252. številka.
Trst v ponedeljek 4. novembra 1901.
Tečaj XXVI
. Cčtnoe: •
|x > -ti aikral ■> A»n„ rum j-cii: pn'a'»n« i>t» 4. an i^«1*:
z* e? G leu» ........24 r- .»
za pot l«a ...........
t* ČKtt >u	........	4 „
u *a ................2 <!->oi
i »TU/JO	« pMffiti	Na /»j. »?*« lnl .to * ,i.fniwi »* a
m > ■ark	_
O t ■ •■**»rnfcli f Irf.u w &ro«i*jiiO puli« i *m»	po •> »ouni: (j avl); i / a jm po H *: »tint (4
Telefon 4tT. K70.
.n odgovorni urednik Krio Q o đ n i k.

Gladilo političnega :irtJŽtTa „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je moč!
O^lMI
is rsčuaaio po vrstah v petitu. *eč-sritao naročilo 3 primernim pn;!u*tom Poslan*. oumrtnice in javne zahvale domu.*! melasi itd. up raininaio pn poiro-the
Vsi dopisi naj ne potiljnjo uredniAttu Nsfraokovani dopini ue »nreionajo Fosopini »e ;;e vraraio.
.Naročnino, reklamacije in ujtlKi-e spre-J03m jpr:iTnlftt»o. Naročnino it» j» plačevati 1«»«« Tr -1.
LrrdulAtto in t!*Xnr»in. «e unhnjt * •'Vi Cari::tib 12. V prntiilSlTo, la •P '*J»s»»'>Je ir.nrraloT v »lici Moli«
pi COlO l\. 15, l I. i!HO-ll.
Littaik konaorcij lista „Edinost"
Na.i.*nila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta
Občni zbor
pol. društva >Kdinost« dne 27. okt. t »Narodnem domu« t IJarkovljah.
(Dalje.)
Na poriv predmetnika, dali ima kdo kaj j>rij»omniti k |ioro{itu g. drž. poslanca Spine <:a, ne je oglasil za her-edo zborovalec g. Ivan U i č e k, ki je naš primorski zistem primerjal s t rak ulj o, katero je tako težko odpraviti. Naši zastopniki naj bi delali na to, da ne naš namestnik ekscelenea prof Goess i znebi te bolezni, če ne prej, pa vsaj do tedaj. ko se preseli v novo palačo. (Ve-se I ost.)
Ker se ni aitcdo več oglasil za besedo, je predsednik jHizval tr. dr. Otoka rja Rv-bara, naj po la svoje poročilo o položaju tržaških Slovencev.
Dr. Rvbar je izvajal :
Država v državi.
Na naših občnih zborih je navada, da Vam |»or(»čajo pred vsem državni poslanci o političnem položaju v državi sploh, in da potem tudi deželni palanci, oziroma mestni zastopniki poročajo o položaju in razmerah v tej majhui državi v veliki državi, kjer živimo mi : namreč v Trstu. Kajti mi živimo tu res v |K>krajini, o kateri se dvomi, da li spada še k oni veliki državi. Tukaj so razmere take, da se mora dvomiti, je-li oni-isti zakoni veljajo tudi za Trst?! Mi vidimo, da se izdajajo zakoni, ali vidimo tudi, da oni, ki so poklicani, sami prezirajo te zakoue in jih ne spoštujejo. Spominjam Vas samo na novi domovinski zakon, kateri za nas v Trstu ne eksistira!! A kaj imamo reči o ljudskem štetju? Minolo je že 10 mesecev, odkar se je počelo ljudsko štetje. Povsod i, po vsej državi so že našteli, koliko prebivalcev vsake narodnosti je v dotičnem mestu. Tukaj pri nas pa še sedaj ne vemo, koliko nas je. (Klici: To je škandal!)
No, zapustiti mi je polje splošne politike in podati se mi je na polje naših domačih potreb, prepirov in prask! Poročati vam moram o stvareh, ki prav za prav nimajo posebne dotike s politiko, na-* pa vendar interesirajo in morajo interesirati, ker nam sezajo do žepa.
Po občnem zboru lanskega leta smo imeli slovenski mestni zastopniki priložnost', da smo javno v mestnem sv« tu razložili naše želje in smo večini priporočali potrebe svojih volilcev. V razpravo je priSel proračun za leto 1901. Da mi mestni zastopniki sloven-ki — malo nt s je. le 5, in ravno v tem tiči velika krivica, da < kolica dandanašnji, ko ustvarja dobro tretji i o vsega prebivalstva, ima le ii jk slsrn ev. d« čini jih imajo meščani — da mi me-tni zastopniki slovens-k: ne moremo nič opraviti, to si že lahko mislite; izročeni smo na ind-f^t in nemilost večini, ki glede brezobzirno!-ti n ma \ rstnice v vsej državi. (Posl. Spinčc: I^e v Istri imamo ebčen dež. zbor!)
Naše zahteve.
Ko *mo bili jm» «iaijsi dobi abstinence slov. zastopn ki zopet vstopili v mestni zlw>r. storili smo to z namenom, da poskušamo — ne se sprijaznit;, ker to ni mogoče — ampak da pridemo v.-aj do kakega modus vivendi, da bomo vsaj mirno sedeli eden zraven druzega in <la bi na miren in dostojen način dosezali kaj v gospodarskem oziru za našo okolico. Mi nismo prišli v mestni svet z namenom, da bi tam delali škandale, ali provocirali večino ! in če je kdo kaj tacega od nas pričakoval, se je motil ; ampak prišli smo v mestni »vet, da te jKiSvetujemo in da z mirnim vedenjem dosežemo kak.» mrvico za naše volilce. A danes moram pri/nati, cia smo imeli veliko predobro menenje o zastopn.k;h večine. Mil
smo sicer vsikdar odločno odbijali napade na našo narodnost in nismo nikdar zatajevali svoj < ga slovenskega stališča, ali z druge strani nisino storili ničesar, kar bi moglo Italijane zadeti v njihovi c bčutljivosti. In naše prepričanje je bilo, ko srno zahtevali za okolico kako gospidarsko korist, ki ne stane veliko, da smo delali to g popolnoma humannega stališča, kajti to, kar smo zahtevali, ne bi bilo samo za Slovence, ampak prišlo bi na dobro tudi Italijanom in cikorijašem po okolici. Ce«te in vodnjake rabijo menda tudi Italijani in cikorijaši kakor naši Slovenci. (J različnih i točkah proiačuna smo predlagali, da se kaj ukrene okolici v prid, da se zidajo vodnjaki, kali, da se popravi kaka šola, kako župnišče, iu da se vsaj enkrat — to zahtevo je zastopal naš tovariš poslanec Goriup — reši tisto vprašanje glede š ,le v Gropadi. Začuvši to zahtevo so poslanci večine poskočili na noge, kakor da jih je gad pičil ; in tisti stari volk in lisjak, slavnoznani Moisč Luzzatto, protestiral je proti temu, da bi Gropajci dobili šolo, na tak srdit način, da smo videli, da ne dosežemo ničesar. Oni nam niso dali torej niti . ..... J . tega, za kar smo mi prosili ozirom na nase
gospodarske potrebe ! Niti eni teh naših zahtev niso ustregli, razun razsvetljave na cesti iz Trsta na Prošek ! To je bilo jedino, kar smo dobili in še to morda le radi tega, ker je poslanec Dollenz napravil dovtip, >da ta cesta ne vodi samo na Prosek, ampak tudi v R i mc. (Viharna veselost.)
Občinski tisočaki.
Po dovršeni razpravi o proračunu emo stali z istimi praznimi rokami, s katerimi smo bili prišli v razpravo. Dovolili so tisočake in tisočake kron, a za okolico razun tistega, kar prav morajo dati, niso dali ničesar. Pač pa so dovolili 100 000 K zopet za zidanje otroških vrtov, pa ne slovenskih in ne v mestu, ampak po okolici. V prvi vrsti hočejo osrečiti sv. Ivan, ker jim je ta okraj trn v peti. Dovolil so več 100.000 kron za italijansko gimnazijo in realko. Jaz, in mi vsi — o tein ste lahko prepričani — nimamo gotovo nič proti temu, da se Italijani šolajo v svojem jeziku. Ravno nasprotno ! Ali tukaj so to nepotrebni troški, ker se je vlada že večkrat ponudila občini, da ti komunalni sr«dnji šoli vsprejme v svojo režijo in da bo plačevala zanji iz svojega žepa ! Ali občina, oziroma mestni svet ni hotel sprejeti te ponudbe in troši občinske tisočake dalje za ta zavoda. Ako bi se kje drugje zgodilo kaj takega, da občina, ki je itak že zabredla v dolgove do vrh glave, dela še nadalje nepotrebne izdatke, katere bi lahko odvalila na državo, bi država tako občino že zdavnaj stavila pod kuratelo (Viharno pritrjevanje.) in bi razpustila mestni svet! Ali pri nas vlada le mitno gleda vse to. No, zakaj pa prav za prav nočejo dati omenjenih šol i/, rok ? ! Tudi to ie jasno. Ker se boje, da bi se pod vladno upravo dijaki ne vzgajali v tistem duhu, kakor hočejo imeti mestna gospo la. (Pritrjevanje.)
Odseki in delegacija.
Po dovršenem in preštudiranem prora-Ičunu smo imeli nekoliko miru. Razpravljalo' se je o različnih napravah, ki bodo več ali manj na korist mestu — ali ne na korist okolice. Minolo je prvo leto, odkar smo bili izvoljeni. Po določilih mestnega statuta trebalo je vnovič voliti odseke in delegacijo. In tu se je zopet, kakor navadno, pokazala vsa poznana brezobzirnost večine, kajti v noben važneji odsek niso izvolili nijednega okoli-čanskega poslanca. Samo v 2 odseka so bil: izvoljeni 3 okoličanski zastopniki, a to sta odseka, ki nimata nikdar sej! Mi se svojega osebnega stališča si gotovo ne želimo več dela, nego ga imamo ; ali kakor zastop-
niki svojih volilcev smatramo za svojo dolžnost, da sodelujemo v odsekih in se informiramo, kaj se hoče storiti ? To je sicer sitno delo. ali |w>trebno, ker to, kar se je pretresalo v odsekih in sklenilo, to je že veljavno. Kajti razprave v mestnem svetu so navadno le gola formaliteta in imajo le namen, da se z glasovanjem vsprejme, kar so določil: že popred v odsekih, oziroma v delegaciji. Da bi koga nas volili v delegacijo, na to prav za prav niti mislili nismo, ker vemo, da čez delegacijo moramo napraviti križ, kajti tja nas gotovo ne puste blizu, kjer razpravljajo vse svoje tajnosti in sklepajo svoje zle naklepe. Ko smo tistega dne, ko se je imela vrši J volitev v delegacijo in od-, seke, prišli v sejo, našli smo na svojih pultih že pripravljene listke z imeai kandidatov. In med temi, kakor rečeno, ni bilo nikogar nas, razun kandidatov za že omenjena dva odseka, ki ne razpravljat.* nikdar in ne sklepata ničesar. Ker smo znali, da prošnje ne izdajo nič, a smo imeli zavest, da bi bilo preveč poniževalno, ako bi prosili za to, kar nam gre, je izjavil v našem imenu tovariš svetovalec Goriup, da se mi sploh ne udeležimo volitev ! Iu tudi jaz sem protestiral proti takemu postopanju, ali oni, kakoršnji so že, se nimalo niso brigali za to.
Poljski čuvaji.
Pozabil st m bil poprej omeniti se nekaj zel<S važnega za našo okolico. Povodom razprav o proračunu smo tudi zadnjiS zopet predlagali, da bi se zopet uvedel institut poljskih čuvajev. Tojezel<5 potrebna naprava za posestnike v okolici, kajti brez varstva posestva ni možno vspešno obdelovanje zemlje in spravljanje poljskih pridelkov domov. Na to pa je bil njihov odgovor, da oni niso več poklicani plačevati in vzdrževati poljske čuvaje, odkar jim je odvzeta varnostna policija po okolici. Vsled tega da oni nimajo več te dolžnosti. Sedaj nastaja naslednje vprašanje. Občina pravi po evojih poklicanih organih, da to ni njena dolžnost, ampak dolžnost vlade. Naši so se torej res predstavili vladi in prosili njo za pomoč v tej stvari. A vlada je odgovorila zopet, da to ni stvar države, ampak stvar občine. Mi moramo torej želeti in zahtevati, da se občina in vlada enkrat dogovoriti, kdo da je prav za prav dolžan vzdržavati poljske čuvaje v tržaški okolici ? ! In ako misli vlada, da je občina dolžna, potem mora isto tudi prisiliti do tega! Jaz vsaj mislim, da ima vlada avstrijska več moei, nego vlada tržaška! (Klici : Nima je !) Močna je avstrijska vlada sicer bolj, ali ona ima vedno neke posebne ozire, da proti tržaški vladi postopa tako rahlo in nežno.
Na zadnje so se mestni očetje vendar zmirdili na okolico in so nekaj zanjo predlagali. Vi znate, da so nastavili po vsaki vasi vaške načelnike : »Capovilla«. Mislili so, da na tak način zadušijo narodni čut po okolici in »la spravijo isto pod svojo kapo. Ali to se jim ni posrečilo. Ni šlo tako in tako hitro, kakor so želeli. Zato so sklenili, da predložijo mestnemu svetu novo ureditev, po kateri bi bila okolica razcepljena v dva dela. In j sicer bi po tej ureditvi gornjo okolico odcepili I od spodnje okolice, tako, da bi na Opčinah : ustanovili poseben oddelek trž. magistrata in bi v ta namen poslali tja gori enega asesorja z drugimi referenti in pisarji. Stvar bi bila morda dobra, če bi se prav uredila. Pri vsem tem pa so pozabili na to, da te preureditve ne morejo uvesti brez dovoljenja Nj. Veličanstva ! ! Se le vlada jih je opozorila na to, zbok česar so umaknili svoj načrt in stvar je zaspala.
Zastava sv. Cirila in Metodija.
Približal se je dan, ko se je imela po tržaških ulicah zopet pokazati zastava, katera
greni življenje ponosnim Italijanom v Trstu, to je zastava bratovščine sv. Cirila in Metodija. To priložnost seveda niso smeli opustiti v mestnem svetu, da ne bi zopet enkrat pokazali svojega eovražtva do Slovanstva in cerkve. Jaz nisem poklican, da branim cerkev pred napadi, ali napade na slovensko narodnost moramo mi sami odbijati, ker za nas ne skrbi nihče drugi. Ko so torej predlagali, da naj se različne stvari odvzamejo škofu in cerkvi in ko so protestirali proti temu, da se zastava pokaže na ulici in jim je o tem pomagala in sekundirala tudi slavna galerija : prišli smo do prepričanja, da nam tudi naše mirno vedenje nič ne koristi. Ce bi bili mi tudi še tako dobri iu spravljivi, če bi se mi tudi do skrajnih mej zatajili, vendar bi nam to nič ne koristilo, ampak bi to le nekako dajalo povod za domnevanje, da se hočemo odreči svojim idejalom, da se hočemo popolnoma odreči svojim narodnim aspiracijam.
30 proti 3!
Zato smo jim o drugi priložnosti, ko so zopet pokazali svoj narodni fanatizem in sov-vražtvo proti vsemu, kar je slovenskega, povedali, kar jim ni bilo prav. O tem nočem govoriti na široko, ker sem sam interesiran. Vendar hočem napraviti nekaj opazk. Dne 30. septembra se je zgodilo v mestnem svetu, da so gospodje pozabili na kulturo in civilizacijo. Že starim Rimljanom je veljal rek : De mortuis nil nisi bene. (O mrtvih govori samo dobro !) A ti gospodje so pozabili tudi na to. Na mrtvecu maščevati se, to je naj-podlejše, kar si moremo misliti in o tem oziru so se gospoda večine ponižali pod nivo hijen, onih najkrvoločnejih živalij ! Kajti oni, ki se hvalijo vedno s civilizacijo, so se hoteli maščevati nad mrtvecem, ki ni imel nobene druge krivde, nego da je bil predober. In o rečeni priliki smo jim to nekako povedali, a namesto, da bi nam bili odgovarjali z argumenti, kakor se spodobi, so odg »vorili z brutalno si'.o in sicer 30 proti 3. (Vrisč. raznovrstno vsklikanje.) Seveda : 3 niso mogli ničesar opraviti proti 30 ! Zgodilo seje, kar se je zgodilo, in na to se nam je še zagrozilo, da mi ne pridemo več v mestni svet: ali oni ven, ali mi ven ! O tem se je govorilo in žugalo. Kaj naj storimo? Ali naj se udarno, ali nsij vendar zt pet gremo v mestni svet in naj kljubujemo ? Odločili smo se za kljubovanje (Viharen aplavz.), sklenili smo, da Be povrnemo v mestni svet. (Klici: Prav! Prav! Živio!) In kaj se je zgodilo? Tisti ljudje, ki so toliko kričali in od katerih se nekateri še sedaj nieo potolažili (nekateri njih še niso prišli in baje ne pridejo v mestni svet, dokler bomo mi hodili notri (Klici: Rascovich !) — tieti gospodje, ki so toliko žugali, so, ko smo zopet stopili v mestni svet, lepo molčali in so nas mirno pustili na naša mesta! In ne samo to, oni so bili bolj prijazni z nami nego prej. Kako to? — — — —
Stvar se pojasnjuje s tem, da je o tej priliki vlada vendar enkrat sprevidela da trpi s tem tudi ugled države in vlade in ona je zažugala, kakor se je slišalo, da o najmanjšem škandalu razpusti mestni svet.
To bi bilo sicer lepo in razveseljivo za nas in morali bi bit* le zadovoljni, da se nam je dalo zadoščenje. Od neke strani se nam je cel6 namigovalo, naj se ne udarno in naj provociramo dalje. To se nam je nasvetovalo, ali predco smo Ee odločili do takega koraka, smo sklicali sejo in smo povabili tudi druge vzgledne narodnjake, da so temeljito posvetujemo o tej stvari. In k« srno vsi sk tipaj dobro pretresli to vprašanje, smo prišli do prepričanja, da bi mi Slovenci, če se razpusti mestni svet, ne bi bili nič na boljem, nego prej ! K večemu, v najugodnejem slučaju, bi si mogli priboriti en mandat, nasprotno pa bi o današnjih razmerah riskirali zgubiti še kak
mandat. Xa vsaki način l>i l>ila to ugodna prilik« za Italijane, <V 1»,' kdo nas propadel po takili prizorih, hi oni to izkoriščali v saiisln. «Ia so nas volilni pustili na cedilu. Pa še nekai družeča ! V Trstu i mutno list, ki strašansko napada camorro. Ta list je nagovarjal in silil: naprej ! ITpal j*-, du pride do Volitve in da nastopi n«>va stranka, ki se bo bojevala proti camorri. Ampak take stranke danes v Trst u nil i ni. List je, a stranke ni, »ter noU'Hen od laški!, prebivalcev nima toliko [*»truma, da bi odkrito nastopil proti •ign<>ro«n v mestnem svetu. Javno, odkrito, nr<V z nami nobeden nikakc zveze. 8 takimi ljudmi pa. ki nimajo p. >iruma, i»e moremo računat ! Skušnje nas u<V, da tista skrita' stranka, ki morda simpatizira z Avantijera. čim je prišlo do one točke : uli za ctuiorro ali /a .Slovence, da tisti ljudje vsikdar ftoteg-nejo proti nam in za camorro!! O zadnjih' držat nozl»orskd> volitvah. ko je šlo za to, da se odločijo :.li za sl< vensk-ga kandidata, ali za Hortita. katerega so j oprej najljuteje na- • padat:. s <> s a m i t i s t i g o a p o d j e i z -d a i a i i p r o-k I a m a e i j o in priporočali v o I i | e e m, naj v imenu »p a t r i j p« glasujejo za H o r t i » a ! In sio je zg»dilo v tretjem kolegi']**. 8 tak m liudm ne moremo paktirati iu še manje zanašat: se nanje. Ko bi prišlo do tega, da I »i m rali p< kazati svojo barvo nasproti narn ImmIo tt ljudje ravno tako jM>s>»pali prot: nam, kakor <-daj p.-stopnjo |fo*|H)dje v me-t.it-in svetu. Radi lega smo rekli: Čas ni še prišel, ijudstvo n še zrelo. Ca s naj *tori svojo! Ir» res: čas nas že sedaj ni izdal. Na, dan prihajajo take stvari, da sm<» lahko- xa-dovol<n:, <la sedimo v mastnem svetu.
Afera o Micelinu Joras.
1*« znate li af ro o šinterju? Pokazalo- se e, da nas nočejo sl.šati niti tedaj, Ko celo s sto- ; jimi pudti si {hhI pritožbe navajam » takta in jn-ič*- in se oltračam » do oblasti! Ne slušaj o na*. ampak | sne z i rajo to in varujejo svoje j kres:ure. Ne samo da prež r«jo pritožbe po-j sestn Kov-ol»čanov, ampak izjtostavljajo ljudi i ne\arno-ti-n, satno da zakrivajo lumpa rij o. Ali iai	gotov, da pri lejo še drugi slu-
čaji in takrat l»omo imeli več zadoščenja, nego če Iti se bil razpustil mestni svet.
Kaj pa vlada? Govorilo se je že veiiko o njej. Težko je govoriti več. No, konstatirati treba fikt. da je vlada sami po sel>, in tudi če je ni kdo ne opozarja, dolina, da nadzoru!«' pospo i o in o;>čino 1 n to ne morda samo v kaki maj h ai občini doli v Istri, ampak tudi v tej naši veliki občini. -laz pa povem, da je naša slavna vlada bila opozorjena na slučaj Jo rase v! A kaj je storila naša vlada? Vse akte je j>o*lala na magistrat, in tam so jih najbrž spravili v svoj arhiv, ne da bi kaj storili. Oe je g. dr. Gregorin v zadnji mestni seji predlagd, da se uvede stroga preiskava ne le proti J »rasu, ampak tudi proti tistim činiteljem, ki niso izvrševali svoje dolžnosti kakor nadzorovalni orgaui, potem velja ta predlog tudi glede tistih organov na ua-mestn.štvu, ki so imeli v roki stvar Magda-lenčanov proti Jorasu, a niso nič storili.
Kaj pa sedaj?
Kako postopati ? Odgovor je lahek in teže k. Lahek, ker hočemo še dalje kritizirati, pa makari da nas tudi še enkrat vržejo ven. (Živo!) Ali naše postopanje, oziroma naša naloga je tudi jako težka, ker nas je sploh ma o. a malo število nekako deprimira veselje .n voljo do dela. I u še posebna do takšnega delovanja, kakor je imamo ini. Pa tudi radi tega, ker imun > tukaj v svoji hiši, v svoji občini, mej svojci, takih ljudij, ki nas napadajo, ki nas sumničijo, ki sumničijo uuše dobre namene in našo dobro voljo. In slednjič: ker nimamo zaslombe, kjer bi je lahko imeli. Govori o ljudeh, ki na* tukaj frumni»ijo in napadajo, mislim na tiste, ki so na pr. v sv. Križu mislili, da b »do najbolje poviševali kor;st delavcev s tem, da nej napadejo kapitalistov, ampak n a s! j Mi vsi smo reveži, mi vsi živimo od dela svojih rok! A tisti gospodje so vendar napadali nas in nam očitali našo narodnost, naše -loven^ko čustvo in prepričanje. O vsaki priliki povdarjamo, da mi skušamo koristiti vsem stanovom, posebno da pomagamo delavskemu stanu, ker ravno on daje naši st v ari največ privržencev i n n a s n a j b o 1 j podpira! Oe pa se od nas zahteva, naj se odrečemo svoji narodnosti. tega nikdar ne! (Buren aplavz).
Internacijonalizem.
Zahtevajo, naj lx»mo internacionalni! Meni pa se zdi, da tudi oni niso bolji interoaci-jonalci nego smo mi. Mi govorimo z Nemcem nemški, z Italijani italijanski, da, mi felo grešimo ore pogostokrat proti svoji lastni narodnosti ! Z bok svoje obzirnosti in miroljubnosti govorimo tndi v mestnem svetu italijanski. S e-li pa še kedaj čulr na pr. od katerega Učekarja, da bi govoril slovenski z onimi, ki so slovenske narodnosti?! Oni umejo internacijnnalizem v tem smisl?jT da se mi odrečemo svojemu jeziku na ljubo drugim. A tega ne storimo, ker bi se pregrešali proti sebi, proti svoji narodnosti. Oni so in-ternac jonalni tako, da kličejo- preko luže — ljudi semkaj in puščajo domačine brez dela F! Izgovarjajo »e s t*m. di je tu <|f>sti in preveč dela. Ce bi bilo res dosti del«, potem pa v praši m, zakaj so ustanovili tisto: Can-eelleria per i disoecupiti ?! Će bi bilo dela. J ne bi trebalo takih kanoelarij. TmJi vlada je pokazala, da ni zadostno dela, ker je izdala razglas, s katerim svari pred izse:j»evanjera. Če bi bilo d .sti dela, br ne trelml<* svariti ljudi pred izseljevanjem, kajti le pomanjkanje dela, {»ornanjkanje sredstev za življenje sili ljudi k izseljevanju, a od struge strani se ni čuditi temu, ko je cel 6 vlad1* z a-» i panje nove luke izročila- t n j-cem-podj e t n i ko m. (Pojavi ogorčenja). Mi ostanemo vedno na tem stališču, tla bodimo pravični ^»ntti v-em, in pomagajmo-, če nhnroče, vsem, ali prej svojim bratom, .n če ka) preostane, jw>tein še-le tujcem !
Dvmači prepiri.
Naše stališče je težko tudi iz ra>jr>ga,. ker pri sokrvnih bratih nimamo nikjer no- • l>eiwr ni moralne ni ma-terijalne zaslonih in-; to vsled rajrner v sosedini jih |x>krajinah, po-eebno na Kraujskem in Goriškem. Mi v Fr-;stu smo i/.rt>čeni an miU-ist »n nemilost sxan-Kai», ki ne poznaj« nol»enib ozirov. Xa'ii bi ilajalo nekoliko pogutosi, ako bi vedeli,, da so za nami ljudjt?, ki uh p>lpirajo in i š" so pripravljeni za n*-'. kaj žrtvovati.
Ti ljudje, ki so poki>eani, da bi- nas- j p*>dpirali v nan>dtnih ii% političnih borbalr^.da bi nam pomagal)*- s« pa med seboj prepirajo v nečast sebi iu tujcema na korist! Oni sicer pravijo, mi ne poznamo njihovih razmer. No, mi »Vtbro poznano te razmere. Ali- oni sU»jijo v kisti megli, iz katere ne vidijo tiaieč-, t«k", da ne rualtkujejo več brata »i sovražnika, i» se cesto vežejo celo z nasprotniki. To \ ena iz gotovega vira, da se je dogodil slučaj, da so naši ponudili nasprotnikom zvezo, ali sovražniki so bili tako pošte »i, da so odklonili to zvezo!! .In če se že prepirajo mej sel>oj, da bi vsaj ne skušali prepira zanašati tudi med nas. Ali niti pred tem nismo varni več.
V zadujein času se je dogodilo* tla so prišli Slovenci z Goriškega in Kranjskega v Istro, kjer smo izostavljeni hujemu pritisku so vraga, kjer nas tlačijo slavni signori italijanski huje nego Turek rajo —- in so ti i ljudje začeli hujskati naše ljudstvo proti onim, ki se največ zavzemajo zanje, namreč proti duhovnikom! Jaz nočem bran ti duhovnikov, ali kar je res, je res. In tudi če se mi poreče, da sem klerikalec, vendar izjavljam, da bi bili mi vsi po Istri že davno-poitaiijančeni, ako ue bi bilo duhovnikov. In dotični ljudje so imeli žalosten postim, tla so skušali naše ljudstvo, ki vidi v duhovnikih svoje tolažitelje, naščuvati iu hujskati proti poslednjim. Tega se ne more dovolj strogo obsojati. Javno izrekam, tla je vsa krivda na strani dotičnih rojakov naših in tla zaslužijo vsa očitanja, ki jih morajo en ti dan za dnem. Oni si zaslužijo tisto slavo, kakor voditelji nekdanjih polabskih Slovanov, ki so prodali svoj na roti sov ragu. In tam, kjer so nekdaj bivali polabski Slovani, ni sedaj ni enega Slovana več. Naše ljudstvo mora priti do ' tega prepričat-ja, da jih ti voditelji ne vodijo ! po pravi poti in da bi se isti morali utnak-n>ti tja, kamor spadajo.	(Pride še.)
Politični pregled. j
V TRSTU, <lne t novembra iSKJl i
O položaju. Ne gre ! Ali bolje rečeno: ne pojde tako, kakor si je mislil gospod Korber! Sedanji naš gospod miuisterski predsednik si je domišljal, da za točno funkcioniranje parlamentarne mašine mu ne treba druzega, nego da kolesa slovanskih strank maže z oljem lepih govorov o »nevtralnosti«, Iona nemških strank pa z resničnimi uslugami !
In vendar ue pojde tako! Ta.co sta v sedaj vršeči se proračunski razpravi g. mini-sterskemu predsedniku z vso potrebno odkritostjo povedala češka poslanca dr. Začek in tir. Kramaf. Prvi je mej najzmernejimi češkimi politiki. A tudi on je odgovornim svetovalcem krone zalučal v obraz očitanje, da so dne 17. oktobra 1899. — z odpravo jezikovnih naredeb — storili zločin, ki je bolj nego Cehe zadel državo in nje avtoriteto. S tako vlado ni možno reševati težavnih problemov in vprašanj. Če Nemci govore, da Avstrija mora biti nemška, alf pa naj je ne bo, potem bi vlada ne smela govoriti o nevtralnosti, marveč bi jej bilo v sveto dolžnost, da poseza vmes, ko. se iz etičnega vprašanja hočtr napraviti vpra- i šanje sile, in zabranjevati bi morala, da ne bi šibkeji padel pod močnejim.
Se odločneje j« govoril tir. Kramar. Da imamo kako posebno državno pravdništvo za na«lzorovanje dejanja in nehanja naših vlad, pa bi isto gotovo ne moglo se««aviti huje cibtoihHee o postopanj n Korberjeve vlade, nego jo je izrekel tir. Kramar. Ali pole~tega j je-obsodil dr. Kramrff- tudi sedanji parlament. Po njegovem in njegovih tovarišev prepričanju »ta toliko vlada kolikor parlament' absolutno nesposobna za rešenje avstrijskega problema. In posledica tej nesposobnosti »a obfch* straneh je, da imamo akutno parlamentarno in plazečo se državno kriz*«,, k i' pa tudi m* o r a prav k m a 1 o- postati akutna. Cehi so. mt>gli — tako-je-■ izvajal dr. Kramar — preprečiti to proračunsko prazpro-vo, ali niso hoteli, ker se jim vidi nujno potrebo, tte se izreče odkrita beseda- o brezupnih parlamentarnih in političnih odno-šajib.	t>era parlamentom, v katerem se
! proces razsula oprijema vsega, hoče miai-sterski predsednik voditi boj proti Ogrski in proti vsemu svetu!! Po tem vskliku pa je dr. Kramar podal za gospoda Korberja-; usodno izjavo, pravi memento mori : »AH-nimamo prav, akt> »o morrmo sodelovati*, ako nismo dovolj lahkornišljeni, tla bi na-, takih močvirnatih. >leh ya pričenjal i toli veliko-; politično in^ državno akcij.t?!« S tem je govornik označil parlamentarno krizo.
Ivo je pa dr. Kramar govoril o državni krizi, bilo je, kakor da noži režejo v meso \ Korberjevo — nevtralitete. Govorni k Je očital Korberjevi vlatdi, tla osirorn na vsenem-ško gibanje zanemarja svoje dolžnosti do i države. Vlada »ima toliko poguma, da bi odkrito povedala, da nt-mško gibanje p<tme-nja nevarnost za državo. Vlada gleda marveč simpatično na stzanke, ki kh h te vajo nemški državni jezik, katerega ne morejo doseči drugače, nego po l>oju na življenje in smrt ! Vsenemčko gilvanje je le priprava za aneksijo k Nemčiji. Sosebno je protestiral govornik, da se češki radikalizem meče v en koš-z nemškim radikalizmom. Češkemu radikalizmu. je meja : obstanek države, nemški j radikjdizem se pa še le začenja tsmy kjer se j nehu^e češki. Vladi bi bilo v dolžnost, vo- j diti vse narode v *>oj proti tej nevarnosti !': Ali. že posl. Herold je rekel: Vlada im;t energijo samo proti nam, sicer pa proti nikomur! Oni namišljeni rešilci Avstrije, ki so odpravili jezikovne naredbe, so na najbolji poti, tla ugonobe Avstrijo !
Govornik je povdarjal. da udarca, ki ga dobili (*1ehi z odpravo jez-kovnih naredeb, ne pozabijt>, ker tu li narod češki ima svojo narodno čast. Oehi nočeje biti a.trtxl slug, ker stoje kulturno tako visoko, kakor vsaki drugi nari.d v Avstriji. Zato iajavlja, ti a Oehi ne morejo slediti pozivu Korbejevemu, marveč »tore vse možno, ti a b o ti o Korberjevi vi a d i križali pota!! Dr. Kramar je zaključil: Naj nas le sovraž-jo, naj nas le tožijo, naj nas le kaznujejo in proganjaj«*, mi hočemo prenašati v*e v pričakovanju, da pri-• deta dan in ura, ko bodo tudi "ni, ki nas danes hočejo kaznovati iu ki so danes nevoljni na nas, zadovoljni, da se v velikem nismo pokazali male in da nismo za nobeno 'ceno in niti /.a trenotek hoteli zapustiti, zastave močne, vsem narodom jednako pravične države.
To je bila enkrat poštena be*e la v času i sile. Naša najiskrenijega želja bi bila le, tla se vsa ta energija v besedah p rek uje v energijo dejanj!! Zadnji čas, da se prične resnična borba proti zistemu Korberjevemu ! Kdor ima oči, tla vitli, si ne more več zakrivati dejstva, tla nikdar še nismo imeli tako pasivne bilance, nego jo imamo za dobo, odkar nas vlada g. Korberja — nevtralnost, Sosebno tu pri nas »a jogu se nam zdi ka-
kor da smo vrženi za 20 let nizaj. Kako da se je vse zaklelo proti nam ! Res je sicer, da vladina usta niso še nikdar toliko govorila o potrebi >nevtralitete«, a istolako je res, da se nikdar še ni vladalo tolik« nemško-nacijonalno, kakor se vlada sedaj. S tem je pa tudi povedano, da za Slovane, akt) niso slepi, more biti nasproti tamu ininisterstvu le — opozicija do skrajuosti. Čehi naj izvedejo to borbo tudi — za nas. Za to jih prosimo, ne ukljtib, ampak ravno radi tega, ker ni nade ob sedanjih okolnostih, da bi v naši jugoslovanski delegaciji našli }>otrebne opore. Nič bolje ni glede Poljakov. Cehi veljaj«t itak že kakor zastavonoše avstrijskih Slovanov. Ali nikdar se morda ni bila tako nujna potreba, tla se izkažejo take, nego je ravno sedaj.
Strankarski shod avstrijske socijalne demokracije na Dunaju. Dne
t. m, piičel je v hotelu »Wiinberger€ na Dunaju shod delegatov avstrjiske socijalne demokracije, katerega shoda se je udeležilo 100 delegatov. Za sedaj se hočemo tunejati le na jednostavno poročanje; nekoliko misii ♦t tem zborovanju pa podamo pozneje. Na dnevnem redu posvetovanj,, ki bodo trajala več tlni, so: poročilo o delovanju stranke, poročilo o delovanju socijalitttičnih državno-zborekih poslancev, poročilo o skupni organizaciji stranke, <•>■ trgovinskih pogodbah in delavskih interesih v Avstriji, o zavarovanju za startat in invaiuliteto, za udove in sirote.. Najvažnejša točka posvetovanj pa l«> revizija strankinega program«. Na predposvetovanju delegatov, ki se je vršilo dne l. t. na., pa so sklenili brisati točko- o skupni organizaciji z dnevnega reda in postaviti mesto t« na dnevni red točko o noveli ks obrtnem red tu
S*>cijaliste iz Nemčije zastopajo posl. Bebel in Erhart ter urednik Eisnesv s icijali-sfce iz Ogerske pa Gmssmann.
Pred prehodom na dnevni red* prvega posvetovanja dne 2. t. m. je {»ozdranrit zbo-ro*aice f>osl. Bebel, ki je rekel med drugim, da se socijalistom ne n*ore nič očitasi radi tegay ker spreminjajo svoj program ;: s tem da ravno dokazujejo, tla so stranka, ki stremi po napredku.
V debati o poročil« strankinega delovanja, pral je dr. Adler socijalistično stranko glede postopanja tt vprašanju jezikovnih naredi*. Dejal je, da su bili soeijalisti le proti načinu, kakor so se izdale jezikovne navedbe, ne pa proti jezikovnim naredbam samim. •iKaktum pa je vendar Sa, tla so jezikovne naredbe hotele vsaj deVmu u-treei opraviče-Kim zahtevam naroda češkega m laktom je, da so tudi socijalisti mnogo pripomogli, da so se iste razveljavile, pa bodisi to pod ka-terokoli si bodi pretvez**. Radovedni smo, ako bi se socijalisti kaj branili v slučaju, tla Iti se jim hotelo potom« kakoršuega si ltodi >ukaza« dovoliti občo iu jednako volilno pravico ali pa 8 urni dnevnik. O, ti ljubi s<.li-aem ! Op. ured.)
Posl. Daszvnski je poročal o delovanju soeijalističnih državni#icborsKih poslancev in je rekel, tla prva naloga zbornice poslancev, bi morala biti ta, <la izvetle reformtt tiskovnega zakona in za ko t* o zavarovanju za starost itd.
Na predlog bivšega <lržavnozbt>rskega |x slanca Schraminelu so zvezi socijalnodemo-kratičnih poslancev jednoglasno izrekli zaupanje.
Vojna v juini Afriki. Kakor nam dokazujejo zadnji dog<»dki v južni Afriki, r-e vojna res bliža svojemu koncu, a ne takemu koncu, kakoršnega si želijo Angleži, temveč ravi.o nasprotnemu. Porazu, ki ga je doživel general Methuen, sledil je te tlni drugi, še občutnejši |M>raz za augle/.ko vojsko.
Hotha, tisti Hotha. o katerem so Angleži ravno te dni pisali, tla ga imajo skoraj v pesti, je prav pošteno, nabil čete polkovnika Beusooa, kateri je bil v tej bitki ulut. Kakor v ironijo je neki aagležki list nekoliko prej. predno je došla vest tt porazu, ki ga je doživela kolona Bensonovn, priobčil dolg uvoden članek, v katerem je slavil Hensona, kakor jed nega najboljših angležkih častnikov, čegar delovanje tla mnogo pripomore k hitremu
koncu vojne.
Botha }e napailel Bensonovo kolono blizu Berkenlaag<le, severo-vshodno od RetheJa. Be-! thel leži 40 milj severo-vshodno od Stander-| tona iu 80 inilj jugovshodno od Prctorije. Angleži pripisujejo ta poraz —. megli, kakor da bi biln megla samo za 'Angleže in ne tuji za Bure! V tej bitki je ostalo mrtvih 11 augležk'h častnikov, med njimi polkovnik Bensttn, jeden major i a nekaj stotnikov, 1
častnikov je ranjenih.angležkib vojakov je ubitih, l"»f) pa ranjeirh. Bojno jw>lje je pokrivalo torej vsega skupaj 24i> mrtvih oziroma ranjenih vojakov in to jm» poročilih angležkega vojnega urada, v resnici pa so izgube Angležev bržkone še veče. Angleži so zgubili tudi dva topa. o katerih pa ineni Kitnhener, da jih Buri bržkone ne b »do mogli odpeljati ter da jih dobe Anglež! nazaj. Kitehener poroča tudi, da je odposlal nove čete Ben-onovi koloni na pomoč. Buri pa se bodo za te nove čete zelo malo brigali, ker njih že davno ne I »o več na raestu, predno prikorakajo angležke pomožne čete. Na Ang- ; ležkem je ves*, o tem novem porazu angležke | vojske vzbudila silno vznemirjenje in zopet se močneje oglašajo zahteve, naj bi se vendar enkrat napravilo konec teinu nečloveškemu klanju. Angleiki državniki se pa težko odzovejo tem pozivom ker so sedaj nezmožni trezno premišljati o položaju, marveč se nahajajo v razpoloženju h a zar d nega igralca, ki neprenehoma zgublja in se ne more ločiti od igre. dokler ni izgubil zadnji .»ovč č. Vedno upa. da zo}>et pridobi, kar je izgubil, a sreč » mu j*- nemila in mesto da bi zopet pridobil, kar je izgubil, pa izgubi še tisto, kar m'i je ostalo. In Anglija je mnogo izgubila v tej vojni. Izgubila je svoj ugled, izgubila m l jon»* in milijone in izgubila je neštevilo s\*v>jih vojak«»v. Vse bi Anglija najbrž rada žrtvovala. samo izguba ugledi med drugimi narodi jo največ boli. Oaa bi morda danes ra^la dala Burom samostojnost in m »Ha celo KapUndijo po vrhu, sam > da bi rešila svoj ugled, a to je nemogoče. Tudi če bi sedaj premagala Bure, ostala bi jpj sramota, da se je ponosna Anglija inorala nad dve leti bojevati proti malemu burskemu narodu.
Tržaške vesti.
Odprt srok. l'^ledui ir» spoštovani rodbini Margreiter Mankoč je zadala britka iz guba : v soboto predpoludue je preminol tu v Tr-tu g. Edvard Margreiter, viši kontrolor na kraljevi ogrski državni železnici, svak trg. bratom Mankoč.
Pokojnik je bil č;4an \ službenih krogih t<-r sfv štovan in Ij o bije u pri vseh. ki so ga poznali. Njegova smrt ni uža 1«»stila ie prizadeti rodbini ampak veliko število znancev in prijateljev ol»eh rodbin MinkoČ in Mar greiter ! Sj* štovanima ro Ibinama izrekamo iskreno sožalje, [Mtkojuiku pa bodi večni mir !
Himen. Danes seje poročil v Skednju vrl: rodoljub, g. Benedikt Godina, predsednik. tam«-nje č talnice, z nežno gospico Antonijo Vekjet. Čestitamo!
Blamirali «m> se! Pred nekaj dnevi smo pisali, tla so tržaški iredentovci začeli sprejemati laške kantenose'ce za tlakovanje ulio.
Kes je bilj že prteej onih tujih črnih obrazov po nas h ulicah.
I ržasko vodovodno društvo, sestoječe po velik večini iz tržaških milijonarjev in Zidov in ob enem seveda — tudi to jo jedna tržn-kih abnormalnosti — 'konservativcev«, je bilo najelo same tujce, ki naj bi tlakovali razrušene ulice — toda morali so jih nadomestiti /of»et z naš n<*i in to enostavno iz vzroka, katerega smo že jrtjvdarjali : zato namreč, ker je naš okoličan za to delo - -ftpectjal -t, ne-losežen, izla-tli pa nedosežen od izmozganih, fizično oj»eŠjnih ter slabo hran-jen ii regnicolov! Camorri se j^ zgodilo zoj»et, kar že večkrat. Biainirali so se že z I h »j kotira njem naš h jH-ric, z bojkotiranjem naših kru-.tric, naših kmetic, ki prihajajo vsaki dan za rano v naše mesto in ki prava dobrota iu udobnost izlasti /.a nižje sloje prebivalstva, a !-e.saj so se blamirali z odganjanjem naš h okoličanov od dela na tlaku !
No, ne gre. pa ne gre! Razmere so vča-ih vendar mo.^n^je nego tudi najmoČneji, in mijzagnženeji — camorrist. Ali to i m »< 1 i v pouk tadi na- 111 okoličanom, da 1 m»>i«» vedeli cen?ti svojo iu vrednost dela svojih rok, da se l-odo zavedali, tla ne uživajo uikakih dobrot, ko delajo, in d i ni nič res, da bi bili oni tist del. ki prejema, a tržaški signori oni del, ki j iu daje. ampak naši ljudje uaj vedo, da, ako prejem;im zaslužek, pa dajejo tudi delo, ki j- p. |H»luoma vredno zaslažka. Ker, ako bi ne bilo vredno, bi jim je tržaški signori prav gotovo ne dajali!! Okoličani, opu-t te torej t sto krivo misel, kakor da vam signori na magistratu kaj darujejo!
- Kokovnjaei*. Tretja predstava te lepe nar dne 'gre je vspela še sijaj ne j še od prvih dveh iu nam je zopet dokazala, kako privlačno silo ima tlo naštga občinstva. Ta igra
ostane gotovo na repertoaru tudi potem, ko tržaški Slovenci slednjič dospemo do stalnega slovenskega gledališča. Udeležba je bila morda še ogroranejša, nego na prvih dveh predstavah ; posebno mnogo inteligence je došlo. Sedeži so bili vsi razprodani iu tudi stojišče je bilo natlačeno. Igralci so izvršili svojo nalogo še bolje, nego na prej sijih predstavah.
Sodč po vspehih teh treh predstav »Ro-kovnjačev«, mislimo, da bi bilo mogoče v barkovljanskein »Narodnem domu« v zimski sezoni davati po jedno ali dve predstavi na mesec, da bi se toli občinstvo, kolikor igralci ' sami privadili za bodoče stalno gledališče v ! Trstu. Seveda bi se izmenoma mogle vrstiti predstave tudi v veliki škedenjski dvoran", ako bi se primerno povečal sedanji oder, ker tak, kakor je seda', ni za nobeuo rabo, posebno ne za večje igre.
Vsakakor pa pričakujemo odi naših di-letantov, tla nas v bližajoči se zi«^ razve3e'č še s kako novo večo igro.
Tirieeva dramatična družba je uprizorila v drugi polovici ininolega tedna tri predstave v telovadnici »Tržaškega Sokola«. V telovadnici je družba postavila obširen oder, ki pojiolnoma orlgovatja svojemu namenu, tudi sicer je telovadni«** lepo urejena /.a te predstave. Scenerija je dobra, kostumi pa so prekosili naša pričakovanja. Sploh nas je vsa skupnost kaj prijetno iznenadila, če tudi smo po poročilih iz druzih mest, kjer je prej dajala predstave Cirieiva družba, smeli pričakovati le p umetniški užitek. Nekateri igralci te družbe so uprav izvrstni, dočim vsi drusji popolnoma zadovoljujejo občinstvo. Dočim n;is je družba kaj prijetno iznenadila se svojim izvrstnim igranjem, nas je pa, ua-sprotno, naše občinstvo &e svojo briljantno odsotnostjo zelo neprijetno iznenadilo. Vsaj gospoda bi se morali nekoliko zanimati. In toliko slovanske gospode imamo gotovo v Trstu, <la bi morali biti vsak večer vsaj vsi sedeži razprodani. Menda se vendar ne sramujem » »Sokolove telovadnice« ! — Saj smo posebn * sinoči videli v njej n^kaj jako odličnih oseb, med njimi n ijveč Srbov. Upamo, da nam v prihodnje ne bo trebalo pisati več rekriminacij.
I>a ne bomo krivični, moramo priznati, ' da je bilo te dni res slabo vreme.
Prva predstava je bila v četrtek zvečer in se je predstavljala igra »Kraljevič Murko in zamorec«. Jako dobro so igrali g. B trjak-tarevič (Kraljev <• Marko!, g- Stojković {zamorec), g. Jurković (car turški), g.a Lazeča (Zelida) g. Lazit* (Odžai in sploh vsi, ki ni-o imeli ra»vno hvaležnih ulog. Sploh nima vsa igra takih ulog. kjer bi mogli igralci pokazati vso svojo umetnidko zmožnost. .Iako lepo je bilo petje, le škoda, da se ni moglo spremljati z orestrom, ker je družba (radi posebn li neprilik) prvi večer ostala glede godbe ua cedilu, l udi druga predstava, ki se je vršila v soboto in sicer Nikolaj Subič kn-z Zrinj-ski« , je plošno ug.ijala. Najbolj pa je ugajala sinoćnja predstava »Balkanske Car ee«, ki se je predstavljala uprav dovršeno. Najbolj sta nam sin č' ugajala ga L-izička (v ulogi Danice) iu god. Barjaktarov e (Stanko, vojvoda zetski, mlajši s'n in Ivana Crnojeviča, gospodarja Cruegi-re iu Z-ne): oba, toliko Lazćka, kolikor Barjaktarov r žela sta za svojo izvrstno igro mnogo pohvale. Posebno mojstersko je igral g. Barjaktarovi pri/.or, ko prehode kneza Deana. kateri mu je očital izdajastvo, njegov notranji boj, naj Ii uboga umirajočega Deana, ki ga roti, naj zapusti zavezništvo s I urki in naj brani svojo domovino, ali pa naj sluša sirenski glas utnsrajočegt Turka, ki mu t>bet.i balkan-ko carstvo — ta notranji boj je bil kaj dobro prikazan ; i stota ko je igral jako dobro v tem prizoru tudi g. Stoj kov i<5 (knez Dean). Dalje je bil g. Barjaktarove dovršen tudi v prizoru z Danico <£.a Lazička), ko se i je v njem bojevala ljubezen se slavohlepnotjo in ko se je slednjič odločil raje za earsko krono, ki so mu jo obetali Turki, nego za Danico, ki ni hotela izdati svojeg* naroda svojemu zaročencu na ljutio. Raje krouo brez Danice, nego Danico brez krone — bil je njegov sklep; v tem prizoru se je odlikovala tudi g.a Lazicita (Danca) s prikazivanjem svojega čistega rodoijubja, ki je pripravljena žrtvovati tudi svojo srečo na altar domovine. Jako nam je prijala g.a Cirie.ia v ulogi Marte iu g. Jurković (Ihrahim aga, poslanik carja Murata), ko je vojvotlo Stanka ulovil v svoje zvito nastavljene mreže, iz vseh -jjego-vili kretenj se je zrcali;« prava turška zloba in prekanjenost. ^tfcdi drugi igralci so bili kos svojim imanje važnim ulogam. Dobru a«
r	' ' •	_	- ' 'J. ..*
posrečila končna skupina. Igra je, kakor omenjeno splošno ugajala in se bo bržkone predstavljala v nedeljo tudi v Barkovljah.
Repertoar Oirleevega gledališča. Da-, nt s ie odmor. Jutri se bo predstavljala Ku-mičićeva drama »Peter Zrinjski« (Zarota Zrinjsko - Frankopanska), pozneje igre »So kieac, »Materin blagoslov«, »Knez od Zetn-belija«, »Graničari«. Za jutršnjo predstavo so se cene določile tako-le : Sedeži z ustop-nino vred i.—IV. vrste 2 gld. ; V.—VIL vrste 1*20 gld.; ostali 80 nvč. ; stojišča 40 nč. Ako se občinstvo primerno odzove, osta nejo te cene tudi za vse prihodnje predstave.
Predstave se pričenjajo vselej ob 8. uri zvečer.
Iz Skednja nam piše prijatelj : V tukajšnji malone edini narodni krčmi »konsuin-J nega društva« so po mizah na razpolago uži- j galice židovske provenjence, ne vidiš, pa užiga-liee na korist družbe sv. Cirila in Motodija. In zakaj ne? Tako utegne začudeno vpraševati mnogokateri čitatelj. No, če ste že tako radovedni, pa povem: zato, ker ovoj užigabc družbe sv. Cirila in Metodija stane en cel novčič več, nego pa ovoj — židovskih uži« galic.
Za sedaj se omejam na to, da opozarjam vodstvo konsumnega društva na to nepristojnost. Ako pa to ne bi pomagalo, bomo znali tudi izvajati kousekvence. (Jasi popustljivosti so minoli.	—k.—
Proti pomanjkanju kovanega denarja V prometu. Od C. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva smo preje.i :
Ker se v zadnjem času zopet množč pritožbe radi težkoč in stroškov, ki jih imajo stranke, ako hočejo ndobit: razuih za promet potrebnih vrsti kovanega denarja, se je po nalogu c. kr. trgovinskega ministerstva vsem c. kr. poštnim in brzojavn m uradom zauka-zalo, da se imajo o vseh izplačevanjah kar le mogoče ozirati na želje strauk po raznih vrstah kovanega denarja.
O lavno zasedanje osebne dohodninske prizivne komisije za Trst in okolieo za
leto l(.H)l v Četrto, odkar je zakon o osebnih davkih stopil v veljavo, otvorjeno je bilo dne 31. oktobra UK>1,
Ko je predsednik, dvorni svetnik iu fi- | nančni ravnatelj, Oton vitez pl, Z mmermann, p. zdravil navzoče udeterjim dal nekaj splošnih obvestil, začela je komisija razpravljati o tlo slih prizivih.
Drobne vesti. Poskuse ni samomori. 18-letni Viktor I. se je hotel utopit' sinoči ob 9. uri. Viktor je bil včeraj vet dan v družbi ljubicc. Slednjič st*t se nek;>j zbesedila. Naenkrat ga je »ona« zapustila in zbežtla. To je bita preveč za tib>geg* zi-Ijubljenega mladeniča. To krutt> žaljenje od »njene« strani, ni mogel prenesti in je skle nil, d i stori z:i vedno konec svoji gro/.ni nesreči. Ž>; vidimo juiaka korakati [ir.iti pomolu, v svobodni luki, z nunenom, da si toli vroč » ljube/.eu ohla Ii, v mrzli — vodi. No. tu je prišel vtne-i tisti nebodigatreba <id redarja, ki niti hladne kopelji ni privoščil nesrečnemu mladeniču. Mož javnega reda in miru je od vel samomorilskega kandidata na inspektorat, kjer co mu menda nasvetovali primeren lek proti nesrečni ljubezni.
Sinoči ob 8. uri in pol je dobil gospod Tre ves sporočilo z Grete, tla se neki pijani mož hoče vreči v vodnjak. Tamošnji ljudje so hitro spoznali, tla imajo opraviti z abnormalnim človekom in, kakor rečeno, poklicali so Trevesa, ki je dal ne-trečnega moža odvesti v norišnico.
Aretiranja. Na povelj« vijaka l)ra-. gotina Miklavčiča s* aretir li včeraj 27 1. Frana U., stanujočega v RoColu, ker je ta ukradel vojaku v neki g<wtilui mošnjiček « dveiua krouama.
V soboto popolutlne so aretirali 47-1. težaka Antona Z. iz Kopra, ker je v svo-: I »od ni luki ukradel Več klg. sladkorja.
2o letni mladenič Ahdulah Bečirtivič ;z ! Mosta (Slavonija) je ptibegnil iz rojstvenega mu mesta in se vkrcal na L!oydovi parnik »Calipso« samo radi tega, tla se odtegne j vojaške dolžnosti. No, slab > jo je skupil. Ker je oblast v Mostu vedla, da je Bečirovie vkrcan na parniku »Calipso« in tudi da ima priti ta v Trat, je sporočila tukajšnji policiji; naj ubeglega mladeniča aretirajo. In res so ga aretirali včeraj in ga odpošljejo v rojstni mu kraj.
P o g reb ponesrečenega delavca Ambroža Staniča se je vršil v soboto ob 4. uri popo-ludne. Staniča je namreč burja vrgla z mo-a^-u,	nočieva jede a Llovdovih parnikov,
s tako silo, da je ottal mrtev na lici mesti. Ponesrečeni je bil v 2fi. letu. — Za pogrebom bilo je mnogo ljudi. Na pokopališču je imel neki delavec nagroben govor.
Dražbe premičnin. V torek, dne 5. novembra ob 10. un predpoludne se bodo vsled naredbe tnk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Sanitil št. 7, stroj; v ulici Chiozza št. 14, hišna oprava; v ulici della Caserma, stroj; v ulici S. Giovapni št. 7, hišna oprava v ulici Molino a vapore št. 6, konj.
Vremenski re*tnlk. Včera; : toplo n-sr rb 7. uri zjutrej 8 8 ob 1'. uri popoln I0°o. C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 76").— — Danes plima ob 5.42 predp. in ob 5 38 pop. ; oseka ob —.— predpoiudne in o&> 11.43 popolutlne.
Za žensko podružnico sv. Cirila in
Metoda je darovala gospa Antonietta Sabeo mesto cvetic na grob pokojnega soproga Ivana 40 kron. Posnemanja vreden čin ! — Mesto cvetlic na krsto pokojni Nadi Grme-kovi podarila gdč. Milka 10 kron, obitelj Čarga 4 krone. — Mesto cvetja na krsto svoji ljubljeni nečakinji Nadi Grtnek je darovala teta Marica G K. C. g. kapelan Zupančič v isti namen 5 K. — Srčna bva'a vsem.
Na III. predstavi »Rok »vnjačev« dne 1. nov. v Barkovljah so vstopnino preplaČali sledeči: g. pošlanec Vatovec 5 K, g. Pogorel ec 3 K, gg. dr. Truden, Bogdanovih, Sirk po 2 K, gg. dr. Gregorin, Kruejšček po 1 K 40 st., gdč. Gržina, g. Brginec i-. Povi rja po 1 K, g.a Marija Prhavec, N. N., N. N., S. D., N'. N., g. A. Martelanc po 80 st., gg. Cvek, podčastnik, profesor Mandič, Jerčič in gdč. Ivančič [>o 40 st., g.a Mikelič, N. X., N. N., N. N., N. N., N. N. po 20 stotin k.
Vesti iz Kranjske.
* Svež a groba. V Radovljici je umrl viši davčni nadzornik g. J a n k ti K a I a n. Pokojnik je bil značajen narodnjak in tudi ! pisatelj. Prevel je več iger za dramatično društvo in spisal je več podlistkov za »Slov. i Narod«.
V Mengšu pa je umrl upokojeni učitelj g. Fran C e s n i k.
(Dalje na četrti .-.trani.)
II
I
■ elikiinska, rastava pohištva in	j
tapecarij. Izven redno ugodne	j
U irf U cene. M M M	j
VILJEM DALI,A TORKE	j
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.)	j
Moje pohištvo damjasreSa. ■	!
Alikiiiiir Levi Minzi
Prva in največja tovarna pohlčtva vseh vrst
-T R S T
TOVARNA:	ZALOGK:
Via Tesa,	i Piazza Rosario št. 2
vogal	I (Solako poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 21
Velik izbor tapecarij, zrcal iu slik. Izvršuje naroČbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTROUIJ CEHI K 2 A STO * J IV FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico fV-anko.
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, tla je prevzela
po slov. zalop pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
v Trsta, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
|nn des«i ^tr^nt cerkve sv. Petrai. Konkurenca nnmogoda, ker Je Wago 1& prvo roke.
* Za Prešernov epoorenikje do-poslal fr. županu Hribarju neki obrtnik K in r-ieer s pri poni njo — kakor poroča »Slov. Narod* —, da daruje ta znesek v hvaležno priznanje zaslug, ki si jih je posp. župan stekel za pov-pese vanje obrtništva.
{'odpihni rodbini naznanjati sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njiju soprog, oče, brat in svak, gospod
Eduard Margreiter
viši controlor na kralj, ogrski drž. žeieznici, imejitelj zlatega zaslužnega križca z krono,
v soboto dne 2 t. m. ob l/sll uri predpoludne po dolg: in mučni bolezni v Gospodu zaspal, previden z zakramenti za umirajoče.
Pogreb je bil danes «1> 11. uri pred p. iz hiše žalosti via Fontana št. 4 naravnost na pokopališče pr i sv. Ani, kjer je bil nepozabni pokojnik položen v rodbinsko rakev.
TRST, dne 4. novembra 1901.
Rodbini MargrHter-Mankoe.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo-po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava ."JO nvč.
V Trstu.
Kavarne.
ANTON FURLAN
TRGOVEC KOLONIJA!., JESTVIN IN DELIKATES
Trst. trs: S. Franeeseo st. 2.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Comuiercio« in »Ted«j->eo« ti sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo-veuski in mnogi drugi časniki.
Oglje in drva.
Kluha Josip v ulici lei T rr; rv 12
r priporoča sv«»jo dobro preskrbljeno zalogo oglja iu raznega kuriva kakor premoga. koka, trdega lesa itd. 6voji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska ioga
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, eene brez konkurence mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 iadej c. kr. deželne sod nije.)
Jak. Perhauc ZZ
i *\ež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema. ; '.udi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega po-I ni&tva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel
! gotovo vsakega gostu. Zji obilne obiske se priporoča j ivan Cink, ulica S. Daniele St. 2.
Anton in Antonija Germek
se najsrčnejše zahvaljujeta za mnogobrojne izraze sožalja o priliki smrti hčerke
Pekaru« in sladčiearnc.
HQijL" j Piazzetta S. Giacomo 3t. 3 {Corso ■ Ollulul ima veliko pekarno in sladčlcarno. Vedna zaloga vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih m v Škatljicab, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste' in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan več*rat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na »lom in trgovcem \ razprodajo. Domač mali-novee po ni^ki ceni.
Stroji in tehnični predmeti
vsake vrste iz najboljših tovarn se vdobivajo po to varuški ceni v zalogi tvrdke Schivitz &Comp., inžee nirja Živica v Trstu ulica Ghega 10 nasproti kavarn Fabris.
Josip Bizjak
urarski mojster v Trstn ulica .Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastne delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadevni zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča.
Nade
Obuvala.
Podpisani priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svoji zalogi obuvala za gospe, gospode in otroke, ki se nahajati v ulici Riborgo št. 25 in v Skednju (Ščetina) št. 388 (naglavni cesti. Sprejema naročbe po meri in za-popravljanje.
Bog i narod !
Peter Rehar,
čevljarski mojster.
Nova čevljarnica ^i1 SI
ulica Giulia št. 3. \ elika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blage kekor : podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah.
V sv. Ivanu, /. hov. 1901,
Vezovnik Vekoslav
Prvo primorsko podjetje za
raznošiljaiije in prevažanje pohištva
Rudolf Exner
Trst. — Via Squero iiuovo 7. — Trst.
Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in j>o zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tti- in inozemstvu kakor tu ti i iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 3 patentovanimi veirkimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste iu kamor si bodi.
Svoji k svojim
Priporočam se in ob jednem naznanjam slav. občinstvu, da sem svojo trgovino razširil in založil z najboljšim blagom r.aše stroVe, tako da mi je mogoče pr streči vsestranski tolikor glede kakovosti j kolikor cene. Priporočam slav. občinstvu za nastopajočo zimsko sezoro velik izbor pristnega ruskega in kitajskega raja klg. od gld. 3—10; rum za čaj liter od gld. 1.20 do :>. Rum iz Jamajke in iz Angležkega <>d tvrdke James "\Vaters «Sc Co. iz Londona v steklenicah razne velikosti in cene. j Velik izbor likerjev tu iu inozemskih tovarn, roznlij. rožni kimelj, Maraškin, Curaeao, Creine (i Anissetle, Koob Coreola, Altuiter itd. Pravi fr.mcozki in domači konjak raznih kakovosti in cen. Pravi domaČi vipavski trnpiimvee lantnega izdelka po gld. 1.20 liter ter razna domača in inozemska vina kakor namizno vino, istrski refošk v steklenicah po '/i IV htra P° novč, dal mat. namizno vino liter po :J2 nvč., Opolo po 34 nvč. Istrski refoSk / steklenicah T/ln po gld. 1.1%, vipavski in istrski mn&kateler v steklenicah T/1P po SO nvč. VTeliki izbor maršale svetovno-znanih tvrdk Florio & Co., Curatolo črpano & Co., Woodhause & Co. po najnižjih cenah A*ti Spuniantl in šampanjec*. Veliki izbor čokolade in kakao tovarn Suchard v Švici in Maršner v Prajri, Kuflt-rle. I^-jet. Velim itd. Pravi ungleiki in domači hiškoti. Raznovrstne test 11 i ne, kakor Znidersič & Valenčič v H. Bistiici, neapeljske in tržaške. Kavina primes, užigalice in voščilo (bik*) druzlie i-v. Cirila in Meto«!a. Vse jedilne reči. koje rubi i suka družina. Za bližajoče se praznike pri} oročam slav. občinstvu beneške fave po gld. 1 .<10 klg.. tržaške po gld. '.20 klg. Kar je neobhodno potrebno pri vsakej obitelji je naravno sveže surovo maslo, katero vdobivam vsak teden iz Vipave, cena klg. po I gld.T kuhano maslo I. vrste klg. po gld. 1.12. navadno II. klg. po 90 nvč. l>a ustreženi in olajšam uglednim družinam in odjemalcem sploh, pošljem vkupljeno blago na vse kiaje mesta točno in brezplačno na dom. Blago, katero ne ugaja ali se je po pomoti vkupilo, vasa-mt m dinge volje po isti ceni nazaj. Sprejemam tudi poštne pošiljatve na deželo. Ceniki na razpolago.
Udani
Anton Furlan.
Pozor. Kdor pri n-eDi vkupi blag« za najmanj 1 gld., mu dovolim 2*/u odbitek ; s tem bode ustreženo vsem onim cenjenim »iružiniim, koji se poslužujejo takozvanih _Coop> raiiv" ; mesečni odjemalci vdobe ob mesecu omenjeni odbitek.
Brzojavna poročila
l)r. Luejrer častni meščan.
DUNAJ 4. (B.) Danes pred pol ud ne so v dvoran: za seje na slovesen način izročili žtiprnu dru. Lnegerjti diplom častnega
oličina.
Jezu • itoin vhod v Turčijo prepovedan.
CARIGRAD 4. (B.) Kako,- javljajo listi, je vsem val i je m razposlano razglasilo, državnega sveta, s katerim sejezuvitom u h od v Turčijo prepoveduje.
Spor med Frauelj« in Turčijo.
TOULON 4. «B.) Kakor je čuti, se akcija fra no ozke divizije ladij pod admiralom ('adlnrdom, ki ;e zapustila Toulou in je na poiu v turška vo<lovja, v nvojili prisilnih odredbah ne « ineja caroo na sporne ntvari.
CARIGKAD 4. (B.) Vesti, lieoče se re-šenia afere Igrati do, ki ^e širijo od uradne turške strani, ne odgovarjajo resn ci. Ref je bieer. da se jf izdal iratle, s kateiim je bilo prijavljeno fran^ozkeniu poslaništvu, da je turška vla<la pripravljena v najkrajšem času plačati 345.000 turških funtov v poravnavo zahteve \j< rando. Francoski voditelj poslov Bapst pa je odgovoril, da ta sklep ne nudi cikake gotovosti in da ne doI< ea nikakega termiija, da torej v zmislu o l francozke vlade stavljenih IM,g'jev nikakor ni možno vsprejeti tega sklepa.
Vojna v južiii Afriki.
PRETORiJA (B) Reuterjeva pitama javlja : O Kitk i dne .'i0 m. m. poročajo nadalje : Buri so dne oktohra napadli zadnje otruže jK>lkovnika Bensona in so «i osvojili dva topa. BensOn je pal kmalu ]>o začetku hoja. Na to je major \Voods- Saro psom prevzel pov^ljst vo, ie zhral čete in z ovzel ohramheno st.iliš'"e. Buri so delali ohupue nafx»re, da hi uničiii v-i<» anifležko vojno silo. Opetovano so se zapodili naravuort proti črtam Angležev, a odbit, ni bili z velikimi /.gubami. Skupne izgulte H uro v w> se cenile na 200—100 mož. Angleži so stanovitno vzdržavali svojo obrambo, dokler ni polkovnik Barter dne 1. zjutraj dospel s pod k rc-pije nji. Na t<» s<» se Buri umaknili.
LONDON 4. (B.) »Dailv Telegraph« javlja iz Fretorije, da ?»e je p« lKovniku Bar-terju jH»srečilo rediti	vozove *e živežom.
B>iri iu-41 odnehali o<l svojih napadov. Streljali so \/. dobre zasede iu utrdb na talnir, prirejen v vr*ej naglici, nis<» pa mogli odpeljati olieh tif^tv. Polkovnik Bart^-r je kmalu p«> ."-voiem pr h »'iu pomagal razpršiti Bure. Buri, ki s<> se n »dejali, da ujamejo vso vojno sdo Augležev,	nadaljevali bitko do pri
hoda Barterja. Sedaj hi «Mls e drugr- čete za proganjanje Bur»v. An^hezi so ujeli nekaj
Bu rov.
Važno oznanilo!
Podpisani unutra si ▼ dolino« javiti, d« TINA ir VISA. KASTELOV pri SPLITU. ISTRE k BELA VINA iz VISA, ki « prodajajo v njegov nicfi. ^naiizovana in -.»vijena pod stalno kontrol« zavada za kenttču? inaitzcvanje, ovlaičenega od c. kr. tvatrijskefa ministtrstva. /ato se stavlja na vne sod« j k, i>oc«!jke kontrolna ia garancijska znamka $t 137. To dok>ćt>o je izdalo visoko c kr. notranje min> •t« »t»o radi pre^r^tega kvarjaaja lina, ki stavlja * icido r-evaroo»«t ljudstvo.
, 'lor -i lorej viapi vino v moji zalogi, )• gr.	» v njem ne cahaia drugih enovij, neg«
- ra> 'to n r.Kra»no. da w sm« z mirno vMtW H tH>; Mkon -n konvelescentom, k«r analizacijald sav . s'.avlj* pod svoje varatvo aamo ona vina, M fiiu m imajo vso potrebno vsebino, ki jo mora|> Irt-ti najtiaejfta vina.
C E N B: Istrski teran .... litar po 32 Vino iz Kaitelov pn Splita „ 34 w Fino vino iz Via«... „ 34 „
Vino Opoilo.....38 „
BoLo vino iz Viaa ... „ 40 „ Zastarajte vaalej jamatvoao znamko.
Josip Tami
otiaa Legna H. 6 (DvoriAB^
Tržaška posojilnica in hranilnica
lezisnovaca zadrep i Otceieuini porsštn«. ulica S. Franeeseo it. 2, I. n.
Telefon 9;V>.
Hranilne aioge Be sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°'c Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila dajejo se samo zadružnikom ju sicer na uknjižbo po 51/,"/•> na menjico po *J°JC
na zastave po 51,',*/,.
Uradne are so: od 9—12 dopoludne in cc 3—4 popoludne.
Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
PostiiG hranilnični račun 816.004.
ŠTEFAN CRUCIATTI
ornamentalni kamnosek.
TRST. — Via della Piota St. 25. — TRST. i izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna i ti najnavadnejsega do najleps« «r:i in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika /nI« ^a slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega.
Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naroebe za cerkve, altarje, knkor
tu«ii za podove bodisi hele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in jh» ugodnih cenah.
mesar
v „Slovenskem domu" — na trsu sv. Jakoba štev. 3
priporoča cenj. slovenskemu občinstvu svojo mesnico. Cene zmerne. Postrežba točna.
Novo tržaško poeftno iiofljetje
se je premestilo
s pisarno in zalogo pogrebnih predmetov na Piazza delie Legna 4.
To podjetje si je pred kratkim nabavilo nove in elegan:ue vozove, potrebščine, in obleke, vsprejelo v svojo službo novo in praktično oso bje Ur vsprejema pogrehe kateregakoli razreda po lastni tarifi.
Podjetje preskrbi tudi kolikorsibodi vozov pri sprem Ije vanj u pogrebov na pokopališče.
Zaloga likerjev \ sod čili in buteljkah.
Perhauc Jakob °:;c;:Jelltr^2'
?in in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Nepregorljive mrežice.
WJlQ_	v Trstu, Pinzzs N< j. rti It.
Um priporoča slavnemu občin?»to svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vne druge priprave za plinovo luč „Aiier."
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se uaz-nanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refoik črn po novč.. bela rebnla iz JJrd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisSc se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena vdobi 1< M» gld. nagrade.
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak
Vetturini ima v zalogi v veliki "zberi pohištvo viieh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na plamo in ^ipe, ogledala, ž me za patno, razne tapecarije itd- Daje tudi na obro k.
Trgovina / izgotorljeiiiini oblekami.
Q o I o rini r°nte dell:l Fal)bra 2 vogJtl uK
Oći^ćil I M!. Torrente. Podružnica „Alla citta di Londra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu ve 3. ! (Brunerjeva hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke. Velik iz>.or oblek za moške od gl. i ti.o0 do 24, za dečke od gl. 4. do 12. suknene jope ! v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske, močne in podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14. ravno take podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinele od gld. o — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2.t'0 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu.
Crtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Vei lika zaloga snovij za moške obleke na meter al-tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke.