse je hitelo nft solnčnaie bregove, da nagrabijo listja z« zimo. Le otroci in kaka starka so čepeli za pečjo, zavili v cunje. »Ženske so rekle, da je Končeva hiio: najbolj založena. Pri Bajiu in Kozlu imajoj sicer dosti ovac, pa za te nam danes ni to* liko. Torej, Jaka, najprvo h Koncu,« reče Tacman svojim tovarišem. »Nosili pa zdaj po: dnevu ne bomo, ampak poberile vse po hiši, kar je za nas, in znesile v Končeve svisli. Od lam bomo lahko drevi vse dobili. Naj« bolj bo spravljeno in vse drugod bodo iskal! poprej ukradene reči, če jih bodo spioH iskali, kakor pa doma.« Rokomavhi se hipoma razprše in začno ropati hišo. Izpod strehe prineseia dva cel« dežo slanine, iz kleli celo naročje plečet in gnjaiij, iz shrambe pet hlebov ovčjega sira, iz skrinje krila in baterovke, iz Čumnate srajce in rjflhe, bosopeti Jaka obuje iudi no« ve očetove škornje in Tacman zadavi v hle» vu dva jarca. Kakor bi trenil, je vse nakrte deno blago v Končevih svislih. V kleli je bil velik sod hruševca. Ro» komavhi izbijejo čep in pijo sladko pijo&O iz loncev Cisto nič niso slutili, da je Končev Jer» nejec na hlevu ležal in kukal iz slame na dvorišče. Dasi je bil šele desei let star, j« vendar iakoj uganil, kaj se godi. Drž po« skoči s hleva v. steljnak in odtod sleče iA r zidom čez sosedov vrl in dalje v gozd. Na polu srečo Kozlovega očeta, ki je že peljal listje iz gozda. Kozel takoj sklene, da poskusi ujeti, roparje. Jemejcu naroči, naj hitro steče naprej in naznani še drugim v gozdu, naj hitro pridejo domov. Kozel sam priveže vola ob kolovozu in hiti iskat župana Bajta, ki je v bližini resje nakladal Preden je minilo dobre pol ure, je bilo že polno Ooričanov okrog Končeve hiše. Tac-man, ki je stal na straži, se ni zanesel, da jih kdo opazuje in je tudi Sam šel v klel pit in priganjat sodruge na odhod. Ko stopi spel v hišo, zagleda pri oknu ljudi, ki so se bližali. Zabrlizga in skoči pri oknu, ki ni bilo zamreženo, na piano. Ze ko je bil iz vasi, ga zagledajo. V listem hipu pa se na žvižg tudi tovariši pokažejo na dan. Pri vežnih vratih se usujejo na cesto in beže. Ali sreča jim ni bila mila. Tam pri znamenju se spopadejo z možmi in faniini. Bil je velik krik. Ženske so mahale z grabljami in burkljami, rokovnjači so kazali nože, toda Kozel je Pograjčevega tako stisnil za roke, da sc Jaka ni mogel več braniti. Tudi ostali njegovi tovariši so se morali udati, dasi je Konec odnesel precejšnjo rano iz boja. Povezani so ležali rokomavhi na tleh, stiskali zobe in kleli. Ženske so jih teple z burkljami, otroci so jih ščipali, župan Bajt jih je izpraševal. Toda ujetniki so molčali kakor zid, le Pograjčev Jaka je izustil besede maščevanja: »Mene ne bo več na dan iz ječe. Preveč ste me premikastili. Ali preden bo mene konec, boš imel ii, Kozel, rdečega petelina na strehi.« Teh besedi se ljudje prestrašijo. Pustili so jih in se porazgubili, oče Bajt pa je napregel konja in odpeljal ujetnike proti Kranju... Tacman je gledal z Anzelnovega hriba in čakal svojih tovarišev. Pa ni jih bilo. Obraz mu je potemne! in težka je bila hoja v Udni boršt. Bal se je Velikega Groge in ni vedel, kako bi se izgovarjal? Sam naj stopi pred poglavarja, brez ropa, brez ljudi I Ali bo odnesel zdravo kožo z kurjavišča? ln ravno ta dan, ko ima harambaša slaviti svojo petinsedemdesetletnicol Ali naj poglavarja nalaže? Oroga bo kar hitro zvedel po ženskah, kako se je zgodilo. »Prokleii hruševc, da bi te ne bil šel poskušati« Tacman se ozira po tovariših, pa jih le ni bilo. Solnce je stalo že visoko in mir je vladal po dolini. Samo ukanje fantov se je čulo tam od Latenškega hriba. Tudi on je pasel ondi nekdaj ovce in ukal. Počasi koraka ob Udnem borštu in posluša, kako potok Goričica odnaša po* zdrave proti Kokrici. »V Tenetišah bom že izvedel, kako ie,« pravi sam pri sebi in pospeši svoje korake. Pod Gradiščem se ustavi. Zagledal je na cesti voz, pri vozu pa štiri moške, ki so korakali z nabasanimi puškami in klicali: »Pa smo jih ujeli in povezali vse, samo eden je pete odnesel.« Tacman hiti dalje, da se spet ustavi in vleče besede na ušesa. »Ribnikar, prinesi ga eno mero, pot Je še dolgal Ali poznaš te tiče? Tegale Jaka gotovo poznaš, saj je Tenetišon.e 3» Tacmanu je kri plula po žilah, škripat je z zobmi, pa si ni vedel pomagati. Ali nai gre po tovoriše v Udni borit in naj napadejo stražo in rešijo svoje tovariše? Predaleč je in voz bode poprej v Kranju, kakor on s svojo četo. »Ribnikar, še eno mero, potlei pa gremo naprej. Le pomisli, kaj je izustil ta Pograjčev Jaka? Dejal je, da bo požgal Kozlu se poprej, preden ga zlodej pobere.« Tacmanu se je kri polegla. Srce se mu je ohladilo pri maščevalnih besedah in sam pri sebi je govoril: »Prav imaš, Jakal Jaz se maščujem. Ti pa, kaj če te zapro? Saj so mene že tudi. Na Gradiški sem bil, pa sem jo odkuril. V vinogradih smo delali, ukle-njeni na nogah. Z venkom, s katerim sem ostril kole, sem presekal lanec in utekel med trtami. Tri dni nisem ničesar jedel in tretji dan sem šele povžil skodelico mleka. Pa sem še živ in zdrav. Kaj bi si belil lase, enkrat pridemo vsi na vrsto.« Tako modruje Tacman, zabrlizga na piščal, do so pred Ribnikarjevo gostilno vsi potihnili, potem pa stopi urnih korakov čez dolino Zavožno proti odprtemu Temniku. Grdo je gledal harambaša, ko se približa Tacman, premeril ga je z očmi od vrha do tal, pa izustil karajoče besede: »Kapitan moj, pa tak nerodnež! Po-grajčeva Mina mi je že vse povedala, kako ste se obnašali? Ne zameril bi Polonjeku ali Bresi, ki sta volka na pijačo, toda od tebe ne bi bil pričakoval kaj takegal« »Ne zameri, harambaša, jaz sem jih šel samo priganjat, pa niso znali od sladkega hruševca.« »Tvojo komanda ni vredna piškavega oreha. Premlad si še za kapitana. Zato odslej ne boš nosil malhe na križem in vse tri dni našega finfranja boš vodo nosil od studenca. Vrhutega ti nalagam, da sprejmeš v svoje varstvo psa, ki ga je Vranjek prignal iz Preddvorske graščine in ga iz vež-baš za naše namene. Povem ti pa, da je pes hud in nevaren in je y rodu v drugem kolenu z volkom. Hodil« Solnce je zašlo za gore, tema se je razgrnila po gozdu in mračni obrazi so švigali skozi goste smreke in kosate bukve. VII. Velik ogenj je zažarel v Petričevem dolu in iz Boltarjevega drevošča so se čuli veseli glasovi. Vse polno je gomazelo črnih postav, moških in ženskih, pa tudi otrok. Kar ustreli nekdo iz samokresa v zrak. Hipoma potihne vrišč in rokovnjači šepetajo med sabo: »Harambaša!« »Razdelite sel« zakliče Veliki Groga z mogočnim glasom. »Ženske pripravljajte jedila, otroci nanesite drvi Mali Groga naj poskrbi za stražo, moški pa se umaknite v Petričev dol na zborovanje!« Po tem ukazu namigne Vranjeku, s katerim se oddaljita počasi proti Savsovemu znamenju. »Andrejec, rad te imaml Ti si še mlad, jaz pa sem že starec. Ne ve se, kaj pride? Treba je poskrbeli pravočasno za prihodnost.« Vranjek upre resno svoje oči y pogla« yarla> Ia ga. fidrezan« nadaljuje; »Marsikaj ti imam zaupati. Ti boš »U0| nasledniki« »Harambaša, to bo preveč! Ali mi bo mogoče obvladati to divjo četo?« »Ne skrbil Jaz že vem, komu zaupam? V znak udanosti ti dam svojo hčer. Danci obhajam svoj petdesetletni rojstni dan, nocoj te poročim, seveda po naše, hal Nekdaj si hodil v šolo. Cesar pa se nisi naučil v šoli, to te je naučil tisti gtistavi Jožek Jeglfo v Dupljah, ki je študiral črno šolo. Skoda, da je sušica pobrala tega fanta. On bi bil lahko naš pisar, ker tako potrebujemo takih ljudi, pa jih nimamo. Tako je in zato vej, kaj je vojaška disciplina?« »To že, ali kaj poreče Mali Groga? On se mi gotovo uprel Rad bi tudi tvojo hčer in zaslug si je nabral za našo družbo kai kor malokdo.« »Disciplina, ljubi moj, disciplina! To je vse. Kakor hitro slutiš, da ubira svojo pot, kar na kol ž njimi Sicer se ga pa ne boji On je lahkoživček. Sam že ve, ali pa še ne, koliko ljubic je že imel in koliko jih še bo? Saj sam ve, da ni za vlado rojen.« »Ali mati Agata, ta je vsa nora na Fundrežal« »Žensk je samo srce in samo s srcem vladajo. In to ravno ne sme biti. Disciplina, veš? Pa povsodi, tudi pri ženskah! Vrniva se!« — Tam pod veliko skalo, ki je štrlela na« vpik, je stala koliba, pokrita s smrekovim lubjem. V kolibi pa so sedeli možakarji -strašni obrazi! Pošili so tobak, sedeč na sivih kamenih. Harambašica, grbasta Aga< la, je sedela na zdolbljenem kamnu, po* dobnem prestolu, pa zabavala resne zboro< vajce. »Tomažek, pa ti povej, kaj se ti je la teden kaj posebnega prigodilo? Ti s svojimi gosli izvabiš vselej kako posebno za ušesu!« (Dalje.) Sorodnikom Amerikancev. Pred poldrugim letom sem objavil v slovenskih listih razglase glede zapuščin, ki so bile med vojno zaplenjene v Združenih Državah Ameriških. Velik del takr at imenovanih upravičencev tega denarja se je oglasil ter sem istim po večjem delu denar že izplačal, deloma je isti Se v izplačilu, tako, da ga dobe v kratkem. Mnogo je pa tudi strank, ki jim oglasi niso prišli pred oči, vsled če9ar j« mogoče, da ta del našega denarja zunaj propade, ako se nihče ne bode zanj pobrigal. Da morejo tudi te stranke priti do svojega denarja, jih tem potoni poživljam, da se oglasilo pri meni, da jim dam potrebna pojasnila, v slednjem pomenijo besede: prv* je ime in priimek v Ameriki umrlega, druga je ims njegovih sorodnikov in dedičev, katerim je namenil denar, tretja označba je znesek v dolarjih. Tozadevna imena so: ANDLAR Mihael, otrokom Mariji, Mihaelu in Grgi, 250 Dol, ženi Mariji 250 Dol; BELCEVIC Štefan, ženi in materi, 500 Dol; BERGOČ Oeorge, sestram Frančiški, Josipini, Mariji, Rozaliji ter bratu Fraiftu, 428.58 Dol; BEV1C Mat., sestri Mariji in bratu Francu, 568.20 Dol; BRATUŠ Josip, bratu Franku, 500 Doh BRATUS Mat., očetu Mat, 600 Dol; BREGAR Frank, hčeri Alojziji in einti Alojziju, 500 Dol; BRICELJ Jože, ženi Mariji Ia sinu Tomažu, 501 Dol; CAR Anton, materi Ani, 501 Dol; BARBA Johna dediči, 500 Dol; BERNIK Franca dediči, 1000 Dol; DEKLEVA Anton, materi losipini, 600 Dol; DRAGICEVIC Lovrenc, ženi m hčeri Mariji, 500 "Dol; DEVCIC Paul, bratu Valentinu, 500 Dol; DUGAS John, ženi in otrokom, 600 Dol: FLEISS Janez, ženf in sinu Janezu, 1000 Doh OLAvIC Anton, očetu in materi, 600 Dol; ORfi Frank, bratu Antonu, 590 Dol; GRUBA« Ivan, ženi Jožefi in hčeram Josipini, Mariji ter sinu Jm«^ Brezje, St. Jernej, Krško? 500 Dol; KADUNC Jo- že, očetu Jerneju, bratu Antonu in sestram Marjeti, Angeli, Z«. Tuhinj, p. Šmartno 300 Dol; KALAN Peter zapušča ženi Mariji 150 Doli KANAJZLER Jože, očetu Janezu, Prevode 2, p. Studenca? 375 Dol; KASTELIC Anton, materi, 500 Dol: KONE-STABO Louis, ženi Tereziji, 600 Dol; KRANJC Jernej, očetu, 500 Dol; KR1ŽMAN Janež, ženi in sinov. Janezu in Jožetu, 571.40 Dol; KRIŽMANIC Anton, očetu, materi, bratu Josipu, 1000 DoJ; LA-LIČ Mike, hčeri Mariji, 600 Dol: LOMBAR Mat., materi Mariji, 908.49 Dol; LOVŠIN Louis, materi Tereziji Lovšin, !50 Dol; MADRONIC Mihael, sinovoma Josipu in Petru, špeharje 33, p. Vinica 250 Dol; MANAJLOVIC Trium, sestri Evici, 250 Pol; MIHELCIC Anton, ženi Josipini, hčeri Mariji in sinovom Antonu, Jožetu iu Slavkotu, 900 Dol; MLAKAR Mike, očetu Janezu, 500 Dol; NOVAK Franc, sestri Ani, 600 Dol; PAPLER Franc, očetu Gašperju, Sp. Dobrava, p. Podnart 500 Dol; PENCA Frank, hčeri Angeli, 500 Dol; PERME Frank,"materi Alojziji, 500 Dol: POOBEVŠEK Luka, sestri Neži, 505 Dol; POŽAR Karol, sestram Karolini in Angeli, 400 Dol; PRETIT Ernest, materi Katarini in sestri Emi, 900 Dol; PUŽ Andrej, sestram Antoniji, Ivani in Katarini. 903 Dol; RAČKI John ženi Tereziji, sinov. Antonu in Janezu, 600 Dol; REMŠAK Jakob, sinu Francu, 446.18 Dol; SF.LES Jože, hčerama Heleni in Mariji, 150 Dol; SILA George, ženi Mariji, hčeri Mariji in sinu Ivanu, 587.25 Dol; S1VŠEK Frank, očetu Josipu, 600 Dol; SLAPNIK Anton očetu in materi, 500 Dol; STEGEL Louis, bratu Antonu, sestri Josipini, 333.34 Dol; ŠANTELJ Mat., bratu Franku in polbratu Andreju, 423.67 Dol; TRATNIK Anton, bratoma Janezu in Tomažu, 348.33 Dol; TREBUŠNIK Anton, ženi Neži, vas Laze 17, p. Šmartno 375 Dol; VEBER Anton, očetu in materi, Selca 26, p. Železniki? 375 Dol; VIDIC Radislav. očetu, 500 Dol; VIDMAR Ivan. ženi Leopoldini, Godovič ^8, p. Logatec? 400 Dol; ZAPUŠEK Anton, otrokom enako iz vsote 600 Dol; ZOREČ Anton, ženi Agati, hčerama Pavlini in Agati, 500 Dol; JAMNIK John, hčeri Žagar Mariji, 255.14 Dol. Ker je danes mogoče vsak tak denar preskrbeti in se ga izplača tukaj v štirih mesecih, naj se stranke oglasijo čimprej mogoče z družinsko polo pri podpisanem: Dr. IVAN CERNE, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Dekle z dežele, 50 let staro, z 20.000 kron ------ premoženja ter dobra gospodinja, želi znanja v svrho možitve s samcem ali vdovcem na deželi, z nekaj premoženja, v starosti od 40 do 60 let. Naslov v upravništvu lista pod štev. 3973. i—ii—ii—»i—ir—ii—ii—II—3 ZA LETO 1923 je IZŠLA in se dobiva v vseh trgovinah po Sloveniji. Cena izvodu 3 Din. Na debelo se naroča pri založništvu v Ljubljani. — Razprodajalci popust! cne^-n—ii—n—ir—ir—T—3 ~ SLAVONSKI SOK. učinkujoče sredstvo proti hudemu in Postim cf kažl'u> Pr8n«nu in pljučnemu kataru, H™«"""!!! panjem, hripavosti itd. - To Srihiot/l® "nre)eno iz najbolj Učinkujočih rastlin-. "Ii? Prijeten sladek okus ter ga lahko ror .m razvajene osebe kakor tudi evnn ™ UPORABA: Odrasli v-amejo trikrat V"° P°, 1 Ž1'C0, otrokon? se pa daje trikrat dnevno po eno malo žličico. Edj„, ,„?ENA STEKLENICI 50 KRON. " *aloga v lekarni pri »ZLATEM ORLU« J. Svobnda v Pakracu SLAVONIJA. Kupim kovaško orodje r. Kogovšek, trg, z lesom in gost. v Rovtah p. Log. ~ VRTNAR izurjen, neoženjen, dober in pošten delavec, dobi takoj mesto, '•c Štajerci ali Korošci imajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe z vpisom dosedanje službe na upravo »Domoljuba« pod šitro »Vrtnar štev. 3938«. UČENCA za čevljarsko obrt sprejme FRANC KOŠAK, čevlj. mojster, Domžale. SUHEGOBE kupi FRAN POGAČNIK v Ljubljani, Dunajska cesta 36, trgov, z žitom, moko, semeni in dež. pridelki Ročni mlekarski voziček rabljen, ceno naprodaj. Peter PAVLIN, mlekai Naklem na Gorenjskem. 3 3947 FEBRI-FU60. lo lienadkriljivo sredstvo proti mrzlici in malariji deluje gotovo tudi tam, kjer se mrzlica po večletnem zdravljenju z raznimi drugimi sredstvi ni mogla ozdraviti. UPORABA: I. Vzame se na dan, ko bolnik nima mrzlice, in sicer: Ena tretjina eno uro pred za-jutrkom; druga tretjina eno uro pred obedom; tretja tretjina eno uro pred večerjo. — 2. Ako prihaja mrzlica dnevno: Eno polovico, preden nastopi mrzlica; drugo polovico, ko mrzlica prestane. CENA 68 K. Dobiva se edino pri »Zlatem orlu« Mr. J. SVOBODA, prej JURIŠIČ, Pakrac — Slavonija. frozor I Sakreue kotle za žganiekuho trpežno izdelane, po ugodni ceni ia »ioer ad 25 do 60 litrov vsebin« ima v zalogi tvrdka Stanko Eargi % Go. £iubljana, Jttartinova c«3la 15. Zahtevajte cenike I TB® Jakojšna dobava! 3Vgovci znaten popusti Kdor želi kupiti slovensko, nemško, hroma-tižko harmoniko, Jo lahko naroči pri: F. KUCtER, izdelo-vatelj harmonik, žel. po-_ . „ , staja Drenov srlč, p, Vrhnika. Imam tudi Lubasove harmonike. — Za odgovor priložite znamko. F. I j. GOflČČf, M J se ne dobi nikjer, | vendar če kupii v trgovini i", Ljubljano, Sv. Peira cesla SI. 29 si gotovo prihraniš denar. • dalje, Velika izbira zimskega blaga za moške in ženske obleke od K 200-- dobra bela in pisana kotenlna............od K 68 — različni barhenti...................od K 80— " svileni robci v najfinejših vzorcih . ........i od K 260 — " ter velika zaloga odej, cvilha, platna za rjuhe ln namizne prte svile lea oblek«} v vseh barvah, zimskih jopic in hlač, pletov, ogrinjalk in razne narejene obleke po najnižjih cenah. Največje transportno podjetje sveta Samo 4 dni na odprtem morju EVROPA-CANADA-AMERIKA Najhitrejša in najbolja zveza preko HAMBURGA, ANTWERPNA In CHER-BOUROA z glasovi timl „E M PRESS" parobrodi na dvojne vijake. — Odhod vsak teden. — Dalnja vprašanja glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpUa, useljevanja v Canado in Zjed. države daje agentura CANADIAN PACIFIC, Zagreb, )ur»lčeva ul. 30. PoroC. prstani Double verliice Stenske ure Budilke žepne ure Uhani Najstarejša tqnita or,zlatnine Ia irebrnlts p# ^UDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahtevajte ponudbe I BRATA SEVER POHIŠTVO IN TAPETNIŠKA DELAVNICA LJubljana (Kolizej), Gosposvetska D. 18 priporočata spalne ia jedilne sobe, pisarniške Oprave, klubske farni ture, modroce, kuhinjske »prave, železne postelje, velike in otroške, vsake Vrste, po nizki dnevni ceni. 3(>Q2 PERILO pletenine, svila, vse potrebščine za Šivilje in krojače najceneje pri A. ŠINKOVIC nasl. K. SOSS Ljubljana, Mestni trg 19 Kupim orehova BEBLA popolnoma zdrava, ravna, samo malo grčasta, od 85 an premera in 2 m dolžine naprej. — Ponudbe na: P. Higersptrger, Celje, Gregorčičeva ulica 3. Vlnorejci, sadite Izboljšam šmarnico! Večje, sočneje grozdje, boljše vino so prednosti! Natančnejša pojasnila (znamka!) daje 1LJ—VELtN JL| ncnejs »VRBANJAK«," ST. prednosti! TRSNICA štajersko. Ifrsvar Sprejmem takoj na večje pose-itvo IVI d V