243. številka Ljubljana, t sredo 21. oktobra 1903 *XXV1. tat* ?£■■ .s foi zvsčer, rirr&i nedelje in praznike, tor »olja pc poit< prejetnac m avatro- srake Mohi M m Set© ao &, s* ^ols *3t*Litf K, aa četrt leta 6 & 60 h, m edeb mesec i & Ai n. 2» Ljubljano » k tsupmje S3 3om aa vse leto 81 K", ca pol leto 12 K, za Cotrt leta 6 K, m eden -noseč S K Kđor kodi aaa paq& selja aa o*ic leto 82 K, sa pol leta 11 K; aa cetit leta 5 K 60 h, aa eden m000c 1 K flO h. - Z» tuj« d*i»i* tolik ; £o^oiEen&8B pestem a. ir $s naročbo broz istodobne »poSiljatv* rtr -ofintno te ne essfra. 2a na-Mislla £*aća}« m od peteroatopue petit-vrat* po 12 h, 6e ae oznanilo enkrat tlaka, po 10 h, ce ae dvakrat, in po 8 h, c ,i &&rat ali večkrat l&ka, Dopisi naj se izvoli frankovatl — Bokopisf to ne vraćaju — Ureaniai«<» in M» glede ustanovitve deželne zavarovalnice zoper škodo po toči. Prihodnja seja bo v petek. Koroški deželni zbor. Občini Šmarjeta v Rožeku se je dovolilo za leto 1904 pobirati 207 odstotno naklado in pobirati 4 K od hektolitra žganih pijač. Višji dekliški šoli in dekliškemu liceju v Celovcu se je dovolilo po 1000 K podpore. Posl. Pir ker je predlagal, naj se dovoli prodaja žganih opojnih pijač v zaprtih steklenicah le takim ljudem, ki jih občina priporoča. V češkem d e ž e 1 n e m zboru nadaljujejo Nemci obstrukcijo. Ker jim je gradiva zmanjkalo, začeli so glasovati o petih zadnjih zapisnikih z lOminutnim odmorom med vsakim glasovanjem. Tudi malo škandala so si privoščili trdivši, da je v zadnji seji bil oddan glas za nekega poslanca, ki ga ni bilo pri seji. Dokazati tega seveda niso mogli. Istrski deželni zbor se je otvoril v ponedeljek v Pulju. Navzočih je bilo 28 poslancev. Poljaki zoper Maloruse. Po zadnjem ljudskem Štetju tvo rijo v Galiciji skoraj polovico prebivalstva Malorusi. V deželi je 48 gimnazij, med katerimi je 42 poljskih, in le štiri so maloruske. Malorusi se že dolgo časa potegujejo za peto gimnazijo v Stanislavu. Končno so dosegli, da je ministrstvo postavilo v proračun stroške za ustanovitev take gimnazije. Toda Poljaki so proglasili to za sovražnost proti poljski narodnosti. Predvčerajšnjim so imeli v ta namen poljski državni in deželni poslanci shod ter se izrekli zoper ustanovitev maloruske gimnazije. Ostalim Slovanom je ta prizor skrajno mučen. A kjer tlači močnejši slabejšega, tam mora imeti tlačeni vedno vse pravične ljudi na svoji strani. Posebno pa velja za nas to v tem slučaju, ker so zatirani Slovani, a kar je dvakrat žalostno: tudi zatiralci so Slovani. Ali se bo pač kdaj slovanska ideja tako oživela, d* bo premagala koristolovje in krajevne mržnje! Da je malorusLi element v Galiciji zatiran, priča nele srednje-, temuč tudi ljudsko šolstvo. Leta 1868. je bilo v Galiciji še 1293 popolnoma maloruskih in 67 mešanih ljudskih šol, dočim so imeli Poljaki samo 1055 šol. Po tem letu je prešla vsa cblast Poljakom v roke, in že tri leta pozneje, leta 1871. je bilo samo še 572 čisto maloruskih, zato pa 787 utrakvističnih šol. S vs^slo-vanskega stališča je take prikazni globoko obžalovati. Politične vesti. — D e 1 it e v češ k i h š k o f i j p o narodnostih je baje dognana stvar. Tozadevni načrti na Dunaiu so izdelani. Treba je samo še dovnl|»*ma Oseminčetiridesetniki. Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.) Prehodivši prekmursko ravnico, namreč župnije Črensovce, Tur-nišče, Dobrovnik, Bogojino, Martijance in Tišino ter vasi, spadajoče v te župnije, krenil sem pri Radencih, kjer je znano zdravilišče, preko Mure na štajarsko stran. Pri Radencih je brod, in ker se ta brod nahaja še na mažarski tleh, napisane so na njem vozne cene samo v mažarskem jeziku! Nemški torej tu Mažari ne znajo, še manj slovenski. Odtod sem mahnil h Kapeli na Štajarskem, od koder je najlepši razgled na Prekmursko in g' r-nji del Mejumurskega, potem sem se obrnil proti Jeruzalemu in sem tako dospel na Krčevine pri Sv. Miklavžu Odpočivši se doma, napotil sem se črez Sv. Boifenk poleg Središča, kjer je meja med Štajarskim in Meju-fturskim, naravnost v srce hrvaškega naroda, prebivajočega naf ol na hribih, napol pa na veliki ravnici. Beseda Mejumurje označuje ob seg hrvaških bivališč. Ta bivališča pa so se skrčila precej; še danes se nahajajo preko Mure sledovi nekdanjih hrvaških bivališč, zlasti rečica Krka priča nam o nekdanjih hrvaških naselbinah, takisto imena vasi, kjer danes ni več Hrvatov. Po zad njem štetju je vseh Hrvatov v Meju-murju 84 356 duš. Ni mi namen, da bi pripovedoval, kaj sem vse videl in doživel med temi Hrvati, ker to spada drugam, ali to mi je vendar povedati, da se ti Hrvati zavedajo, da so Hrvati. Govoril sem z mnogimi ljudmi; ni je vasi od Strigove, Sv. Martina in Murskega Središča pa tja do Čakovca, kjer jaz ne bi govoril z vaščan*, ali nisem naletel niti na jednega človeka, kateri bi simpati-zoval z Mažari. Ob meji pri Sr. BdI fenku, to je poleg štajerske meje, vprašal sem dečka, kaj je, a on mi je lepo odgovoril, da je Hrvat. Jiz govorim o priprostih kmetih. Tem izjavam sem se tembolj čudil, ker ljudstvo ne čita Časopisov. Niti eden hrvaški list iz kraljevine Hr-vpške ne prihaja v te lepe gričaste kraje! Povpraševal sem, ali ljudje kaj čitajo, ali je kdo v vasi, ki ima kak čaasopis. Takega človeka nisem našel. Ti Hrvati ne vedo o svojih bratih onkraj Dravi nič! Poznajo jih samo toliko, kolikor ž njim kup-čujejo ali na božja pota hodijo. In vendar ljubijo svojo narodnost in sovražijo MaŽare. To ni zasluga naša, to je zasluga mažarski, to je uspeh pritiska. Meju-murci so ogrski državljani, a spadajo v verskih rečeh v zagrebško vladikovino, katera pa je jako slaba pastirica, in to zato, ker se za svoje ovce v Mejumurju čisto nič ne briga. Čakovec, mažarski Csaktornva, je središče znamenite trgovine. Trg šteje po štetju L 1890. le 4046 prebivalcev. Podatkov štetja iz I. 1900 nisem mogel dobiti, toda razlika ne more biti znatna. Vrl kanska polja, travniki in Šume so okrog njega: vse last grofa Feštetiča! To je ma iarski velmož, kateri se piše na »iČ*! Kakih 50000 Hrvatov so takorekoč vsakdanji odjemalci čakovskih Judov in Nemcev, kar ni malenkost. Tu se vrše znameniti semnji, kar prinaša trgu in tržanom lepih, st»lmh dohodkov. Čakovec je važn* železniška postaja. Tukaj je zveza Budimpešta-Pragersko, potem Čakoveo-Zagreb po zagorski železnici. Kar se tiče Meju-murja in Prekmurskega, poskrbeli so naši gospodarji N«moi in Mažarji, da se je železniška proga, kolikor je bilo le mogoče, izognila hrvaški in slovenski zemlji. Čakovec je le po večini prebivalstva hrvaški trg. Izmed 4046 prebivalcev bilo je 1171 Maž«r;ev (!), 544 Nemcev, ostaje torej še 2331 duš, a te je mažarska statistika priznala za Hrvate. Večja polovica je torej hrvaška, popolnoma hrvaška je vsa okolica, ker je vse Mejumurje hrvaško, vendar ta ogromna hrvaška večina nima nobene veljave in pravice niti v šoli, niti v občinski upravi, niti v uradu, čakovski Mažar to je Jud m Nemec, zna hrvaški le tedaj, kadar v njegovi prodajalniei kupuje Hrvat blago. Na trgu prodajejo Hr vatioe sadje, kurrtin », u \ o i*ica in druge pridelke, a čakovske gospe govore ž njimi po hrvaški. Sehaki ii trga pozdravljajo te po hrvački. Deoa vpije po ulici po hrvaški. Samo to in samo tohko je Čakovec hrvaški. Dalje ne! S tem hočem reči, veljava in pravica teptanega hrvaškega jezika ne sega črez te me)e. V Čakovcu vidiš krasne šolske palače: moderno zidano narodno šolo, meščansko šolo in učiteljišče. Malokatero mesto ima take zgradbe! Vse te šole pa so popolnoma mažarske, pravim vam, čisto mažarske To so prava ognjišča maža-rizaoije! Vsak otrok, ki ga srečaš na ulioi, zna mažarski. To velo dobro naši ljudje s Štajarskega, kateri hodijo na semnje v Čakovec. Namesto dragega mesetarja najame si naš človek prvega dečka, katerega zapazi, in ta deček je tolmač, kadar se pogaja naš kmet z mažarskim kmetom za vole. Kar se dostaje šol, Čakovec je docela mažarski. (DaUe prih.) 26 shodov avstrijskih poštnih uradnikov. Zadnja desetletja je poštni promet silno narasel in ker se je tudi delokrog tega zavoda močno razširil — pošta, brzojav, telefon, blagajne, poštna hranilnica in ambulauca — je sicer število prometnih uradnikov pač precej poskočilo, ali to število vendar nikakor še ni v skladu s prometom, ki rapiduo narašča od dne do dne in s zahtevami, ki se stavljajo na prometnega uradnika. Ni čuda, ako začno ob tako naporni in odgovorni službi duševne in telesne moči prometnega uradnika le prezgodaj pešati, kar pričajo razne bolezni, zlasti one na živcih. Merodajni faktorji vendar vsega tega ne marajo vpoštevati. Leto za letom prosijo poštni uradniki, da bi se jim izboljšale razmere, a vse zaman, visoka uprava se ne ozira na vse te opravičene prošnje in želje. Poštnim uradnikom gre mimo tega tudi za izboljšanje avaneetnenta, ki je tako slab, kakor pri nobenih drugih uradnikih. Najnovejša preosuova v uradniškem osohju pa jih je še popolnoma potrla. Po ti preosnovi namerava visoka uprava zmanjšati uradništvo s tem, da hoče sprejemati pomožne uradnike v prometno službo; nesrečna preosuova, ki jo bodo sedanji uradniki britko ob čutili. Društvo poštnih uradnikov sklicuje zato na dan iT), vinotoka t. 1. splošni shod poštnih uradnikov na Dunaj. Na tem shodu naj bi dalo uradništvo javno duška svojemu ogorčenju in nezadovoljnosti in razkrilo javnosti neznosni svoj položaj. Hkrati pa se bodo vršili tudi še v -5 drugih cislitvauskih mestih javni shodi poštnih uradnikov, med temi tudi v Ljubljani, da tako pridobe javne faktorje, posebno pa državne poslance, ki bodo tudi vabljeni, za svoje opravičene želje in zahteve. Poštni uradniki ljubljanski in ostalih eraricnih uradov kranjskih se zbero v nedeljo, dne 25. t. m. ob štirih popolne v hotelu „pri Maliču". Na dnevnem redu bodo poročila : 1.) avancement. 2.) 35 letno službovanje, 3.) dopust, nedeljski in prazniški počitek, 4.) službena pragmatika. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 20. okt. 1903 Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je imenoval za overo vatelja zapisnika občinska svetnika dr. Tavčarja in S u b i c a. Nadalje je naznanil, da je odposlal dovoljeni podpori po 250 K koroškima občiuama Uave in Lipaljavas ter tudi prečital iskrene zahvale cd dotičnih odborov. Istotako prisrčno se je zahvalil Jan Lego za podeljeno častno občanstvo povdarjaje, da se taka čast še ni izkazala nobenemu Čehu izven domovine. Zapisnik zadnje seje se je prečital in odobril. Za enakopravnost na Koroškem. Nujne predloge sta prijavila občinska svetnika dr. Tavčar in denekovič. Nujnost prvemu predlogu se je enoglasno priznala, na kar ga je predlagatelj utemeljeval. Dr. Tavčar je omenjal boja koroških Slovencev za pravice slovenskega jezika pred sodišči. Ta boj se bije za najprimitivnejše pravice, koje sme zahtevati vsak narod. Če se take pravice odrekajo, potem se morata razburiti kri in srce. Tudi pri nas je imel narodnostni boj naj-krutejšo obliko tedaj, ko smo morali svoj jezik braniti pred sodišči. In kakor hitro se je naši pravični zahtevi ugodilo, omilili so se tudi naši politični prepiri. Kdor je za spravo in mir med narodi, moral bi delati na to, da se jezikovno vprašanje povsod tam, kjer prebivajo Slovenci na rodni zemlji, definitivno in pra vično reči. Žalibog, da ima v tem pogledu visok sodniški funkoijonar prav nesrečno roko. Ta funkcijonar |e grof Gleispach, kojega kvalitete govornik noče v drugem tajiti, ki pa v današnji dobi vse stori, da bi povsod zopet zanetil tisti jezikovni noj, ki je nekdaj divjal med nami. Z obžalovanjem je priznaval govor- i nik, da je v ti dobi grof Gleispach oajnesreČnejši dostojanstvenik, kojega e mogla vlada na jug odposlati. Niegov izgled rodil je v prvi vrstt tisti strastni odpor, ki je vsplamtel na Koroškem proti pravični zahtevi ondotmh S ovencev. Da so te zahteve pri obstoječih zakonih v vsakem oz ru opravičene, ni treba v današnjih dneh posebej razpravljati. Tudi koroški Slovenoi ničesar novega ne zahtevajo, koroški Nemci jim hočejo le nekaj vzeti, kar so že do sedaj imeli. Govornik je omenjal, da je sam že vodil slovenske pravde pred deželnim sodiščem v Celovcu, pred okrajnim sodiščem v Celovcu in v Podkloštru. Povsod se je brez ugovora dopuščala slovenska raz prava in povsud so se izdale pra vilne slovenske razsodbe. Jedno izmed teh moral je prevzeti državni poslanec Kirschner, ki je bil velik nemški nacijonaleo. A že pred 8 leti je prevzel slovensko sodbo, ne da bi bil količkaj ugovarjal. Danes pa ta krik in hrup! V interesu miru na jugu pa bo morala vlada ugoditi pravični zahtevi koroških Slovencev, in govornik pričakuje, da na tem polju ne bode dopuščala načelniku višjega deželnega sodišča gr&škega, da bi napravljal kake posebne svoje skoke! Mestni svet je opravičen poseči s svojim glasom v koroški boj. Prvič zategadelj, ker se gre za zadevo, ki se tiče celega slovenskega naroda; drugič pa tudi zategadelj, ker je Ljubljana glavno mesto vojvodine Kranjske, kojega prebivalstvo je v tesni gospodarski zvezi s koroško kronovino. Prebivalstvo Kranjske ima mnogo posla pri koroških sodiščih, in tudi ! naše prebivalstvo ima torej velik in teres na tem, da se jezikovni boj na koroškem pravično dožene. Govornik je pobijal oskosrčno stališče, koje je v ti zadevi zavzel mestni svet celovški v svojem sklepu z dne 13. oktobra t. 1. Ti mestni svetniki so mnenja, da se ima jezik pri sodiščih ravnati po kraju, in ne po krajinah. Celovec sicer ul nemško mesto, pač pa je okolica slovenska. In da bi ta okolica ne imela ničesar odločevati glede jezika pri oelovških sodiščih, do take smeš-nosti bi se ne smeli povspeti resni možje! Govornik je nasvetoval torej: »Mestni svet ljubljanski podpira z vsemi svojimi simpatijami koroške Slovence v boju za pravice slovenskega jezika pri uradih, in v prvi vrsti pri sodišč.h; mestni svet priča kuje, da se bode omenjeni boj, na korist miru in sprave med nar di na jugu in posebno tudi v korist gospodarskih interesov, ki vežejo slovensko prebivalstvo na Koroškem z našo deželo, dognal s te d, da se Rima. V Vatikanu je zagovornik delitve kardinal Steinhuber. — Ogrska kriza. Minister Lukacs je izročil cesarju elaborat odseka devetorice; ta elaborat obsega vse vojaške zahteve opozicije. Cesar se seveda ni mogel takoj odločiti, ker mora zahteve proučiti. Ztto je naprosil Lukacsa, da ostane na Dunaju. — Shodogrskih katolikov bo vrši v Budimpešti. Uvolilo se je 15 častnih predsednikov ter se odposlala cesarju udanostno izjava. Popoldne je shod brzojavno zaprosil papeža za blagoslov. — Srbska s k u pščina je sprejela zakonski načrt o trgovinski pogodbi s Turčijo. — Novi topovi za Srbijo Škodova tovarna v Plznju je poslala Srbiji nove brzostrelne topove, ki 80 se tako dobro obnesli, da je sklenila vlada naročiti 60 baterij. — Dogodki na Balkanu. Nova nevarnost za balkanski mir so nove volitve na Bolgarskem. Pripetilo se je že nekaj grozodejstev, ki notranjo krizo povišujejo. Pod takimi razmerami ni mogoče jamčiti za bližnjo bodočnost kneževine. Kritičen dan za Macedonijo je napovedan za 8. november, ko praznuje Macedonija god deželnega patrona sv. Demetrija. — Novi državni tajnik v Vatikanu, monsignor Merry del Val je šele 38 let star ter dobro vzgojen diplomat. Kardinalski zbor je ž njim največ zaradi tega nezadovoljen, ker je Spanjol, dočim so opravljali dosedaj to važno službo vtdno Italijani. Dopisi. Iz Morawč. Po lepo uspeli ljudski veselici v proslavo Vegovega spomina se je takoj sestavil »odbor za Vegov spomenik« v Moravčah, v katerem so: dekan B zjan, predsednik, nadučitelj Janko Toman, podpredsednik, kaplan Martin Škerjanec, blagaj nik in Anton UČakar, tajnik. Da bi se pa število odbornikov pomnožilo, povabili so se v odbor še sledeči gg.: major Franc Bezeljak, prof. France Hauptmann, ljubljanski župan Ivan Hribar, stotnik Fridolin Kavčič, polkovnik Lukanc, drž. in dež. poslanec Povše, prof. Pirnat in arhivar in historiograf pl. Rad ć. Omenjeni odbor namerava popraviti v Zagorici Vegov dom, vzidati spominsko ploščo, postaviti v Moravčah dostojen spomenik iz istrskega mramorja ia v Ljubljani spomenik v naravni v* It-kosti. — Za Vegov spomenik je osobito med slovenskimi častniki, kateri so darovali že lepe doneske, mnogo zanimanja. Odbor je na priporočilo velezaslužnega Vegovega biografa g F. Kavčiča vložil na vojno ministrstvo prošnjo za subvencijo. To je prošnjo jako ugodno rešilo, kajti zagotovilo je 400 K podpore za spomenik našemu baronu Vegi, na katerega ni ponosna samo naša sloven ska domovina, ponosno je na njega celo naše cesarstvo. Zato pa, Slovenci, četudi že z narodnim davkom mnogo preobloženi, poveličajmo Vegov spomin, postavimo mu spomenik, ki bo Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXVII. Vojvodinja Virida je po tem, kar je sama videla, bila popolnoma prepričana, da bi Margareta lahko preprosiia Rovana, da bi ta ne šel pričat proti opatu. — Verjemi mi, je rekla opatu — kadar sta bila sama sta se vedno tikala — Rovan je zaljubljen v Mar gareto. — To ni mogoče, je ugovarjal opat. Če bi bil količkaj zaljubljen v Margareto, bi bil že davno pozabil na Polonico in bi ne iskal s tako trdovratnOBtjo zadoščenja. — Jaz pa ti pravim, da je Rovan zaljubljen v Margareto, je po navijala vojvodinja. Ženske to hitreje opazimo, kakor moški. Morda Rovan danes še sam ne ve, da se je zagledal v Margareto in niti ne sluti, kaka čutila se porajajo v njegovem srcu, a vendar ga ima dekle v oblasti, da, popolnoma v oblasti. Le dobro besedo naj mu privošči in Rovan se uda. — Pa — če je tudi vse res, kar praviš, je menil opat, kaj, ko vem, poznim rodovom pričal, da se je ne kdaj med Slovenci porodil imeniten matematik in junak avstrijske zastave, katerega ime ostane z zlatimi Črkami zap sano v zgodovini našega cesarstva. — U. — Opomba ured ništva: Ukazov o darovanih pri spevkih naš list ne more priobčevati, ker nam t^ga prostor ne dopušča. Iz Šoštanja. Tukajšnjim nem-čurjem, kakor gg. c. kr. davčnemu kontrolorju Potrču, c. kr. davčnemu pr stavu Ježovniku, c. kr. sodnemu pristavu dr. Tsohechu, c. kr. sodnemu kancelistu Schvveigerju in Karolu Brezn.ku, sedaj Breschniku — zavetišču »der deutschen Vereinigung« in viem ostalim nemčurskim obrtni kom se kar lasje jež jo, ker so zvedeli, da nameravamo mi Slovenoi prirediti v nedeljo, 25 t. m, javen ljudski shod, pri katerem bode med drugimi govorniki nastopil tudi go spod dr. Vekoslav Kukoveo iz Calja Tem pijavkam slovenskega kmeta je že dr. Kukovec dobro znan iz sijaj nega shoda v VelenjU kjer je v je-dernatih besedah povdarjal, kako po dlo smer imajo ti nemčurji napram slovenskemu kmetu da so se drznili ti izvržki slovenstva, kakor fabrikant Woschnaggg & sodrugi — bivši Sokoli — napovedati bojkot slovenskim obrtnikom v Šoštanju. Če pomislijo te pijake, da so si s tem sklepom iz kopale blatno lužo, iz katere se ne bodo nikdar več dvignile, je lahko umevno, da hočejo na vsak način za braniti javni slovenski ljudski shod v Šoštanju. A mi zavedni Slovenci se ne ustrašimo nikogar — najmanj pa kacega nemčurskega c. kr uradnika — ampak priredimo shod javno da pokažemo nemčurjem, da mi Slovenci, kojih nas je 99*/u% v šaleški dolini, napovemo Vam izsesalcem Slo venstva bojkot, kateri gotovo ne bode ostal brezuspešen, kakor Vaš proti naši 99v10 odstotni slovenski večini. Mi se ne ustrašimo naznaniti celemu svetu javnega shoda, ker nas je kot listja in trave, a vi nemčurski Šoštanjci si ne upate na dan z va šim shodom, temveč vaš bog Pomer Je prišel in izginil čez noč, kakor kafra, ker st^ se že sami prepričali, da ste po naši milosti le prevžitk&rji na slovenski zemlji. Ia vi prevžit karji si drznete nas bojkotirati ! Od kod pa ste si pridobili premoženje!? Oi krvavih žuljev slovenskega kmeta! Mar li mislite, da živimo v 17. sto letju, da bi vi pometali z nami! Slovenstvo se razcvita, mi vam bomo pokazali, da smo tukaj mi gospodarji, vi pa morate izginiti kakor kafra za vašim bogom Pemerjem. Vama, Pe-perl in Dolfek, svetujemo, da čim preje pobereta svoia kopita, da ne bode treba širnemu svetu slišati, da sta si izkopala z lastnim bojkotom grob za vedno v besedi — konkurz! Karolu Breschniggggu — zavetišču »der deutschen Vereinigung« pa na ravnost povemo, da naj ostanke piva popije tudi »Deutsche Verenigung«, ker mi dobimo v naših slovenskih gostilnah vedno svež^ pivo in da nam ni potreba pobirati ostankov Of njusne »deutsche Vereinigunga Ce ti je tvoj pogin toliko mar, le ostani pri svojih nemčurskih c. kr uradnikih ter ne drzni se nam zavednim slovenskim kmetom lagati, da si zaveden S ovenec. Sedaj te že poznamo! Ni naše groše ne smeš več zidati. V stiski, ki ti že trka na vrata, prišel bodeš zopet k nam, a »grevenga po smrti je pre pozna«. Tedaj le v tem duhu naprej in pogin ti je siguren. Nepoznamteveč. d * Margareta ne stori niti koraka, pa če bi jo na kolenih prosil. Tega sicer ne mislim, da bi bila z*vero vana v tega Rovana, ali neko posebno simpatijo ima vendar zanj. Zato pa je najbolje, da jo v miru pustiva. — Ali — to bi bilo vendar škoda — tako lepa prilika — je ugovarjala vojvodinja. — Nič se ne b >j, se je smehlj&l opat in položil svojo tolsto prelatsko roko vojvodinji okrog pasa, saj se da stvar drugače izkoristiti. Naj gre Rovan v Rein Kapitel je sklican na dan 13 julija. T.sti dan mora priti v Rein poseben sel in prinesti Ro vanu pismo, v katerem ga prosi Mar gareta, naj se odpove pričevanju. — Mari misliš, da bo hotela Margareta tako pismo pisati, se je čudila vojvodinja. — Saj vendar ni treba, da bi ravno Margareta pisala to pismo, dovolj je, če je njeno ime podpisano. V takem pismu se da še veliko več povedati, nego bi Margaret* v najboljšem slučaju hotela izustiti. Ali me razumeš, ljubica? — Razumem, razumem, se je smejala vojvodinja in se stisnila k opatu L)kav si, da ti ni nihče kos. Prepr.čana sem, da se ti tudi ta načrt posreči. Zaklenila sta vrata in pozabila, da je opat st ril vsakovrstne slo vesne obljube. Nekaj dni pozneje so se izvo ijeni zastopniki zatiških menihov odpeljali v Rein. Šli so preko Ljubljane, med tem ko se je opat peljal čez Šmartno. Z Zatičini in v okolici se z napetostjo in r estrpn ostjo pričakovali, kaj da sklene kapitelj v Reinu in zatiški menihi so takorekoč dan in noč b li na straži, kdaj da pride glasnik z dotičnim sporočilom. Bila je nedelja. Ljudje so ravno odhajali od maše, ko je v divjem diru prijezdil pred samostan — Matija Jazbeo. Kakor bi trenil, so se ljudje vsuli okrog njega. — Vivat — vivat! je vpil Matija in veselo sukal svoj zaprašeni klobuk. Vivat! Zmagali smo! Opat je odstavljen! Ljudi se je polastilo nepopisno veselje. Vriskali so in vpili in šele zdaj se je videlo, kako so sovražili opata. Z vseh strani so drli skupaj in kmalu je bil prostor pred samostanom natlačeno poln. Na Matijo ae je vsulo toliko vprašanj, da nitt odgovarjati ni mogel. Tudi menihi in hlapci iz samostana so privreli na trg in zahtevali od Matije pojasnil. Končno so Matijo spravili na samostansko dvorišče, kjer seje najprej okrepčal in potem zbrani mno žici povedal, kako se je godilo v Reinu. — Opat Albertu* se je sam odpovedal, je pravil Matija. Ko so bili gospodje zbrani in je bil poklican med nje Rovan, da bi pričal, je padel opat Albertus na kolena in prosil odpuščanja, če je kaj krivičnega storil. Rekel je, da neče delati zdražbe med redovniki in dajati pohujšanja, zato da prostovoljno odstopi. Vsled te njegove izjave je potem sploh odpadla obravnava. Pritožba se ni prečitala in tudi Rovan ni bil zaslišan. Opatova odpoved se je sprejela in potem se je vršila volitev novega opata. — In kdo je bil izvoljen? Kdo je novi opat? Kakšen je novi opat? Taka in podobna vprašanja so letela od vseh strani na Matijo. — Predno je bila volitev novega opata, je nadaljeval Matija, se je slovenščini na Koroškem v samo slovenskih in v mešanih okrajih po-dele vse tiste pravice, kakor jih vživa na Kranjskem; mestni svet pričakuje koneČno, da bode vlada dala veljavo obstoječim zakonom, da torej koroškim Slovencem ne bode kra tila enakopravnosti pred sodišči, in da se v ničemer ne bode postavila na tisto ozkosrČno stališče, na k a tero se je postavil mestni svet ce lovski s svojim sklepom z dne 13. oktobra 1903. O tem sklepu se naj obvesti ministrski predsednik kot voditelj g. kr. justiČnega ministrstva potom o. kr. vlade v Ljubljani« Utemeljevanje je bilo opetovano z vzkliki odobravanja spremljano v zbornici in na galeriji ter se je re solucija enoglasno sprejela. Drugi nujni predlog, ki ga je stavil občinski svetnik S e n e k o v i Č se tika prošnje častniškega zbora nove topničarske vojašnice naj se napravi v Častniški obedoval n ci nova glinasta peč, a sedanja ž-lezna peč se naj premesti v stra žarno, kjer imajo premalo peč. V ta namen se nasvetuje 120 K kredita Sprejeto. O računskem sklepu mestnega loterijskega posojila za leto 1902. j« poročal isti poročevalec Aktiva, oziroma tudi pasiva so znaš*la 3 362 811* kron, amortizacijski zaklad je imel dohodkov, oziroma tudi stroškov 831573 K. M je odobrilo. liti poročevalec je končno še poroča o 38. žrebanju mestnega loterijskega posojila dne 2. julija 1902 Potegnenih je bilo 315 številk, in sicer ena z 50000, ena z 3000, dru. pa 1000 oziroma 60 K. Vzdignilo se je 65 080 K, nevzdignenih pa jo ostalo 11400 K. Občinski svetnik dr. S t a r e je poročal o dopisu škofijskega oskrb ništva glede prodaje oziroma od stopa sveta in poslopij od škofijske pristave na Sv. Petra cesti. Oskrb ništvo je sprejelo vse pogoje, oziroma ponudbe, ki so bile sprejete svoje-Časno v občinskem svetu, razun glede točke zaradi plačila 18.000 K za odstranitev gospodarskega poslopja Oskrbništvo zahteva to odkupnino takoj, odsek pa nasvetuje kot rok za plačitev 2. januvar 1904. Spre jeto. Isti poročevalec je poročal o ponudbi gospoda Josipa Panliao t.x od kup nekega stavbišča pod Rakovnikom Ker pa je ponudba prenizka se je odklonila ter se zdržuje cena 2 K za m . Obč. svetnik dr. Požar je poročal o županovem dopisu glede šolnine ba ljubljanskih ljudskih šolah. Kakor zna je bilo svoječasno na predlog obč. svetnika Šubica sklenjeno, da se šol nina odpravi. Župan nasvetuje, naj se ta sklep prekliče ter se šolnina vzdrži, dokler ne bo drugačnega pokritja, ker bi sicer proračun za 3000 K zao-Istih nazorov sta tudi omenjeua zdni žena odseka ter predlagata, naj se naroČi magistratu, da proučava, kak > bi bilo dobiti v ta namen druge, po možnosti izdatnejše vire, dotlej pa naj šolnina ostane. Vnela se je daljša debata za in proti. Obč. svetnik Šubu je povdarjal, da je šolnina že sploh nekaj odioznega in neopravičenega, sebno na ljudskih šolali, ki so obvezne. Ista je proti naprednemu in modernemu stališču. Obč. svetnik Velkavrk je govoril proti temu izvajanju, češ, da celo država pobira na vadnici šoli. Obe. svet. Lenče je za odpravo Šolnine, pa le na slovenskih šolah, /a W&fT~ Dalje v Dnilorji. *------ ■ ■ * oglasil llugon A ba in j-) priporočal naj se izvoli mož slovenskega rodu, ki zna slovenski jezik. Lepo je po pisal, kako krivico so delali nemški opatje slovenskim kmetom in kako trpi vsled tega vera, ker skoro noben menih ni narodovega jezika popol noma zmožen. Prijor Markvard je bil s tem govorom jako nezadovoljen ali kakor se je tudi trudil, da bi Hugona Albo pob I, opravil ni ven dar nič. Prijor je upal, da bo pad sam izvoljen za opata, pa ni dobil nobenega glasu. Izvoljen je Peter Limbšak, ki je bil doslej višji kletar samostana v Reinu. Kmetski sin je in dober človek, kakor so mi pravili menihi v Reinu. Vsi so rekli, da bo s kmeti lepo in pravično ravnal. Matijevo sporočilo je še povečalo splošno veselost in ljudje i*o-naznanilo o novem opatu sprejeli H burnimi klici: »Vivat novi opat« —I »Vivat opat Peter« se je razlegalo po samostanskem dvorišču in že ko se je bilo ljulstvo davno razšlo, so se čuli taki klioi iz raznih hiš in i* krčem. Ljudstvo je povsod praznovalo odstavljenje opata Albertusa Priloga „Siovensnerou Narodu" st 243, dnd 21. oktobra 1903. posiljene Nemce in za zaslepljence, ki pošiljajo svoje otroke v nemške šole, naj šolnina ostane ter jo naj I plačuje nemška hranilnica, ki ima za nemško stvar vedno dovolj denarja. Za babi če v predlog se je tudi izrekel obč. svetnik dr. T r i 11 e r. Poročevalec je dokazoval, da to obremenjenje zadene le premožnejše stariše. Vseh otrok na ljubljanskih ljudskih Šolah je bilo lani 3251, a šolnine se ni plačalo niti 3000 kron. Ljubljanske Šole so od zunaj preuapolnjene ter morajo biti uzor Šole, zato stane njih uredba neprimerno veliko. Sprejeta sta bila oba odsekova predloga, Šubičev se je pa odklonil. lati poročevalec je poročal o do-pisn deželne vlade glede dovolitve prostora za postavljenje Valvazorjevega spomenika. Določi se v ta namen kot zaeasui prostor Muzealni trg. Na predlog obč. svetnika S u b i c a se je naroČilo magistratu, naj posreduje pri okr. glavarstvu, da se odstranijo žične ograje ob potih na Rožnik. Vojaški izgredi. Pred zaključkom seje se je oglasil obe. svetnik dr. Triller za interpelacijo. Naglasa, da se v zadnjem času le prepogosto ponavljajo po domačih novinah poročila o vojaških izgredih, kojih žrtve so navadno mirni in miroljubni meščani. Posebno značilno in vznemirljivo pa je to, da so provzroČi-telji teh izgredov vedno le vojaki 27. pešpolka in da je ost naperjena vedno zoper deželno narodnost, kajti stereotipna psovka ekscedentov je vedno: „kra-uischer Hund." Oficijozna žurnalistika, ki je sicer v sličnih slučajih vedno jako hitro na licu mesta s svojo dementir-brizgalnico, pa molči in to je najboljši dokaz za resničnost dotičnih vesti. Ljubljansko meščanstvo in njemu na čelu občinski svet je velik prijatelj prijateljskega sporazumljenja med vojaštvom in meščanstvom in ni dvoma, do so istega mišljenja tudi poklicane vojaške oblasti. Prav zaradi tega pa je treba vse storiti, da se v kali zatre take izgrede posameznih vojakov, ki bi lahko imeli vzpričo njih tendeneijoz-iiosti ter dejstvu, da se tudi ljubljanskemu meščanstvu ne pretaka po žilah ribja kri, sčasoma jako žalostne in dalekosežne posledice. Želeti bi bilo, da se od strani g. župana kot poklicanega čuvaja reda in miru v mestu stvar natančno preišče ter store vsi potrebni koraki v to svrho, da se na poklicanih meatih in v prvi vrsti na poveljništvu 27. pešpolka izve resnica o dosedanjih obžalovanja vrednih izgredih vojakov 27. pešpolka ter ponavljanje istih s popolno zanesljivostjo zabrani. Vsled tega vpraša interpelant: 1. ) Je-li so gospodu županu znana časnikarska poročila o ponavljajočih se izgredih vojakov 27. pešpolka zoper mirne meščane ter o doslednem žaljenju deželne narodnosti po teh izgred-nikih ? 2. ) Kaj je v tej zadevi dognala policijska preiskava? 3. ) Kaj namerava ukreniti eventu-valno g. župan v obrambo meščanstva in da se zabrani že v interesu potrebnega prijaznega sporazumljenja med vojaštvom in meščanstvom ponavljanje takih izgredov in žaljenj? Župan je odgovoril, da je žalibog skoraj vse resnica, kar so Časniki o tem poročali. Policija je morala opetovano posredovati. Eklatanten slučaj se je pripetil zadnjič nekemu knjigovodji. Vojaška patrulja ni ustregla mestni policiji, temuč se je dotičnega gospoda še nadalje insultiralo s „krainischer Hundu. Dogodek se je naznanil vojaški oblasti, a izid županu še ni znan. Zupan je obljubil natančneje odgovoriti v prihodnji seji, ko bo imel akte v rokah. Dnevne vesti. V Ljubljani. 21. oktobra. — Šusteršič o položaju. Sedaj pač a Kranjskem ni doba kislih kumar, s*mo dr. Šustersiču se zdi umestno, da javnosti predloži posebno kislo kumaro. Njemu ne zadostuje, da igra v deželnem zboru političnega Cmokavzarja, čigar škandali obujajo občudovanje stilnih gostov najrenomiranejših šnopsarij. Tudi izven zbornice hoče delati reklamo za svojo osebioo. In zato je poklical k sebi Štefeta in mu nare kovai »interview«. Časih je take čen-č&rije sam skrpucal in jih obelodanil v »Vaterlandu«, ali sedaj, kot srečni iastnik v dež. desko vpisane graj-Kčine, ni to več njega dostojno. Kakor kak fevdalni kavalir, kot preži dent republike ali prezident parlamenta se da »interviewati« in ker Br* noben poročevalec na svetu ne zanima za nazore dr. šusteršiča, je mož poklical k sebi Štefeta. In ta interview, v katerem premleva in pogreva Šustersič to, kar je bil Stefe |e desetkrat in dosti bolje povedal v »Slovencu«, in kar oznanja celo politično nedolžni Pfeifer, če se komu ljubi, ga poslušati, ta inter-view je moral Štefe vsiljevati nemškim listom. Tu pa se je pokazalo, kako važnost pripisuje tuje časopisje dr. Susteršiču. Noben večji in vplivnejši list se ni zmenil za ta interview. Prav največji listi ga niti omenili niso, niti besedice niso privoščili dr. Šu steršiču, nekateri drugi pa so v tem intervievu pisali s pekočo ironijo, tako, kakor pišejo o testamentu kakega polnorega čudaka. In druzega to Šusteršičevo modrovanje tudi ne zasluži. Novega tudi ni v njem čisto niČ povedanega, ponavljajo se le tista zavijanja, ki jih že več tednov či tamo v klerikalnih listih in zato ni treba, da bi se bavili b to trivijalno rabulistiko. Jemljemo pa na znanje ŠusterŠicevo izjavo, da bo sedanji boj trajal še več let. To kaže, da so klerikalci prišli do spoznanja, da vzlio vsem popom še ne pridejo tako hitro na krmilo, kakor so še pred nekaj tedni oznanjali. Več let? Kaj pa, ko bi v teh letih prišel kmet do spoznanja, kako ga imajo klerikalci neusmiljeno za norca in če bi jim posvetil, kakor zaslužijo?! — ,,Velikansko odobravanje". V včerajšnji seji dež. zbora so bili na desni galeriji Kregar, Bolta, Erzin, dr. Zaje, Albin Pavšek, neki šu-štarček in neki brivec, na levi galeriji pa je bilo šest klerikalcev. Šteli smo jih natančno, kadar so ploskali različnim govornikom. Med več kakor sto poslušalci je bilo torej 13 klerikalcev. Teh 13 klerikalčkov je tudi ploskalo dr. Kreku, med tem ko so se drugi ljudje smejali. „Slovenec" pa piše, da je po govoreku dr. Kreka „nastalo tako velikansko odobravanje, ka-koršno je dež. zbor pač redkokdaj slišal." Ti ljuba katoliška nedolžnost, ki se daš tako velikansko farbati! — K sklepu ribniške občine« »Slovenec« v sobotni številki zopet po stari navadi zavija peticijo ribniškega občinskega zastopa glede klerikalne obstrukcije v deželnem zboru, trdeč, da je to tudi stališče njegove stranke. »Slovenec« pravi, da posl. Jaklič tembolj želi, »da pride do razprav, ker bode potem mogoče prijeti odločno (o jej!) deželni odbor, za katerega sklepe je odgovorna liberalna večina in ki je ravno sklenil onekroinjar-ske naklade, proti katerim se krošnjarji opravičeno pritožujejo.« To so zopet nova katoliška zavijanja. Ribniški občinski zastop se ni prito žil zoper deželne naklade na obrtni davek, oziroma na krošnjarski davek, ampak samo zoper tiste o b činske naklade, katere je skie -nilo in jih pobira mesto Kočevje od ribniških krošnjarjev. Deželne d o k 1 a d e se že mnogo let niso spremenile ter znašajo 40°/0 na užit-nino in na vse direktne davke, iz v it niši dohodninski davek, tedaj tudi na obrtni davek; samostojna deželna naklada na pivo pa 2 K od hektolitra. Ker deželni zbor za ieti 1902. in 1903. ni rešil proračunov, se na predlog deželnega odbora z Najvišjim dovoljenjem tudi letos pobirajo prejšnje 4 0°/, doklade, da je mogoče pokriti neizogibne deželne potrebščine, dokler deželni zbor ne reši proračuna. Brez deželnih priklad tudi deželno gospodarstvo ni mogoče. Deželni odbor ni tedaj krešnjarjem naložil nikakih novih bremen. Občinske naklade pa sklepa vsaka občina sama in za svoje potrebščine ter je tedaj, ako znašajo nad 50% direktnih davkov, treba še dovolitve deželnega odbora in pritrditve deželne vlade. Kjer je dokazana potreba in občani ne ugovarjajo po svojem zastopu sklenjenim nakladam, tudi deželni odbor in vlada nimata povoda se protiviti ta kim občinskim sklepom. Občinske naklade na obrtni davek pa ne zade vajo samo krošnjarjev, ampak tudi vse druge velike in male obrtnike, kateri plačujejo kak obrtni davek. Take naklade predbacivati liberalcem, je prav navadna zlobnost. Umevno je, da klerikalni stranki ne ugaja, da se je tudi med preprostim ljudstvom jelo daniti in obsojati brezvestno obstrukcijo v našem deželnem zboru. Dolžnost naprednih mož in vseh resnicoljubov je, da posebno po deželi razkrivajo laži in zavijanja, s katerimi slepč ljudstvo klerikalni voditelji in posebno njihovi časniki. — Shod v Šoštanju. V nedeljo dne 25 t. m. bo v Šoštanju javen ljudski shod. — Politično društvo za Slov. Štajer „Slovensko društvo11 je le slab tolmač velike nevolje in ogorčenosti, ki ste zavladali vsled zadnjih sodnijskih imenovanj pri vsem slovenskem narodu, ako proti tem imenovanjem najodločneje protestira in jih imenuje kot sovražen udarec in nečuveno razžaljenje slovenskega ljudstva. Stem činom se je novic dokazalo, da hoče vlada še vedno obdržati prokletstva vreden sistem, po katerem bi se naj Slovenski Štajer z imenovanjem nemških uradnikov ponemČil, v istini pa se s tem sistemom samo s silo zapirajo vrata narodnostnemu miru. Da so vlado pri zadnjih imenovanjih vodili le nacijonalni, Slovencem sovražni motivi, dokazuje dejstvo, da je bila cela vrsta po službi starejših, bolje kvalificiranih slovenskih kompetentov prete-rirana, katerim se le vsled tega, ker so rodom Slovenci godi velika krivica. Povrh so še imenovani uradniki vsled nepovoljnega jezikovnega znanja nesposobni za uradovanje med slovenskim ljudstvom. Vsled tega se poživljajo naši poslanci, da takoj, ko se zopet snide državni zbor, stavijo interpelacijo zaradi teh ne v interesu justice, ampak samo v interesu germanizacije izvršenih imenovanj, da za veliko nam storjeno krivico zahtevajo popolnega zadoščenja in odškodnino in da v slučaju, ako bi se vlada obotavljala, stopijo proti njej v najostrejšo opozicijo. — Hrvatski klerikalci proti „Matici Hrvatski11. Kakor so pri nas klerikalci započeli boj proti „Slovenski Matici", takisto so tudi na Hrvatskem duhovniki in njih privrženci jeli napadati „Hrvatsko Matico", češ, da izdaja dela, ki niso pisana v katoliškem duhu, in da zavrača spise, predložene ji v objavo od katoliško mislečih pisateljev. Borbo proti „Matici" je pričel najprvo veleklerikalni „Katolički list", kateremu z vso vnemo sekundira glasilo bosanske duhovščine „Vrhbosna". Najljutejše napadata ta dva lista „Matico" radi tega, ker ima ista za svojega tajnika dr. Ant. Radića, ki je v svojem glasilu „Dom" jel opozarjati na veliko nevarnost, ki preti hrvatskemu narodu s strani vedno smelejše nastopajočih klerikalcev. Klerikalcem, ki so dosedaj igrali v hrvatskem javnem življenju neoporekljivo in nemoteno prvo ulogo in so dajali takorekoč pravo smer celi hrvatski politiki, je to seve skrajno nevšečuo. Zato so naperili svoje bojno orožje proti dr. Radiću in ker je ta tudi „Matični" odbornik, tudi proti „Hrvatski Matici". S tem pa so pokazali, da ne vedo ločiti osebe od stvari. Ako je dr. Radić v svojem listu „Dom" ožigosal klerikalce in označil njihova stremljenja kot pogubonosna za hrvatski narod, je to pač storil kot politik, ne pa kot tajnik „Hrvatske Matice." „Matica" kot taka pač ni zakrivila teh napadov in ne more biti za nje odgovorna, dasi sedi Radić v njenem odboru. Da so se navzlic temu klerikalci vendarle spravili na ta ugledni književni zavod, znaci, da tiči vzrok za napade veliko globlje in da je dr. Radie klerikalcem za boj proti „Matici" samo dobrodošel povod. „Matica Hrvatska", ki je gotovo najugledniji književni zavod na celem slovanskem jugu, izdaja vseskozi dela, najsi je njih vsebina že leposlovna ali znanstvena, ki niso v nobenem nasprotju z verskimi načeli. Da ta dela niso in ne smejo hiti prepojena s takozvanim katoliškim duhom, da niso pisana tendencijozuo, je pač naravno, ako hoče „Matica" varovati svoj ugled in ako se hoče obdržati na dosedanji višini. To dejstvo, kakor tudi to, da nimajo odločilnega upliva v odboru, je napotilo hrvatske klerikalce, da so se jeli zaletavati v „Hrvatsko Matico." Iz tega je dovolj razvidno, da so klerikalci povsodi enaki. Vse, kar jim brezpogojno ne služi in Česar ne morejo izrabljati v svoje svrhe, se mora nničiti in upropastiti neglede na to, ali se s tem oškoduje narodna stvar in če tudi trpi njen ugled. Ta nastop klerikalcev bo marsikaterega hrvatskega rodoljuba streznil in mu odprl oči. In to je dobro. Bodo vsaj tudi Hrvatje že enkrat uvideli, kam bodo prišli, ako bodo vedno plavali v klerikalnem toku, kakor so po-največ dosihdob! — Občinske volitve v Trstu. Proti zadnjim volitvam so vložili Slovenci po dr. Rybaru in vladajoči str . nki nasprotujoči Lahi po dr. Dompieriju pritožbo na državno sodišče. Obravnava o teh pritožbah se je vršila včeraj. Predsedoval je dr. Unger. Razsodba se razglasi jutri. — Slovensko gledališče. Parmove „Amaconke" so se prvič npri-zorile koncem lanske gledališke sezone. Uspeh, ki so ga takrat dosegle, je bil tako lep in tako resničen, da je temu delu zagotovljeno dolgo življenje na slovenskem odru. To se je pokazalo tudi včeraj, ko je lepota in moč Par-movega dela navdušila občinstvo za burno ploskanje, dasi predstava ni bila tako dobra in uglajena, kakor bi se smelo zahtevati. Parma je svoje delo imenoval opereto. To ime pa mu gre le deloma. Opereta po pariškem ali dunajskem kroju „Amaconke" pač niso, nego prej podobne — vsaj kar se tiče sloga in značaja večjega dela skladbe — komični operi. PaČ prepleta plesni ritem vse dejanje in se motivi razvijajo večkrat z operetno lahkoto in vselej rino in gracijozno veselo, a vender ima delo v glavnem operni značaj. Kar mora rodoljubnega človeka posebno razveseliti, je to, da „Amaconke" niso slovanske samo po zunanjosti, samo po okitu in kostumih in sploh rekvizitah, nego tudi po duhu, ki preveva skladbo, po motivih, ki jih je deloma Parma zajel iz narodnega zaklada, po slovenskem značaju glasbenih kontur in boj. Blagoglasje je prvo, na kar gleda rarma, in melodiki posveča največjo skrb. Vse muzikalne misli je skrbno izdelal. Orkester ne igra vloge zanemarjenega spremljevalca, nego tisto vlogo, kakor pri operi, ter ilustrira glasbeno vse, kar se godi na odru. Parma je ustvaril bogato, nad vse ljubko glasbeno delo, polno lepih arij in slikovitih zborovski mora ogreti vsakega, kdor je sliši. Žal, da ni bila sinočna predstava dovolj skrbno pripravljena. Nekatere sodelujoče moči še niso svojih partij natančno naštudirale in so s tem pokvarile efekt drugim močem, ki so bile dobro pripravljene. Večkrat se je opazilo, kako posamezniki obupno „plavajo", proza pa je bila naravnost grozna. Kaj ni nikogar, ki bi na to pazil? Predstava je bila površno pripravljena in površno izvedena; bila je prav za prav le nekaka glavna skušnja. „Amaconke" že zaslužijo večjo skrbnost. Z oziroin na to, ne bomo danes ocenjevali posamičnih pevcev in pevk — dasi bi nekateri zaslužili toplo pohvalo — nego si to pridržimo za prihodnjo predstavo. — Slovensko kolesarsko društvo „Ilirija" opozarja še enkrat n& skupni sestanek radi pri-rešitve plesnih vaj, kateri vrši v pe'ek t. i 23 t ro. v Punt g*mski pivnici Turjaški trjr St. 1. — Občina Rakek je podarila za pngorelce v Predgrađu znesek 54 K 6 *in. — Kmetijsko učno nadaljevalni tečaji za učtelje. Piše se nam: Po preteku dokaj let in po odstranitvi mnogih naivnih in sme snih ovir — ki so jih stavili nekateri faktorji, kateri žive v trdui domišljiji, da so le oui vzeli vso znanost v posest in zakup — odredilo je poljedeljsko ministrstvo v sporazumu z dežel. šol. svetom, da se zopet vrše kmetijski pripravljalni tečaji za učitelje. — Prav umestna je bila ideja, da se naj sedanji tečaji vrše povse drugače kakor prejšnji, namreč: v jeseni za kletarstvo, v spomladi in poleti pa za vinarstvo in sadjarstvo. V tej ideji živi nazor, da pouk ima le tedaj dober vspeh, ako se lahko vse nazorno pokaže, kar se poučava, „grau, Freuud, ist alle Theorie". Na prvotni razpis se je oglasilo nič manj kakor 128 učiteljev, najboljši dokaz — kako pomanjkljiv je pouk v kmetijstvu na naših učiteljiščih in kako hrepeni učiteljstvo po višji naobrazbi ravno iz kmetijstva, dobro vedoč — da naš kmet potrebuje mnogo in intenzivnih naukov. Poljedeljsko ministrstvo je končno odredilo, da se pošlje v ta tečaj le po enega učitelja iz vsacega okraja in bili so diligirani sledeči učitelji : Barle Konrad — Metlika; Kos Mihael — Holmec; Petrič Fran— Struge; Jezeršek Ivan — Križe; Berce Vinko Št. Janž; Debelak Mihael — Zagorje ob Savi; Trošt Frančišek — Ig; JSega Ivan — Dol. Logatec; Vidmar Anton — Čatež; Levstik Anton — Senožeče; Salberger Mihael — Jesenice. Pouk se je pričel v ponedeljek, dne 5. oktobra na Grmu pri Novem mestu. Srečna je bila misel, da je ravno ta kraj odbral za pouk, a še srečnejša je bila misel, da se je pouk izročil takemu strokovnjaku, kakor je potovalni učitelj g. Fr. Gombač. Prva slast je- bila, poslušati tako poljudna — a vendar strogo stro-kovnjaška predavanja g. Fr. Gombača. Predavanja so vzbujala v poslušalcih nenavaden interes, kar priča prelaskava izjava dežel. šol. nadzornika g. Levca, ki je nadzoroval ta tečaj dne 9. oktobra. Udeležniki so si ogledali tudi uzorne nasade znanih vinogradnikov gg. Severja in Bučarja v Kostanjevici, kakor tudi vinograde grmske šole v Smolenji vasi in na Trški gori. Posebno mnogo zanimanja pa so vzbudili državni trtni nasadi pri Novem mestu. Razkazoval je te zanimivosti vrli Cieerone g. Viktor Skuhec. Na drobno opisavati teh nasadov ne umremo , a kličemo vsem prijateljem vinogradnikom: „Pridi se les učit." Nekaj posebnega je tudi drevesnica novomeške kmetijske podružnice, kateio nam je razkazal nje načelnik g. Rohrmann. Da nismo pozabili si tudi „nazorno ogledati" državne kleti kakor tudi one novomeške zadruge, je ob sebi umljivo in marsikateri je gojil tiho željo, naj bi naša država ustanovila vsaj jedno tako klet in sicer potujočo, da bi zamogli pozabiti vsaj eden-krat v letu „vso učiteljsko mizerijo." Vobče so bili udeležniki tega tečaja prav zadovoljni z vso prireditvijo, le nekaj nam ne gre „v glavo" in to je, zakaj je poljedelsko ministrstvo tako mačevsko ali recimo bolje po „šol-majsterBko" uredilo dnevnine. No, poliedelsko ministrstvo si je mislilo: ker zna učiteljstvo tako imenitno shajati s svojimi „sijajnimi plačami" doma, zakaj bi ga razvadili v teh tečajih, vsaj mora biti učitelj itak uzor popolnosti — in kot tak potrebuje vendar le samo „duševnehrane". Ravno tako upamo da ne zahtevamo preveč, ako rečemo, da se nam plača — to je, da se nam vračuna dnevnina tudi ona dva dneva, ko potujemo tja oziroma, ko se vračamo — kajti taki umetniki še nismo, da bi se pošiljali tja in nazaj kar v zabojčku, z znamko 10 h. —e— — Idrijsko rudniško vodstvo hoče na vsak način vzbuditi največji odpor s svojim postopanjem, katero spominja na one čase, ko je bil rudniški erar samovlasten gospodar Idrije in počel vse, kar je hotel. Zopet imam namreč poročati o brutalnem in celo strankarskem ravnanju slavnega idrijskega erarja s svojim delavcem. Delavca P. T. je odpustilo vodstvo rudnika na podlagi sklepa rudniške seje (t) vsled storjene nepremišljenosti. Imenovani delavec, mladenič 18 let, je pred nedavnim časom prinesel k delu revolver, da ga pred začetkom dela pokaže svojemu tovarišu. Ker sta pa prišla oba točno ob 1. uri v službo, pokaže T. svojemu tovarišu revolver v začetku dela, ravna žnjim tako neprevidno, da se mu izproži, ter zadene kroglja tovariša v stegno. Zdravniška preiskava je dognala lahko telesno poškodbo in sodišče je obsodilo T. na 2 dni zapora radi neprevidnega ravnanja z orožjem. To je bil oni velikanski zločin, da je bilo treba T. odsloviti iz službe. Pripomnim, da je to sin rudarske rodbine, ki ima poleg odpuščenega sina vzgajati še 8 mladoletnih otrok in med temi sta dva v šolah zunaj doma, omenim pa tudi, da je ta rodbina narodna. Ker so mi znuni slučaji, da c. kr. ravnateljstvo ne odslovi delavcev, Četudi so bili kaznovani s zaporom do 6 tednov, da so dalje gotovi mladeniči, ki so stalno vdeležcui pri vseh pretepih in radi tega že neštetokrat soduijsko kaznovani, še vedno v službi c. kr. rudnika, gotovo ni bilo odpušeenju T. edini tarok nepremišljeno ravnanje z orožjem, pač pa še nekaj drugega. In res, imenovani delavci- se namreč ni edenkrat odkril — ljudje božji čujte in strmite — vsegamogoč-nemu rudniškemu oticijalu Tušarju, to je onemu Tušarju, ki prisega na za stavo krščanskega socijalizma in ki se ima edino sreči zahvaliti, da je s svojimi 4 razredi ljudske šole dospel do dostojanstva uradnika. Ta se je v spremstvu Jazbarju, lepopisca od naših generalov za „ Dihurja* sklanfa-nih člankov, sprehajal na cesti v Sp. Idrijo, ko stopita iz krčme pri „Žustii" imenovani T. in F., ki pa ne opazita visokih šetalcev ter jih tudi ne pozdravita. A Tušar je to zapazil iu zanj je bilo to žaljenje — zelo hudo žaljenje. Pokliče ju k sebi: „Ali ne veste, kdo sem jaz in da se uradnike mora pozdravljati!" Imenovana se opravičita, da ga nista opazila. Drugi dan pa le telelouira Tušar na stavbni oddelek, kjer je bil takrat T. še v pisarni tat ga denuncira, da ga včeraj ni pozdravil. G. stav. nadzornik je na to sveto val svojemu pisarju, naj gre prosit odpuščanja. Iu T. je v svoji skromnosti in boječnosti res šel do Tušarja ter ga prosil odpuščanja. A oni bogaboječi mož Tušar, ki je po vseh cerkvenih oglih iu ob vsakem času v spremstvu z malim Slomškarjem prodaja najgrše farizejstvo, mu je v svojem krščansko socijalnom ljudskem prepričauju odgovoril, tega ne morem odpustiti, sem te Že naznanil na sejo. In velemožna rudniška seja je dala razžaljenemu Tušarju sijajno zadoščenje, obsodila je T. na zgubo pisarniške službe in 2 K globe F. pa na 1 K globe. Odslej pa se je začelo preganjanje T. po katoliškem možu Tušarju. Sprva je bilo nakazano T. delo pri mizarjih, a kmalu je bil pregnan na slabše v „baŠarijo" ter tukaj izpostavljen Šikaniranju „osebeu. Njegovemu mučnemu položaju je napravil konec sklep seje — bolje inkvizicije za rudarje —, da se odpusti iz službe. Ob službo je, proti sklepu seje ni priziva, kakor se je izrazil nadsvet-nik Schmid napram njegovi materi, a skoraj da mu ni treba biti žal, saj je nehal žrtvovati svoje zdravje erarju za bornih 16 K na mesec. Ta slučaj pa kaže jasno, da je idrijski delavec brezpraven, ima sicer službeni red, a ta je pravi nunikum" redov, delavca tišči na tla, delodajalec pa ima proste roke. Idrijskim rudarjem pa svetujem, odkrivajte in vpogibajte svoja izmučena hrbtišča pred vsemožnim krščanskim so-cijalcem Tušarjem, ker bi vas „na sejiu sicer še obsodili v delo v Sibirijo — če bi ne bila ruska. — Narodna čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo dne 25 vinotoka t. 1. točno ob pol 8 uri veselico. Uprizori se veseloigra »Za konske nadloge«, za tem se pa pri redi srečolov z lepimi dob tki. — Vstopnina za člane 40 vin., z* ne člane 60 vin. —- Pri predstavi svira oddelek kamniške mestne godbe na lok. Restavracijo prevzame isti večer g. Peter Ž-rovnik, ki poskrbi z* okusno jed in pijačo. — Početkom novembra se uprizori na čitaloičnem odru žbloig-ra »Mnnar in njegova hči». — Nesreča na železnici. Ko je sinoči prišel mešani vlak na postajo v Litijo in se za trenutek ustavil, je poskusil neki 81 letni starček izstopiti iz vlaka. V tem je bil dan ukaz, da naj vlak malo naprej zapelje, da vzame vode. Rečeni starček je padel pri tem pod vlak in bil povožen. Bil je v nekaj minutah mrtev. — Vodovod v Britofu. S pomočjo izdatne državne in deželne podpore se je osigural vodovod za občino Bntof in Vreme. Dotična dela so se že oddala tvrdki Teišingar iz Gradca, katera je na splošno zado-voijnost že zgradila več vodovodov na Kranjskem. Vodovod bo še letos dograjen. — Iz Slovenskega gradca se nam pise: Dosedajni tukajšnji okrožni zdravnik Nemec dr. Harpf, zet nemškutarskega deželnega posl Lenkota, se baje namerava radi ne soglasja s svojim tastom in Bvojn ženo v kratkem od tukaj preseliti. Z*to se nemškutarji — na čelu jim tukajšnji sodnijski adjun^t vsied svoje ueenosU daleč sloveči Fr edl — že sedaj na vse preteke trudijo, da bi začasa dobili dr. Hirpfu vrednega naslednika .— Nemca ali nemškutarj* Odločili so se za dr. Ska*o, ki strdaj ž«voiH.ri kot zdravnik v Velenju Dr. S*aza je, dasi ga je rodila slove ska mat* in je cela nj* gova rodbina slovenska hud nemskutar. ki por bi vsako pri Lko, da pokaže svoje mržnjo in so vrastvo do S'^vencev m do slovenskega jezika Opcz<>rujemo torej slo venske člane i kraine^a odbora in zastopa siovenjt-gr^skegi nate spletke in pričakujemo, da bodo napeli v=e moči«'da bode za izključno slovenski okoliš ziravstven-ga okrožja slove Djegn štetja imenovan slov. zdravnik, ne pa morda zo^et k»k NVmtc, ai> celo dr Sn^a Torej pozor! — Za slovensko v kmetijsko Šolo na Spodnjem S --f-rakem je odposlal celjski okrajni odbor motivirano pet-cjo i»h štajerski deželni zbor, v fca'eri z*asti kaže na veliko potrebo do boljše praktične izobrazbe kmetskrga stanu ter zahteva za slo vensko prebivalstva Spodojega Šta jerja ustanovitev slovenske kmetijske šole. Ako ima večina v deželnem zboru le se količka) čuta za pravičnost, bode morala ugoditi tej uteme Ijeni in upr&vič-hi zahtevi! — Tatvina. Posestniku Matiji Čavšelju v Velikem kalu so v noči med 11. in 12. t. m. neznani tatovi ukradli iz hleva svinjo, ki je vredna 30 kron. V isti noči je bila tudi Franu Zdravju v Malem vrhu ukradeua svinja, vredna 24 kron. — Slovenska zmaga v Marezigah. Pretekli teden dne 15., 16. iu 17. t. m. so se vršile v Marezigah nove občinske volitve, ker jih je name8tništvo v Trstu meseca marca razveljavilo. Ta občina je preje spadala k Pomjanu, a deželni zbor istrski jo je odloČil od Pomjana, da bi pomjansko občino lažje dobili Lahi v roke. To se je Lahom tudi posrečilo. Sedaj so se z vso silo vrgli še na Marezige, da bi tudi te dobili v svojo oblast. Ta občina je sicer popolnoma slovenska in prebivalstvo vseskozi narodnega mišljenja, vendar so upali Italijani, da bodo bodisi z lepimi in sladkimi besedami in obljubami, ali pa s terorizmom in grožnjami spraviti veČino slovenskih volicev na svojo stran. No, to pot so se motili in so pošteno pogoreli! Vsi slovenski volilci so stali kakor skala na narodni strani in se niso dali premotiti od nasprotnikov. Slovenska zmaga je bila velesijajna. Slovenski kandidati so dobili v 111. razredu 96 glasov, nasprotniki 25, v II. razredu Slovenci 63, Lahi komaj 7 glasov. V največji nevarnosti je bil I. razred, kjer imajo Lahi razmeroma največ pristašev. Zato so Slovenci v tem razredu nastopili kakor eden mož in oddali takoj pri prvem volilnem hodu 42 glasov. To je Lahom kar sapo vzelo, da so mahoma izginili z volišča, ne da bi oddali glasov. V občinskem odboru torej sede sedaj sami pošteni slovenski m o ž j e! Upamo, da si bodo z marljivim in požrtvovalnim gospodarstvom pridobili vsestransko zaupanje svojih volilcev in da bode tudi v bodoče ostal vsak naskok na občinsko upravo z italijanske strani brezuspešen ! — Prijet zločinec. Posestnica Ana Jesenko v Bukovem vrhu je 12. t. m. zalotila v svoji sobi pri omari, v kateri je imela shranjenih 680 K v gotovini in obleko v vrednosti 100 kron, nekega neznanca. Na njen krik sta prihitela njen sin in nek kočar, ki sta tujca prijela in izročila orožnikom. Tujec zatrjuje, da se zove Anton Puppo in da je iz Vidma na Laškem doma. Vse pa kaže, da je prijeti zločinec identičen s pobeglim prisiljencem Jos. Prekom, ki se zasleduje radi deserta-cije, tatvine, javnega nasilstva in po-skušencga umora. Neznanca je orožni-štvo izročilo sodišču v Škofji loki. — Bizefijsko vino. Letos bode manj vina od lanskega leta, a to se mora reč>, da bode letošnji pridelek v dobroti presedal vse druge letnike. Imeli smo pa tudi tako ugodno vreme celo leto — posebno pa v Času zo-ntve, da še stari lju*je ne pomnijo tvg* Upamo in se zanašamo, ker je drugod malo vina, da bode letošnji b z^ljanec privabil od blizo in od daleč kupcev in da se bode ta izvrstna kapljica letošnjega pridelku hitro pro dala. Že sedaj prodajajo naši kmetje mest blžniim in daljnim kupcem — kar v prejšnjih letih ob času trgatve ni bilo. Ime našega izvrstnega bi-zeljskega pridelka se bode posebno letošnje leto povzdignilo in nam privabilo bližnjih in daljnih kupcev, kateri nam bodejo mnogo let zvesti in z nami v trgovinski zvezi. A S — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju vabi. tem potom svoje člane in somišljenike na I. r«dni občni zbor, ki se vrši dne 23. oktobra v prostorih restav racije *>Zum Magistrat« Lrchtenf els-gasse I. 3, ob pol 8 uri. — Mednarodna panorama nas je povedla ta teden daleč na sever v prestolico silnega ruskega carstva in v nje pristanišče Kronštat. Na krasni' Nevi kar mrgoli ladij in parnikov velikih in malih. Prostrane ulice pa so polne občinstva v vseh nošah in vojaštva v paradi. Mesto kaže svečano lice, da dostojno sprejme visoka gosta, nemškega cesarja iu francoskega predsednika. Tu imamo lepo priliko ogledati si krasno carjevo letovišče Carskoje selo in druge carske palače z umetnimi vodometi in kristalno čistimi basini. Več slik nam kaže nemškega cesarja in francoskega predsednika v spremstvu ruskega carja in mnogih visokih dostojanstvenikov obeh držav. To >erijo pač sinemo šteti med najzanimivejša potovanja te sezone. — Izpred sodišča« Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču. 1.) France in Tone Zabukovec ter Bernard Berlan, delavci iz Ilove gore, so ponoči na 10. velk. srpana iz za meje skočili na posest, sina Franceta Jančarja in ga nekaj s kolmi pretepli, in sicer, kakor obdolženci trdijo, zato, ker jih je on prej napadel. Ker so bile okvare le lahke, je sodišče vsacega iz med treh zatožencev na 12 dni zapora obsodilo. 2.) Ker ni dekla Frančiška Mramor marala za sosedovega sina Franceta Urbasa v Zelšah, je ta iz jeze po noči 10. rožnika skozi okno v njeno spalno sobo kamen vrgel in jo zadel na palec desne noge; obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. 3.) Miha Kruh, dninar v Šembijah je med nabornima stavama leta 1902 in 1903 bival na Nemškem, ne da bi zadostil svoji vojaški dolžnosti; obsojen je bil na 6 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. 4.) V noči na 12. mal. srpana je šel Vincenc Majdič z dvema tovarišema na zgornji konec vasi Podgorica pod hrib. Tem nasproti je prišel obdolženec, 19 let stari Jože Zaje, delavec iz Podgorice, z nekim drugim fantom, ter je vprašal Majdiča, Če bo on svojima tovarišema pomagal; na odgovor: Cemu, saj se ne borno tepli", ga je Zaje dvakrat z nožem sunil in pri tretjem zamahIjaju je Majdič odskočil da ni bil z nova zadet, obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. 5.) Od zatožbe sta bila oproščena Alojzij Zidan, kajžarja sin, in France Petrič, klapec iz Spod. Kašlja, ker se jima ni dala dokazati krivda glede težke poškodbe Andreja Gruma. Zidanu se je podtikalo da je v Gruma vile vrgel, ter da ga je potem še Petrič z njimi po glavi udaril; pač pa se bode uvedlo po predlogu držav, pravdništva sodno preganjanje proti nekaterim pričam zaradi krivega pričevanja. — Poskusen samomor. Pod tem naslovom smo poročali, da je hotela soproga zobotehnika g H. P. izvršiti samomor. 01 strani sorodnikov se nam zatrjuje, da se o po skušenem samomoru ne more govoriti, ampak samo o nesrečnem slučaju Dotična gospa je vzela v roko revolver misleč da ni nabit; v istem hipu pa se je že sprožil in krogla jo je zabela v ramo. — Hranilnično knjižico izgubil. Kovač Ivan Mihelčič iz Pol hovega gradca je izgubil dne 15. t. m. na poti iz Ljubljane domov hra nilnično knjižico »Ljudske posojilnice« z vlogo 1950 K. — Konj ušel je včeraj popo-ludne iz hleva pri gostilničarju Mi haelu Mdijcenu in zdirjal po Karolinški zemlji. Neki bramboveo ga je ujel in pripeljal nazaj v hlev. — Ponesrečen pisar. Karol Omahen, 17 let stari pisar pri odvet mku dr. Alojziju Kokalju, stanujoč na Sv. Martina cesti štev. 12, je dne 18. t. m. na stopnicah spodrsnil in padel in si zlomil desno roko pod komolcem. — Pri valjanju sodov po« nesrečil je včeraj v Mošnjah 46 let stan delavec Ivan Čolnar in si zlomil desno roko. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 68 oseb, in sicer 18 Slovencev in 50 Hrvatov. — Z nožem napaden. Valentin ŽlebrJk, 37 let star, delavec v Golem brdu št. 2, je bil včeraj popo mdne v Medvodah pri papirnici na cesti od pijanih fantov napaden :n ga je eden sunil z nožem v desno roko pod komolcem. — Nezgoda na žagi. Včeraj je na Konijevi zagi v Borovnicah cirkular žaga zgrabila delavca Franceta Manfredo iz občine Sv. Lucija pri Tolminu za desno roko in mu tri prste odtrgala. — Ob oko. Delavcu Francu Me h»ku, 40 let star., iz Metlike, je pri mešanju mUfce pljusknilo apno v oči in mu jih tako poškodovalo, da bode na desnem očesu najDrže oslepil. — Koncert „društvene godbe11 vrši se jutri v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Vstop prost. Začetek ob 9. uri zvečer. — Izgubljene in najdene reči. Delavec na južnem kolodvoru Franc Zupančič, stanujoč v Spodnjem Vodmatu št. 82, je izgubil predvče rajšnjim na poti od južnega kolodvora po Kolodvorskih in Predilnih ulicah, po Miklošičevi cesti čez M* rijin trg in po Francovem nabrežju do Urbančeve hiše bankovec za 10 kron. — Mizarski vajenec M*t. Jemc, stanujoč na Dunajski cesti št. 14, je izgubil dne 18. t m. na poti po Du najski cesti, Prešernovih ulicah in Sv. Petra cesti do Radeckega ceste kuvert, v katerem je imel 4 K. — Delavka v tobačni tovarni Juljana Babic, stanujoča na Rimski cesti št 23 je izgubila na Mestnem tr*u zelen kast, svilnat dežnik. — Med vožnjo s kolodvora na Rakeku do Cerknice je bil izgubljen dne 16. i. m zavitek, v katerem so bile sledeče reči: svil nata bluza, črno krilo, dva zlata pr-st^n* z modrim in rudečim kamnom, zlata broža z rudečim kamnom, zlata ur<\ zlata ovratna verižica, zlati uhani in bel predpasnik. — Mizarski vaje nec Karol Binder, stanujoč na Po Ijanski cesti št. 12. je izgubil vfieraj popoiudne na poti po Prešernovih ulicah, Marijinem in PogaČarjevem trgu mimo škofijske palače in po Vodnikovem trgu in Poljanski cesti do doma srebrno uro in srebrno ve rižico z obeskom. — Iožener H L. je našel včeraj zjutraj na Dunajski cesti denarnico z vsebino 5 kron. — Šolska učenka Štefanija Btrdorfer stanujoča v Cerkvenih ulicah št. 11, je našla včeraj v »Zvezdi« srebrno žensko uro. — Posestnikova žeua Antonija Thaler, stanujoča v Železnikih št 19, je včeraj dop iludne med 10. in 12 uro nekje v mestu izgubila srebrno žensko uro s kratko zlato verižico z dvema obeskoma. — Rešilna postaja w akciji. Rešilna postaja je od Novega Ir-ta sem intervenirala že približno 400 krat Med najsenzacijonolnejše dneve svojega delovanja s ne rešilna postaja vsekakor šteti zadnjo nedeljo Dopoldne je prihitela na pomoč ponesrečencu na železniškem mostu čez Ljubljanico, popoldne pa onim ponesrečencem pri železništi nezgodi v Kranju. M«d tem, ko je rešilna postaja prevažala kranjske ponesre Čenče v deželno bolnic », je bila poklicana k nekemu ponesrečencu pred frančiškansko cerkvijo. K sreči poslednja poškodba ni bila najnevarnejša in družba pri prevažanju kranjskih ponesrečencev ni bila ovirana. Zanimivo je vedeti vse drastične slu daje, pri katerih je v tako kratkem Času intervenirala rešilna postaja. Nehote se človeku vsiljuje vprašanj S, kako da se je Šele sedaj ustanovila rešilna postaja in na kak nečloveški način so se neki pred ustanovitvijo vlačili ponesrečenci, boreči se z življenjem in smrtjo. Rešilna postaja na vsak način zasluži, da se vedno bolj in bolj vpoŠteva od strani oblasti, kakor tudi od strani človekoljubnega in s trpečim trpečega meščansva. — Hrvatske novice. Nezaupnica V Gospiću izhajajoči »Hr vat« je priobčil nezaupnico, ki so jo poslali volilci 8. volilnega okraia v Karlobagu svojemu poslancu dr. Iv. Ratkoviću. Voliloi poživljajo poslanca, naj takoj odloži svoj mandat. — Svečane zadušnice za žrtve vZaprešiču se bodo vršile 26 t. m. v Prozoru pri Otočacu. — Uradno ustavljen časopis. Uredniku »Si-sačkega Glasu«, Josipu Havliku, se je uradno prepovedalo izdajati še naprej omenjeni list z motivacijo, da urednik nima potrebne zmožnosti. Za Časa nemirov namreč so odvedli izdaja jatelja, odgovornega urednika in lastnika tiskarne v preiskovalni zapor; vsled tega se je moralo prekiniti iz dajanje, Ko so pa bili izpuščeni iz zapora, hoteli so zopet iadajati list, kar jim je pa prepovedala okrajna oblast. Urednik je vložil priziv. — Parobrod »Hrvatska«. Ravna teljstvo hrvatskega parobrodnega društva naznanja, da je bil v soboto spuščen v morje v Chioggi pri Benetkah prvi parobrod hrvatskega pa rodnega društva, nazvan »Hrvatska« — Mali vzroki — velike posledice. 15. t. m. je streljal kmet Josip čuk na fante, ki so pri robkanju tur šice pocrnili obraz njegovemu sinu in je dva fanta težko ranil. — Amerikanske novice. — Umrl je pretekli mesec v Pueblo Slovenec Jurij Kozjan, doma iz Novega mesta. Prerezal si je v hipni blaznosti vrat. Nesrečnež, ki je bival že kakih 15 let v Ameriki, je zapustil ženo in nekaj nedoraslih otrok. — Stoletnico je obhajalo mesto Cikago 29. m. m. Do milijon ljudi je gledalo velikansko parado po mestu. — 4 5 0.000 otrok je brez pouka v New-Yorku vsled pomanjkanja šolskih prostorov. — Umrl je koncem preteklega meseca v Minnegra bolnici v Puebli Slovenec Franc Bokal iz Graca pri Vačah. — 6 4.9 5 7 na-selnikov je prišlo pretekli mesec v Združene države. Od teh so jih poslali 810 iz raznih vzrokov nazaj v Evropo. — Ponesrečen poskus. Neznani zločinci so hoteli požgati kmetijsko poslopje na svetovni razstavi v St. Louisu. Poslopje so še ob pravem Času rešili. — Hud vihar je razdejal mestece Washington in polovico naselbine Ewen. — Rešeni mornarji. S parnikom „Bostoniana dospelo je v Boston 10 mornarjev ponesrečene norveške ladije „Arendal~.— Vera peša. V „Public Stores „ v New-Yorku so na javni dražbi prodali 12 velikih steklenic „svete lurške vode" za samo — 40 centov. Takoj nato pa so prodali samo en komad takozvane „fjoleu za barvanje las za 25 centov. V barvo za lase imajo torej ljudje mnogo več zaupanja nego v cel zaboj „lurške vode." * Najnovejše novice. — 116 maloruskih dijakov lvovške univerze je podpisalo izjavo, v kateri priznavajo, da so se udeležili demonstracij proti rektorju — Ustrelil se je poveljnik ka detne Šole v Monakovem. polkovnik Zorn. — Nesreča na morju Blizu Građo je vihar prevrnil ladjic^ z osmimi romarji Utonili so neki mežoar, nek' menih in mlad poro Čem par.— Na srbskem dvoru je nenadoma odpuščenih več uslužbencev, ker so bile ukradene neke dragocenosti. — Zoper trpin čenje vojakov. Po vseh vojas• ntcah se je razglasil častnikom in podčastnikom ukaz voinega ministra, da se vojaki ne smejo trpinčiti. Vsak, ki se proti temu pregreši, pride pred vojno sodišče — ako ga bo upal kdo ovaditi — Obsojeni k o n -z u m a r. Kaplan Caizmadia v Moosi pri Sopronu, ki je slovel kot vnet ustanovitelj konzumov, je bil obsojen zaradi goljufij* in ponarejanja listin v dveletno ječo in na triletno izgubo službe. * Bakrasta poroka, v Ameriki imajo kaj dosti spominskih dni na poroko Tamkai, kjer se ljudje hitro ločujejo, ne utegnejo čakati na srebrno ali celo zlato poroko in zato praznujejo že desetletnico poroke, kar imenujejo »bakrasto poroko«. Noki časopis predlaga, naj se duhu časa primerno ta reforma razširi tako, da se bo praznovala tudi pet letnica, dveletnioa, obletnica in pol-tetnica poroke. Za imena takih lubilejev bi s* našle tudi »l*bše kovine, n. pr svinec, celuloid itd Skoro oodo zakonci srečni samo še v »me demh tedmh«. * Sredstvo proti socialističnih demonstracijam. Koliko skrbi so delale italijanski vladi grožnje socialistov, da bodo demonstrirali proti ruskemu carju ! Pogajala se je Ž njimi, grozila in obetala, a vse zaman. Ukloniti se je morala, in carja ne bo v Rim. To pa je bil Jauvier de la Motte, prefekt departementa Kure drugačen ptič. Ko sta napovedala cesar Napoleon in cesarica svoj obisk v E renxu, so tudi grozili Jakobinci, da bodo demonstrirali. Prefekt je poklical k sebi voditelje gibanja: „Poznam Vase načrte. Ako jih izvedete, vas bomo za sledovali, zaprli in obsodili v 6meseČno ječo. Ako ne demonstrirate, dolžili vas bodo vaši politični prijatelji boja/l j i vosti in izdaje. Toda sredstvo imam, da vas rešim iz zadrege. Dam vas ta koj zapreti za čas, dokler ne odide cesar od nas in nihče vam ne bo mogel ničesar očitati in prihranim vam 6 mesecev ječe. Svojega bivanja v zaporu ne bodete obžalovali." Predlog je bil en<> glasno sprejet, v mestu je vladal najlepši mir, ker se ni upal nihče ganiti, ko se je zvedelo, da sede provzroći tel ji v zaporu. Po cesarjevem odhod i je šel sam prefekt izpustit „jetnike-, ki so se ves čas tako dobro godili, da so ga sprejeli s klici: „Živel na! prefekt!" Nove gosli. Komponist in irdelovat^ij glasbil J. Pu/h v Altom je iznašel nove gosli, ki jih ni trnba držati pod nrado, temuč se pol<>ži|0 na rob mize. Zaradi tega imaio gosli več prednosti. Živčevja ne razburjajo več igralcu glasovi tik pri ušesu. Igranje je olaišano, ker se struna nele tipajo, temuč tudi vidiio. Vrhu tega so pa posamezni deli pod stru nami zaznamovani z deščicami, ka kor n. pr. pri kitari in mandolini.Cen* novim goslim je 25-50 mark * Visoka starost. V Borov. Ijanih na Hrvatskem |e umri Glišo Kalanj v 106 letu starosti. Bil je čvrst mož, ki ja do zadnjega ^*sa opravljal vsa hišna dela — V Virju živi neka Karolina Hiter, ki je dopolnila 107. leto. * Oduren zločin. Dekle M •. Malivuk iz Dubojci v brod^ker.i okraju, je živela pri svoji materi Savi, ki se je omožila s kmetom Simo Mi linkovićem v Kobašu. Za materinim hrbtom je začela Mara ljubavno raz merje s svojim očimom Simo. Posle dica tega je bila, da je nedavno Mara rodila zdravo moško dete, ko ni bilo matere doma. Otroka je takoj zadavila, nakar sta truplo z očimom za vila v njegovo sraico ter ga je očim nesel k Savi in vrgel v vodo. Truplo so orožniki našli na bo sansk: strani ter Maro in njenega očima izsledili ter zaprli. * Roman v številkah. 1/ poslovne knjige nekega newyorške^;i trgovca je razviden v 20. dneh iled roman: 11. sept. inserat (pisarica aa stroj se išče 0*30, 13. sept. tedenska predplača gospici S\vet B.—, 14. sept. boljši stol za gospico S\vet 6*—, 1 sept. cvetlice za gospico S\vet 0 2 18. sept. cvetlice za gospico Sw©4 .">—, 20. sept. tedensko plačo za gospir S\vet 16*—, 22. sept. bonboni za gdi Swet 2*—, 24. sept. večerja z gti. Swet 2*25, 26. sept. klobuk za gdč S\vet 15-—, 27. sept. tedenska pla< za gdč. Swet 25- 29. sept. gledah in večerja z gdč. Swet 9-—, 90. sept plašč moji ženi 85*—, 30. sept. svil obleka moji tašči 55*—, 30. sept. in serat (išče se starejša pisarica za iti 0-30. ' Sluga kraljice Viktorije. V parau ftrali^ve^a gralu Bal m O <» je stal do zadnjega čn-a mran»< r i spomenik nc-kt-g.t J »hna B \v B-«>wn je bit pred kakimi 20. leti najiaupnejši sluga vdove k r -»i Viktorje K*dar se je kraljica k pHjala, je vedno sedel za nio, a pri pešspr^h^dih ji je nosil ogrinjalo »n dežnik Bi je pri kraljici v taki ve tjavi, da je smel napram mladim princem in princezinjam nastopati naravnost surovo in | in dajati nksii Bil pa )e baje lep mož . . Ko je t s verni »sluga« umrl. dala mu je krn luca iz mrarnorja izalesati dopr^ kip ter ga postaviti v parku rak da ga je mogia vedno gledati pri oknu Ko je zasedel angleški pr^st kralj Edvard, bila mu je prva skrb, da |e spomenik odstranil ter ga poslal sorod n kom pokojnika. To4 nrasno hišo, ki jo je podarila kraljic* svojemu slugi, je kralj odkupil od Brownovih sorodnikov ter namestil v njej svn|*4 rtluŽaDniatvo. Srečen samomorilec. Mlad zidarsai pomodna v Parizu se ie hotel usmrtiti vsi<~d nesrečne 1 o-b~zm Skočil je iz petega nadstropja, kjer je stanoval, na dvorišče in na srečo padel na stekleno streko v pri tličju, kjer se je obirtal. »Zimva moram začeti« je rekel mirno, ko so ga spravili nepoškodovanega s strehe. Ker so ga tudi s stanovanja segnali, češ, da je poškodoval streho, preselil se je drugam in tudi tamkaj skočil s petega nadstropja, pa se zopet ustavil na nekem oknu. Sedaj je sklenil nič več začenjati znova in poiskati si drugo ljubico, da pozabi prejšnjo. j* est e i zifil iajfi e J \sc itop od 9-eali aa »1 .ra an n er tal -no •ab j an tiar Vse an •:»'". i ar M Iru ri< nisi etc ol j» a eb ril ro tu je Btl Pl t 1 rt is < st; to vi rc c< P1 nj rc 01 tu t - & Ti L si -a K K •-i a Književnost. — Izvestja društva w po-Ipe^evanje obdelovanja ljub-lanskega banja za leto 1903» jestavfl ravnatelj dr. E. K r a m e r, tako e naslov knjižici, katera je ravnokar j7jšla in obsega 34 strani 8°, ima dva-iajst lepib, večinoma izvirnih podob ter e priložena karta ljubljanskega barja. Vsebina jim je naslednja: Barjani pri-topite našemu društvu. — Državna odpora. — Zapisnik odborove seje dne 9. junija 1903. — O naših preizkuševalcih. — Kako naj se režejo jarki a barju. — Lineburški oves. — Petaka zimska rž. — Nokota, jako do->ra krmska rastlina za barje. — Mešani e a detelj in trav na barju. — O nenjalnih travnikih na barju. — O stalnih umetnih travnikih. — Umetna uojila s posebnim ozirom na njih uporabo na barju. — O osuševanju ljub-anskega barja. — Izvrstni plugi za arje. — Sejalni stroj. — Razne vesti. Vsebina „Izvestij" tega društva je jako zanimiva in poučna} vsak posestnik na arju in kdor se v obče za obdelovanje arja zanima, naj jo vestno prečita. Iz Izvestij" se pa tudi razvidi, da to Irustvo, katero obstoji sedaj tri leta, )ridno deluje in da ima od c. kr. mi-jistrstva za kmetijstvo znatno podporo itirik 2000 kron in razun tega mu je dobilo imenovano ministrstvo še kmetijske stroje, orodje in semena itd. Članarina znaša samo 2 k roni na leto \ želeti je, da temu važnemu društvu ristopi vsak posestnik na barju in krog njega. — ..Popotnik" ima v št. 10. edečo vsebino 1. Fr. Hubad: Kranj n pristaši formalnih stopenj in njih kritik. 2. Viktor Bežek: Razvijajoče upodabljajoča metoda v službi »materinske šole« in otroškega vrtca. 3 Anton Kosi: Le preveč nikar! 4 Ivan Ivanovovič: Šolstvo v tujini. 5 Razgied. Listek. — Pedagoški piberki — Kronika. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 21. oktobra. „Slovenija" je na prvem svojem občnem zboru izrekla obžalovanje in protest proti profanaciji vseučiliškega vprašanja v kranjskem deželnem zboru, z njega zlorabo v obstrukcijske namene. Pričakuje, da protestujejo tudi druge narodne korporacije. Dunaj 21. oktnbra. Cesar je danes dopoldne poklical k sebi Lukacsa in mu pojasnil svoje stališče napram armadnemu programu ogrske vladne stranke. Cesar odklanja ta program z vso o dl o čno s tj o. Lukacsu je cesar naročil, naj se se danes vrne v Budimpešto in naj začne i ogrsko vladno stranko n v a ) g a j a n j a. Cesarjevo šr j dvojno: v nekaterih točka programa vladne stranke vidi cesar poskus, utesniti prerogativa krone Glede teh točk cesar sploh neče nikakih pogajanj ter zahteva, da se te njegove pravice brezpogojno respektirajo; glede drugih točk omenjenega programa obstoje sicer tudi velike diference, a glede teh je Lukacs pooblaščen se pogajati z rgrsko vladno stranko Ta pogajanja se bodo vršila jutri; v petek se vrne Lukacs na Dunaj. Dunaj 21. oktobra. Župan Lueger je imel v nižjeavstrij-skem dež zboru s»la oster govor cr ti Madjarom. Med drugim je rekel, da mora Dunaj vsled novega domovinskega zakona sprejeti med občane vsakega lopova. Trst 21. oktobra. Danes je bil ta krst novega Llovdovega parnika „Korber". Slovesnosti sta i udeležila ministrski predsednik Rjrber in trgovinski minister Call. Korber se je izrekel za obnovitev pogodbe z Llovdom. Pri sprejemu deputacije delavcev, je ministrski predsednik italijanski govoril. Rim 21. oktobra. Pričakuje se. da bo še danes razglašen odstop Zanardellijevega ministrstva in sodi se, da sestavi novo vlado ali So n ino ali pa &iolitti. »______L Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila Ir. Metoda! T Avstrijska spscljalltsta. Na ielodcu bo-.ehajočim ljudem priporočati je porabofprist-nega „Moli-ovega SeidliU-praska'*, ki je pre-skuseno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 6 (10—14) ,Ce Gritfon' najboljši cigaretni papir. 33 UoblvH ae povsod. 705 r Modno poročilo o svili. „Turf4 je zapuščen, obrežje je prazno, z gora in letovišč pa so se povrnili že poslednji gostje. Hrib in log se pripravljata za zimsko toaleto in marsikatero oko se željno ozira po krasoti, ki jo v bodoCi sezoni prinese gospa Moda. O tem nam pišejo znane Zvezne tovarne za svilo Adolf Grieder k Comp. v Cnrihu takole: „Svilna industrija, ki je počivala že skoro dve leti, si je zopet opomogla, da z novimi stvaritvami praznuje novo slavlje. Vspeh je nepričakovano velik in vse pariške krojaške korifeje krojijo nove modele le še na svilo. Toalete, ki jih ustvarjajo, so umetniška dela, od svilnatega spodnjega krila do poslednjega traku na svilnatem oblačilu. Mehko, prozorno, voljno mora biti blago; to zahteva današnja moda. Do posebne veljave je prišlo vse crepe- in gaze-blago, na pr.: Cr6pe de Chine, Voile de Soie, svilnati Mousseline, Crepe Mete*or, Crepe Claire de Lune, Gazes-Ninon, Grenadines, Gazes Fa-gonnćes itd. in sicer enobarvni ali natiskani. Za letošnjo Plisse*a-modo, zlasti za Plisscs Eventail je to blago posebno pripravno. Cisto nova, lahka, vonjava, pa solidna tkanina je Voile Grenadine, ki se mehko in voljno oprijemlje telesa. Rečeno blago se na več načinov s chine*-vzorci cvetlic sli pol zatopljenimi liki natiska, s čemer zlasti Cr§pes de Chine zdatno pridobe. Tiskovni vzorci, ki so v pastelnih barvah kakor pričarani na »vilo, povečajo še bolj njeno nežnost Chinesi se sedaj že izgotavljajo v vseh kakovostih po prav nizki ceni in bogata je nova zbirka z apartno razporedbo barv. Naj imenujemo le Louisine Fagonne*e Chine' na Carreaux, kjer napravlja enakomerno razdeljen Carreaux jako prijeten vtis Upoštevati se morajo tudi Carrć- in Travera-ef ikti. kakor n. pr. v Louisine chine" barree in v Louisine Fagonnee a travers. Kot Haute Nouveaute" se mora navesti tudi Damas chines ombre*s, Irisds in Degrades. Mesto tafetnega izdeluje se sedaj satinasto, mehko, enobarvno, voljno blago, kakor n. pr. Non-pareil-Silk, Satin Mouseline, Messaline, ki je jako solidno in se dobro nosi. Zelena barva velja za moderno posebno Vertlumi-&re, Metternich, Massena, Marine, Lobćlia, Mole, Taupe in poleg bele in črne tudi Champagne Tudi „modrozeleno'4 se zelo zahteva. — Več ko vsa popisovanja Vam pa povedo vzorci, ki jih tvrdka vsakemu rada pošlje. neobhodno potrebna zobna Creme 28 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje n**JbolJt*e priznana 1101 IMS seu laso katera okrepeuje lwodstranjuje luMlte m preprečuje Izpadanje In*. 1 ateklenlea z navodom 1 K. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu (204—40 ,£toile'-mape Nepokončljive! Nikaka peresna sestava! Locnji so nevničljivi, se ne dado upogniti, ne obrniti. Veliko boljše od Shannon map. Vkljub temu enaka cena. Zunanja oblika in velikost oaprtine kakor pri Shannon-mapah, zato nikako motenje (2088) upeljanega sistema. b (10 Zaloga : Josip Steni, Dunaj. IV/! Margarethenstrasse 44. Specialna trgovina za popolno pisarniško opravo. Cenik zastonj. — Dobiva se v vseh trgovinah s pisarniškimi potrebščinami. 2211-11 dvajsetkronski zlati $e ne suetijo tel^e kakor luč ideal-žarnic. Ilustrovane cenike pošilja zastonj In poštnino prosto podjetje za izdelovanje ideal-žarnic HU60 POLLAK, Dunaj VI, VVallgasse 34. Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda rc od 25. septembra do 18. oktobra poslali prispevke p. n. gg in društva: Tvrdka Iv. Per-dan od vžigalic 1000 K, Iv. Jebačin od kave 200 K, upravništvo „Slov. Naroda- 114 K, uredništvo .Slovenca'' 6 70 K, iup. Iv. Berce v BoStanju 10 K, arhivar A Aškerc v Ljubljani 10 K, Drag. Dolenc na Dunaju 1 K, mesto nagrobnega venca — r— v Kranju zbirko 8 30 K, Jan Stojan 12 K. posoj. v Ljutomeru 20 K, vesela družba pri „slati ribi" 3 K, kaplan P Koprivec v Radovljici 2 K, savinska poboj, v Žalcu 40 K; podružnice : izvenakadem. v Gradcu 50 K, moška v Postojni 52 K, moška v Novem mestu zbirko 3 22 K, ženska v Vel Laščah dohodek veselice 100 K po „Sl. N. na Pivki 12 K. Družba je imela meseca septembra 1322 60 K dohodkov in 2930 ol K stroškov Blsgajnlštvo družbo sv. Cirils In Metoda. Upravništvu našega usta so posu : Zs družbo sv. Cirila In Metoda. Gospića Tonica Maj sel jeva v Belicerkvi 10 K, daroval ljubljanski rodoljub. — ,,Fig ovčevo omizje" v Ljubljani 5 K 24 vin. — Skupaj 15 K 24 vin. — 2 iveli! Zs Prešernov spomenik. Gospića Tonica Majzeljeva v Belicerkvi 5 K, darovala dva rodoljuba. — Živeli! Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnic)i: Dne 13. oktobra: Ivan Pečnik, dninar, 67 let, Apoplexia cerebri. Dne 16, oktobra: Jernej Kune, delavec. 71 let, jetika. — Ivan Urankar, dninar, 44 let, jetika. — Jernej Prek, dninar, 68 let, pljučni amphvsem. — Otomar Zupančič, kancelistov sin, 5 let, davica Dne 17. ektobra: Ivan Konic, tesarski mojster 70 let, Volmus lacerum amaemia acuta. V hiralnici: Dne 16. oktobra: Jera Tornič, delavčeva žena, 62 let, vsed raka na jeziku. — Ivana VVeber, usmiljenka, 27 let, jetika. Dne 17 oktobra: Marija Stembov, delavka, 44 let, Arthoitis. „Slovenski Narod' se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah: Ljubljana: L. Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru. H, Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14 I. Kos, Kolodvorske ulice št. 26 Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52 A. Mrzlikar, Sodniške ulice št. 4. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Selenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št. 10. Zidani most: Mary Peterman, trafika na kolodvoru Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez Gorica : Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Trst: M Bevk, P. Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1). Mihael Lavrenoič, Piazza Ca-serma št. 1. M. Majcen, ulica M'ramare št 1. Št. Stanič, ulica Via Molin pic-colo št 8. Reka: A Potošnjak, Via del Molo. Meteorologično poročilo. •Tišina nad morjem 806*2. Srednji aracnl tlak 736-0 mm Okt. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C. Vetrovi Nebo 20 9. av. 7392 52 brezvetr. jasno 21 7. zj. 2. pop 739 4 7378 34 94 si. jzahod si. s vzhod megla jasno Srednja včerajšnja temperatura: 6*2°, aormale: 97°. tfo .rina v 24 urah : 00 mco. Borna poročila v i /o tV.B/o I4 ••/. .Kreditna banka44 v Ljubljani Uradni kurzi dunaj. borze 21 oktobra 1903 Naloibeui pnpirjl. ;.2 °/i majeva renta . . . *«*ia/9 srebrna renta . . . i% avstr. kronska renta . IV« „ zlata ftVa ogrska kronska „ „ zlata „ 1% posojilo dežele Kranj s ke '! VVo posojilo mesta Spljeta IVA » .* Zadra I V/o bos.-herc. 2el. pos. 1902 1% Ceftka dež. banka k. o. Wt h » o. iVt°/0 zaat. pis. gal. d. hip. b. pest. kom. k. o. z 10«/0pr. .... zast. pis. Innerst. hr „ I,, ogr. centr. deželne hranilnice 4 ,*/o zast- P*8- ogr- hip. b. !*///• obl. ogr. lokalna železnice d. dr. . . . l'/a°/o Češke ind. banke 4°/. prior. Trst-Pore« lok. žel. t°/0 n dolenjskih železnic 1% „ jnž. žel. kup. Vi'/i IV.Vo pos. za žal. p. o. lr*?ke od .|l južne železnice • Državne železnice. . avstru-ogrske bančne Ivstr. kreditne banko . . Jgrske . . 5ivno8tenske B - . PremogokopvMostu (Brua) Mpinake montan .... Praske želez. ind. dr. . . lima-Muranyi ... Trboveljske prem. družbe . \v8tr. orožne tovr. družbe Coake sladkorne družbe . Valute 3. kr. cekin ,..... £0 franki ...... 10 marke.......Q Sovereigna . • tfarke .... Laški bankovci. Libiji . . . Dolarji .... Denar 100 10 100 — 100 06 119 40 97 90 11835 9975 100 -100 - 100 40 99 70 99l60 101 - 1P5 60 101- 100 25 100- 100- -1(X)25 98 5TJ 90 30 302 50 100 75 Blago 100 30 10U20 100 25 119 60 9810 118 65 100 - 10140 100 10 ICO 10 101*70 106-50 102 - 10125 100*55 101-101*25 100 30 304 50 170 -183 -950 -155 — 292' -286 — 261- -88 60 1276 1890 457 -82-79 71 -53 25 26 75 67 76 -500 — 79 -659 25 1599 -663 75 731 2*0 50 682 -H 36 - 1786 -4 850 381 -355 — 150- 1134 19-071 23 471 23 941 »117 22 95 36 263 484 179 — 185-254 — 157 -297 290 -26475 90 50 128 60 19 90 461 — 86-83 -76 — 64 25 27 76 71-80-520 - 80' — 660 25 16< 9 664 76 732 — 262 60 692 -387 - 1795 -469 60 3*4 -360 -153- 11-39 19*09 2353 24 Oi 117-42 96-60 25375 Žitne cene vQ3ud'mpe»ti dne 21. oktobra itOi Pšenica za oktober „ april 1904. Rž „ oktober Koruza „ sept 1904 Oves „ oktober . . „ „ april 1904. . „ Nespremenjeno. za 50 kg n 50 „ . &0 n n 50 . n 50 B „ 50 . 7*60 772 6 27 6 36 6-41 564 Zahvala. Ob času mučne bolezni in smrti našega nepozabnega, ljubega Viljema sva prejela midva kakor tudi prerano umrli mnogo ganljivib dokazov ljubezni, prijateljstva in uda-nosti Globoko obžal >vanemu so se la|šale s tem bolečine, nama se je pa s tem dalo vse, kar m >re dati človeška tolažba v tako težkih časih. Najsrčneje se zahvaljujeva torej vsem in vsakemu posebej za to kakor tudi za nebroj vencev in zadnje spremstvo. Posebno se zahvaljujeva plemenitim dobrim ljudem, ki so se tako požrtvovalno trudili na najinega ljubljenca med njegovo boleznijo, kakor tudi njegovim učiteljem in ljubim malim prijateljem Pozabilo se ne bo nikdar! Ljubljana, 19. vinotoka 1903. Okrajni glavar Haas in soproga. Zahvala. Za lepe dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naftega preljubega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Fran-a Klopčar-ja izrekamo vsem sočnstvujočim naSo iskreno zahvalo. Srčno se zahvaljujemo tudi vsem prijateljem in znancem za spremstvo ranjcega k vernemu počitku; posebej pa se častiti duhovščini župnije Sv. Petra v Ljubljani, gospodu načelniku in uradniku tukajftnje kurilnice, vsem kolegom ranjcega za poklonjene vence ter noailcem krste in vencev, dalje onim trem posestnikom iz Tomačevega, ki so nosili domači venec ter vsem drugim udeležencem sprevoda. Bog plati! (27 V L j ubijani, 19. oktobra 190& VI t*r>ij u kloprur. soproga. — I runjn, VI urIJ tt. lzltl<»r in Koz«liJa, otroci. — Ivan Klope«!*, brat. — I%f»itlan liloprur omožena Cunder, sestra in rodbina. Hiša v najem na Glincah „pri Bobenčku" kj**r je bila stara prodajalna in g" -stiin*. pripravna za vsako trojovmo, so odda s 1. novembrom t. I. Egidij Jeglič 27341 Ljubljani, Resljeva cesta št. 13. o* -M Tesarje iftče k stavbi bolnice in mostu stavbno podjetništvo v Tolminu?" Zastopnika za Kranjsko B7"-" išče za takojšen vstop in proti proviziji ž« od nekdaj dobro vpeljana žgalnica za slivovec in tropino vec (tovarna /a likerie). Ponudba na upravništvo »Slov. N»roda« pod „Gut eingefuhrt" Pisarja zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izvežbane^a v narekovanju in lustraciji zemljiške knjige, brez organične napake, sprejme takoj ali naj poznejše s 1. novembrom t. I c kr. notar Janko Hudovernik v kranjski gori. Plača po dogovora. Vsi pogoji so izrecno zabtevani. (2705 -:>■ LJUBLJ&KSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD LETNIK XXIII. (1903). Izhaja po 4 pole obsežen v veliki oamerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K ao h, pol leta 4§K 60 b, četrt leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K ao b na lato. Posamezni zvezki ae dobivajo po 80 h. ftN&rodna Tiskarna44 v Ljubljani. -c. . T Tužnim srcem naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in zoancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, sin in brat, gospod posestnik i. t. d. v Postojni včeraj popoldne ob 4. uri po daljši mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, preminul. Pogreb predragega ranjeaga vršil s9 bode jutri, v četrtek, popoldne ob 4. uri ia hiše žalosti na tukajšnje pokopališke. Priporočamo blagega pokojnega v spomin in molitev. Postojna, dna 21. oktobra 19J:;. (m JoNlphiu liru^liir roj. luiirt-nrit«, Jurij Kr»la;lter. soproga oče. Dr. Alojzij ki-nl^Si.t. I * M krulifhrr, JioMlp Ui .(IkIit. lutoii Mraml^her, AvkunI Kml^-lier. !.#-»» p «11 ti liiai^li.r, Ciril kral«her, A loj a I j ta KraUlMi-, lleit-iati Kraigher, muhu lintljin-, otroci. Fran 14rtai*lier, brat. — «l»Mlplnia A polonij a HlniHlIa rojena H.riala;avrrv sestra. — a 114torija* l4.raalK;lirr rojena Jn»snrl*. sinaha ■ires p<»M«bu(>i;K «»bTe«IIl>a. | ^fff S IV zakup se daje 2730 žganjetočtii Mr- patent za točenje na drobno. Več: upravništvo »Slov N«rod^« liče se k evidenčnemu uradu v tej stroki vajenega in izurifnpg« diurnista z dnevno plačo 2 K 40 vin. Vstop 1. novembra. — Ponudbe« na i se odpošljejo na evidenčni urad v Litiji.__(2731-1) Odda se Spodnji Ši*ki 6 stanovanj po 100 g\d., stanovanje s tremi so bami, kuhinjo in kletjo za 200 gld stanovanje z 2 sobpma in jedilno shrambo za 150 gld. — vse za I. nO vember 1903 pri Josipu Seidl v Spodnji Šiški. (2672—4) Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraanovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti j je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&njočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. I-AVI J" A" 7za]exnxia zavAroTalaa "banica, tt Fra.grl-Rezervni fondi: 25,000.000 X. Izplačano odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ iseskozl slovansko-narodno upravo. (2*5—121; V M poj.iuii. d.].: Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v iastnej bančnej hiši ■alfeali &a^v« Zavara je poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkuiantne fc Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatna podpore v narodne in obcnokoristrit I namene. r\©ntori$t I poF>i$tyo vrni vsi od vojakov, dobro izvežban slovenščine in nemSčine v govoru in pisavi, stenograf, bil poprej v veliki trgovski pisarni. Ure primerne »lužbe. Gre tudi na zvunaj (2707—3) Naklonjeni dopisi naj se pošljejo pod „•1. 14. *a*4 na upravništvo „S1 Naroda". F. Blerey, Leinzi/ v afir8-M »gazin » (2788—35) Motorni bicikelj je na ogrled. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17 v trgovini Iv. Jax & sin. Kolo je delo vrloznane tovarne Diirkopp & Co., z motorjem 2 konjskih sil, hitrost vožnje se da regulirati od 15—45 km na uro. (Oi Ljubljane do Trsta 2l/a ure.) Retlektantom na ljubo se s kolesom tudi za po skušnjo vozi, zlasti po klancih. (2729—1) Najlepše likano perilo se zajamči tudi nevajeni roki po jako priprosti vporabi svetovno slavnega američanskega škroba na lesk Fritz Schulz jun., Actiengesellschaft Eger nnd Leipzig. 3 (2374—2) 7iata evotinia Posten, če ima vsak zavoj poleg stoječi Globus (varstveno Ućić dTtJlIllJd znamko). V rudečkastih zavojib a 100 gr. vsebine na prodaj SvctOTna razstava Pariz 1900. v večini Špecerijskih in drogerijskih trgovin in prodajalnic mila. ali ljubljansko delniško pivo iz pivovaren v Zaleu in Laškem trgu. — I Naročila sprejema | — Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. □ Gostilna „Pri lovcu" na Bledu (prej Jekler-jeva gostilna) blizu jezera na jako ugodnem in prometnem prostoru, s 14 opravljenimi sobami za tujce, z veliko verando za 100 oseb, ledenico, obokanim hlevom za konje in vrtom za zelenjavo Vse je v najboljšem stanju in posebno sedaj, ko se gradi nova železnica, izredno ugodno. Cena 40.000 kron, od katerih je treba samo 10.000 kron takoj plačati. Vsa pojasnila daje: (2680—2) Oton W61Hing na Sledu. © © © © © © ©l©l©!© dobro ohranjen , je po ceni na prodaj. (2689-8) Gradišče št. 3, I. nadstr. —240; Izvrstna fina 11 vinavbuteljah s« dobe w trgovini Sdmuitd 1(avčić Ljubljana, Prešernove ulice. Proda se pritlična hiša v Mengšu. Ima dve sobi, kuhinjo, čumnato, prostorno klet; na podstrešju dve sobi, kuhinjo in mo8tovž. HiSa stoji popolnoma na prostornem kraju blizo farne cerkve ter ima okolo 700 m* vrta Pripravna Je tudi za kacega upokojenca. Kupni pogoji so ugodni. Več se po£te pri Valentinu l-re-goreu t TI en g h u pri Ljubljani. 2727-1 Garantirano dobro vino m žganje podvrženo progledu kemijske presku-ševalne postaje na Dunaju, dobiva se pri 2596-8 bratih Giaconi & Go. Ois (Cissa) v Dalmaciji. Za prav slepo ceno se dobe nova, najfinejša koesa. Ogromna zaloga rabljenih, popolnoma dobro ohranjenih koles z novimi pnevmatikami brez napake a K 75, 85, 95; skoro nova a K 100. Le znani izdelki (nikaki ničvredni stroji brez imena). Pnevmatike: zucanje kron 7, 8, 9; notranje kron 4—5; acetilenke K 4—5; oljnate svetilke^K 2 40—3. ; zvonci 80 v.; zvonci na kolo K 2'20; sedla na pero angl. K 5 — : ročna sesalka KI — ; 4 redne tele-skopne sesalke K 2—; sesalke na nogo K 3—4; 1 Škatljica črnega ali rumenega email-laka K 1—; 1 Škatljica snovi za po-nziljanje K 2 20. Trikotna torbica za orodje k iprima-usnja K 1*0, kaeete za popravila 00 vin., s klejem namazani držaji za par 70 vin. M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berg-gasse štev. 3. $317—4) V Ameriko je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnja čez Francosko Havre — New-Tork ali Antwerpen — New-York, Havre — Philadelphia ali Ant werp en-Fhiladelplii a. Natančnejša pojasnila in cene na znanja radovoljno in zastonj 2673 3) Ivan Bihelj zastopnik generalne agenture za celo Švico v Buksu (meja zraven kolodvora). G.Tonnies Ljubljana <1908-u> tovarna za stroje rb oedei ?/ praznikih, samo oktobra. — Prihod v Ljubljane drž. kol. is £aaaijta. MeSani vlasi : uri 4b m .'ijatraj, ob 11. uri 6 m dopoludne ob b. on 10 il in ob R uri 55 m zver samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda je označen srednjeevropskem času, ki je za 2 min pred krajevnim časom v Ljubljani. Po ustanovitvi kranjske hranilnice prvi v 1. 1856 na Kranjskem ustanovljeni denarni zavod obrtnega pomožnega društva avezo *9. do registrovane zadruge z omejeno sprejema hranilne vloge vsak delavnik od JO. ure dopoldne in od 1 ,5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 41 , , izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje za vlagatelje. Za varnost >log jamci znatni rezervni zaklad, ki znaša I09JB32 K in je lastno društveno premoženje. — —— Sedež društva: = Ljubljana, Židovske ulice st. 8, v I. nadstropju (v lastni l&l&l). (26J8-4) I Založena 1847. | | Založena 1847. | Tovarna pohištva v Ljubljani 44 Zaloga in pisarna: lovama s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. 17 ih. j* je Qe ne ( 3(er se ne bavim z drugo kupčijo, kakor edino le v mojo stroko s padajočo, mi je mogoče cenjenim damam postreči s klobuki za dame in deklice v največji izberi, najmodernejši obiiki po zmernih cenah. J. titanek, modtstinja. ^609—3) Kdor hoče potovati v Ameriko. m r«'Niiretl* imi In |>o Mtiilatil I |in roti roti i, naj se obrne edino jI le na tvrdko: Kareš&Stocky Biemen, Bahnhofstrasse Nr. 29. Ia tvrdka se sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža pr.tnike ra boljšimi in najhitrejšimi parobrodi, p( zna temel ito zakone o izseljevanju in zamore osi totnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo v-esti, da pridejo srečno v Ameriko. Kaj tedaj vsakdo, ki ee je namerni podati v Ameriko, piše" prej tvrdki: 3CareŠ $C StOCky, Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29 i ni pj -12] i mu odgovori takoj točno in brezp'ači.o. lo uši rtafi 806 i m čes Idne a i Cija Ge ran ste ovo obni po- vOi. a ve Cdi c iz sko, are, i ob dne ran >mo >b a a i : 0C QČ (2350-7) Najnovejše blago za damska oblačila in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najceneje pri Ljubljana Pred Škofijo I. Mestni trg 20- Vzorci se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. (2467-9 svilnato blago, žameti za bluze, posamen-trijski ovratniki, čipkasti ovratniki, zrč. čipke, iz sviie kvačkane čipke in broderije, svilnate vezenine, spodnja krila (juponi), kravatni : traki, pajčolani, beli in črni. : sja ca £91 s I jopice za dame in gospode, normalne srajce za gospode, hlače, za gospode in dame, srajce in jopice za otroke, volnato blago za otroke, nogavice za dame in otroke, nogavice za gospode, ovratniki in manšete prve kakovosti; srajce za gospode: reformske, z gladkimi ali nabranimi prsmi; rokavice iz blaga, volne, perilne, glace in usnjate, s pod-— vleko ali brez nje. ————— le moderni francoski fasonski moderci po vseh cenah; spredaj ravne fasone, zgoraj kratki, spodaj dolgi čez ledje, ne tiščijo zzz=z=zzzzzz^ želodca. = 03 OO in nafinejše kravate ravnokar došle. Vse navedene predmete, kakor tudi vse pritikline za krojače in šivilje priporočam MF"P° najnižjih cenah. Nova trgovina z modnim blagom na Starem trgu št. I. (2708-2) Ernest Sark. Stenografa (eventualno t tiri i atenografinjo) ve SČepa slovenske in nemške t« te no £r»0je sprejmem v svojo p;sarno Vatop t«koj. (2718—2; Odvetnik dr. M. Pli»c Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 26. 1000 kron ako je gdjufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči fcujiga o pre-ubilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicama pošilja diskretno za £0 h v avritr. znamkah gospa \. i4uiB|»i*. Berlin S. W. fc20Linden-strasse 60 Sragotin Fuc tapetar zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu - pri Xj2-u-tapetni = Ljubljana ^ Gradišče st. 5» ^ milimi Pariška svetovna razstava 1900. £AULENTIFBICE JUJOCTEUR PIEBBE ^PARIS^ Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (2105—19) I I ■ 8 Bluze i damski pasovi ! srajce io pasovi ' I za hribolazce j in (1671-34 ! otroške obleke j se ladi pozne sezone i prodajajo po znatno ! znižanih cenah. V.pl.Gerhauser Stari trg št. 13. Zadnje novosti i j) v modercih r\___S\* v\_ Wilhelm-ov otliž. c. kr. dvor. p zalagatelja Ta izključno v lekarni Franca Withelm-a Neunkirchen, Spod. Avstrijsko narejeni obRi se rabi z vspehom v vseh slučajih, v katerih se sploh rabi obliž. Zlasti se v/.: nčuie kot koristen pri staiih, vnetljivih boleznih, n. pr. Itnrjlh oee-mIIi, oiiwV.ii! itd, ako se po poprejšnjem izči^čenju dotičnih mest na tofet ali usnje namazan, priloži. 1 škatljica HO li. 1 tucat Skatljic ? 14, 5 tucatov škatljic »O 14. d 2<2i-2) Kot zn imen <* pristnosti ja na zavitkih »ji« tuj»o»t v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po „£gentie Comercielle", Dunaj L, Sonnenfelspsse 19. V dvajsetletnem obstoju največji vspehl. 2140- 30) Ravnateljstvo ,,Comercielle". Novo izboljšani gramof ORB (19) 2 zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2138) Najvišja spopolnitev! Zela priljubljen pri dniM in zsse'niM. Gramofon-avtomat £,f Igra samo, ča se denar vrže notri. mm Prodaja na obroke! wm ' Velika zaloga najnovejših plošč. • Zamena starih plošč. Hudolf Ueber, urar 'II Ljubljana, Stari trg št. 16. Naročila na zunaj seizvrso povratno pošto. ■iS. jtŠ. S U BIS: prva kranjska industrija za marmor, granit in sijenit na parno silo Teman mestni kamnoseški mojster Ljubljana KIS-cesta Največja zaloga nagrobnih spomenikov od marmora, obeliski in piramide od črnega Švedskega granita 1» tuli rud o rja lastnega izdelka Prevzame v izvršitev kompletne clriižintike rokve; vsakovrstna Mtttvliena in eerkvena umetna kamnoNfiHka tlela, izdelovanje 1*1 po v in podol). Pio»ee z» t»oliiMtvo v bogati mđkzalogi. — Polaganje tlaka In liocl-=^ nI ko v od porhrja in granita Načrti in proračuni na zahtevo brezplačno □ K» T?--V.' ' .V, '* S C ^'""^ d'^ T-%'.< rJO ^^'v r-*\ -./r-i r^-i r'~~ \ r ^ \ • '■• " Q "v G Sedaj, ko se bliža mrzli letu! čas, si uaojam p. n. ljubljansko ob-Bj S33 činstvo vljudno opomniti na m? V -lp . velenjske salonske brikete znamke „Clarau (2666 3) ki jih priporačam kot najboljše kurivo za peel. Briketi prekosijo — če se pravilno kuri z njimi — vsakteri premog; ne puščajo žlindre, gorijo brez daha, brez hipne vročine in hitrega ohlajenja. V Ljubljani jih prodaja samo : Telefon trgovina Z lesom Tele Ion St iu. Dunajska cesta štev. 47. **•lv*- \\mmm Potniki v Ameriko! mm Pazite in varujte se denarnih Škod! Zadnje fase se množe sluriiji, tla zdravstvena komisija odklanja sprejem izseljencev — bodisi radi oslabelosti, starosti ali bolezni sploh. In ti se morajo vračati nazaj domu, seveda na svoje stroške. Radi tega sem, da varujem svoje rojake velikih nepotrebnih troskov iu drugih neprilik, vpeljal zdravniško preiskovanje potnikov pred odhodom iz Ljubljane, To se bode vršilo vsak torek v moji pisarni in sicer Hfl^ brezplačno za stranke. "^PH Karol Rebek od c. kr. vlade potrjeni zastopnik Red Star Linie (črte rudeče zvezde) (2651-3) ■ Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 41 i od kolodvora druga hiša na desno roko. tili zsz: I—iti' Potniki v Ameriko! UUsiteii^ilfeU^ifei Hiši m m 44 ^6918632 053 stanovanj odda se za 1. februvar leta 1904 v novi stavbi „Narodne Tiskarne" v 3£naf!ovih ulicah. Pojasnila daje Jos. X>avrenčič, upravni član v „Narodni Tiskarni" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mast užit. zakupa). lijf io sttijml išče primerne službe. 2713-2 Naslov pove upravnižtvo ,S1. Nar.4. V novozgrajeni hiši Sodnij-ske ulice št. 4 se odda velika pisarna za takoj ali za november-termin. (201212) Poštna hranilnica ček. štev. 849.086. Telefon štev. 135 Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo i) pisama: f na Kongresnem trgu štev. 14, Souvanova hiša v Ljubljani sprejemu In Isplaćuje hranilne vloge obrestuje po i\\ od dne vložitve do dne vzdip brez odbitka In lir rs odpovedi. Uradne ure od 9.—1«. dopoldne ia od SI. -6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemaj o kot gotovina, ne da bi se obrestovale pretrga Dr. IME. Hudnlls, prt —--— registrovana zadruga z neomejeno zavezo i uraduje sedaj v svojem novozgrajenem zadružnem Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic p*"6™- „Kmetska posojilnica Ijnhljan.ske okolice" sprejema hranilne vloge vsak dan, izvzemši nedelj in praznikov, od 8 — 12 ure dopoludne in od 3.-4. ure popoludne, katere obrestuje po Hr~ 4 % % in pripisuje obresti koncem vsacega leta h glavnici. Rent ni davek plačuje posojilnica za vlagatelje sama. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in c. kr. poštni hranilnici po položnih listih. Da je varnost hranilnih vlog zagotovljena, jamčita dva rezervna zaklada, izkazana v vsakoletni bilanci in imetje zadružnikov. Posojilnica izposoja denar na zemljišča, na menice proti poroštvu in vrednostne listine. a izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne" 3