Jte*. 263 TRST, v nedeljo 19. septembra 1909. •A v Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAH — eb BBdeijah In praznikih ob 5., ponedeljkih ob 9. zjutraj* ^eamlčne i te t. se prodajajo po 3 nvS. (6 sto t.) t mnogik ^bakarn&h v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele Ste v. po 5 nv£. (10 stot). 0OLABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokostl 1 ^jlene. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 s t. mm, ^unrtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pm gt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka -jsdnJjna vrsta £ 2. Mali oglasi po 3 etot. beseda, naj-gu^j pa 40 sto t. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo — Plačuje so izključno lo upravi „Edinosti*. Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko* J« moč I ■m NAROČNINA ZNAŠA aa -ram leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; u ■ ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroialaa aa ladanja „EDnfOSTI" atana: mL ■ i ■ i l«tno K 5-30, pel lata 2 OO — ■ TM dopisi naj se pošiljajo na nredništvo lista. Nefrank^ vana pisma ao ae sprejemajo io rokoplal M oe vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je podivjati na upravo lista. UREDNIŠTVO: alloa GJorgio Galatti 18 (NaroM dom) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaik konaorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^ja lista „Edinost- t Trstu, uL Giorgio Galatti ti. 18. Foitiio-ltranllalCnl račun IL 841 652. TELEFON IL 11-57. Užigalice. (Monopol ali davek ?) Ministerski svet je t svoji se]i dno 19. aTgu«ta sklenil, opustiti ne meravano zvišanje davka ca pivo in je finančnemu ministru dr. Biinskemu naročil, naj poišče novih virov, iz katerih bi se mogli povečati državni dohodki. Ta sklep ministerskega sveta je porodil cdo rnto projektov in med drugimi tudi predlog, naj država napravi ali monopol uži« galic, ali naj užigalice obđači. Ta predlog je je vzelo finančno miniitarstvo v pretres in danes je takorekoč že zagotovljeno, da bodo morale užigalice pomagati k povečanju državnih dohodkov in samo oblika, to je način, kako naj s 3 to zgodi, Se ni dolcčena. Projekt, ki ga sedaj Studira finančno ministerstTO, ima že svoje nasprotnike, Eni se protivi jo tako monopoliziranju, kakcr ob-dačenju užigaiic, ker so užigalice konsnmno blago; drugi «e prctivijo vladnemu projektu, ker sedanjemu finančnemu ministru nočejo dovoliti novih davkov, dovolili pa bi jih brez zadržka drugi vladi. Slednji ravnajo zgolj iz političnih nagibov in ne prihajajo tu v poštev; s prvimi pa bi bilo vsako prerekanje popolnoma brezplodno. Dejanske razmere >o take, da država iz direktnih davkov absolutno ne more po-kriti svojih potrebščin in da mora zato segati po indirektnih davkih in tudi po kon-lumnem blagu vsake vrste, naj so ti konsumni davki ie tako maio simpat;čn;. Davek na už'galice ima med konsumnimi davki eno prednost: da plačujejo ta davek vsi sloji enako in da ne obremenja samo ubožnejših sloiev, kakor davek na žganje in deloma tudi da?ek na pivo in na petrolej. Vsekako je bolje, da obdači državi užigalice, nego kako drugo konsumno blago. Znameniti nemški nacijonalni ekonom Ado f Wagner je nekoč zapisal, da je davek na užigalice „immer ein Zeichen grosser Not des Stastes". Držaja je v velikih stiskah in to je vlado napotilo, da skuša celo iz užigaiic dobiti novih dohodkov. V takih razmerah ne bo preostajalo nič drugega, nego konce-dirati vladi davek na užigalice, a samo davek in nič več. Z vso odločnnitjo in preciznostjo se moramo namreč izreči zoper projekt, naj bi se uvel državni monopol na užigalice tako, kakor je uveden na tabak in na aol, da bi torej imela država v rokah vso produkcijo in vso kupčijo z užigalicami. Državi sami bi monopol ne prinesel nobene večje koristi, nego je davek na užigalice, pač pa bi se z monopolom na škodo konsumentov, na fikcdo trgovine in na škodo industrijal-nega in trgovinskega razvoja vseh dežela podprlo nekaj posamičnikov. Za mise), naj se urede monopol na užigalice, se najbolj zavzema dunajska „Lander-banka", ki je finančnemu ministru predložila posebno spomenico. „Landerbanka" ima v rokah 75% vse produkcije užigaiic. Njej so se pridružili ostali f&brikantje užigaiic, ki so imeli dne 6. t. m. na Dunaju shod, ter so ie z vnemo zavzeli za monopol. Ta vnema PODLISTEK. Kam z njo? Češki spisal Jan Neruda. — Poslovenil T. L. „Preneumno," je pritrdila Ančika. „Tako vendar napravite kaj — za boga — vprašajte kje, kar delajo drugi ljudje ■ ilamo I" Ančika je odhitela. Čez uro je prišla zopet. „Naj pripravnoj še je baje sežgati jo ▼ peči." „I, seveda — da se niava tega domicila ž3 poprej 1 Torej sežgite jo ! A, veste bt}? Pojdite po hiši izpraševat, če bodo kje P^kli pegače in žele dobro razbeliti ognjišče? Horda kje splahnejo in poiskusijo peč, če kaj sadi — razumite ?u Ančika je odhitela zopet. Vrnila seje in "Oznanila, da nikjer ne bodo pekli pogač in k .nikjer ne bodo poiskušali peči, če kadi. °icer pa mora ona sedaj na trg in ■ takim Riganjem se ne more igrati prej, nego' zre-Č€r> Pri tem mora človek lepo zraven sedeti. No dobro ! Prišel je večer in ara povečerjala. An-je začela vlačit slamo, zvijala jo v majhne inopke in jih metala ▼ peč. Jaz sem sedel v pri pisalni mizi in poslušal, kako je v j&hinji v ognjišču lepo vleklo in prasketalo. **dil tem zadovoljno tvojo viržinko — jaz tako prasketanje t peči naravnost rad, „Landerbanke* in drugih fabrikantov užigaiic je umljiva. Ako bi država uvedla monopol in prevzela sama produkcijo in razpečavanje, bi morala sedanje tovarne odkupiti in njih last-nikom odšteti lepe milijone. Ni gib prizadevanju za monopol ima torej svoj izvor v želji po sijajni kupčiji. Že uvedba monopola bi veljala ogromne milijone, dočim bi davek na užigalice ne prouzročal državi skoro nobenih stroškov. A tudi sicer bi imela država z monopolom velike strolke. V državnih podjetjih je režija veliko dražja, nego v privatnih podjetjih. Prenehanje konkurence prouzroča vedno znatno podraženje delavskih sil, posebno še v državnih podjetjih, in otfžkoča razpredajo. Avstrijska produkcija už galic je dalje v veliki meri navezana na eksport, a da državna podjetja v trgovskem oziru nikdar tako ne funkcijonirajo, j kakor privatna, to je davno spoznana resnica.1 Izmed vseh držav ima samo Francija popolni, to je produkcijski in trgovski monopol na užigalice. A tudi Francija ga ni uvedla naenkrat, empak polagoma in obnesel se ji je samo zato, ker ima razsežne kolonije, kamor lahko eksportira svoje izdelke, ne da bi se imela boriti i kako konkurenco. < Takega monopola kakor Francija nima no-: bena država. Španska in Portugalska imata pač monopol, a dali sta produkcijo in prodalo v zakup. Grška kupuje sama v državni režiji užigalice in sicer v Avstriji, a je dala razprodajo v zakup. Nobena teh treh držav se ni upala sama prevzeti produkcije in razprodaje. Eo je bila Italija v veliki finančni stiski iu prisiljena napeti vijak konsumnih davkov io skrajnosti, je vzela v pretres tudi misel o monopolu na užigalice. Toda spoznala je, da monopol, naj se izvršuje v lastni režiji ali naj se daja v zakup, ni za državo in za občinstvo nikdar tako koristen, kakor davek na užigalice in zato je z zakonom z dne 28. julija 1895 uvedla davek na užigalice in naložila tovarnam licenčni davek, ter izhaja pri tem kar najbolje. Brez dvoma bi bilo tu v Avstriji za državno blagajno najbolje, da uvede davek na užigalice, ki se pobira potom kolkov (bande-rolles) na posamične škatljice. Dohodek bi bil siguren; edini strošek, ki bi ga imela država, pa bi bili kontrolni organi. Izrekli smo se zgoraj zoper monopol. To velja za obe obliki monopola, tako zoper projekt, da bi država prevzela produkcijo in razpečavanje, kakor tudi zoper projekt, da bi« država proglasila monopol, produkcijo in razpečavanje pa dala v najem morda „Landerbanki" ali kaki drugi fiaančni velesili. Kakor je posneti iz „N. Wr. Tagblatta", je finančni minister še najbolj naklonjen projektu „Landerbanke", naj se proglasi monopol produkcija in razpečavanje pa naj se izroči v izvrševanje posebnemu podjetju. To je zakup, kakor je uveden samo v najbolj bankerotnih evropskih državah, namreč v Španski in v Portugalski in ki ga Italija nI hotela uvesti, ker je bilo znano, kako škodo je imela Francija Naglo se je oglasil ropot pred hišo. Glasovi ljudi j zunaj, zvonenje po hiši. Skočil sem kvišku in poslušal na hodniku, kaj se godi? Iz našega dimnika baje šviga ogenj in leta že po tretji strehi. „Za boga, Ančika — nehajte žgatil Hitro s to slamnico kam v sobo, in če pridejo na naju, delajte aa kakor bi ne vedeli ničesar. Ali je ognjišče razbeljeno ?" „I, od teh par alamic — čisto mrzlo je skoraj 1* Niso prišli — hvala bogu! Ogenj je prenehal letati po strehah in ljudje na ulici so ae čez kako uro razšli. Pokal sem čmerno dim proti stropu. In zelo slabe volje sem legel zopet na tla. Naaledajo jutro me je zopet oživelo. Sel aem takoj ven, da bi poizvedel, kam naj dam slamo ? Vprašal sem policaja. Vprašal po-streščeka. Izpraševal vse znane gospe. Stražnik je salutiral: „Tega ne vem.M Poatrežček je privzdignil kapo: „Prosim, tega ne vem.a Gospe so rekle ena drugi: „Da, s takimi stvarmi je težko!" „Dekle, dekle/ aem rekel zopet Ančiki doma, „to je težava! — Ali kaj napraviti, tako je vendar ne pustimo 1 Ali znate delati škarnicelje — ne ? No, jaz vas naučim 1" In delala sva škarnicelje in jih namašila a slamo. In ko jih je bih 2e lep kup, sem jih nabasal v žep, Sel na aprebod in jih troail, kjer aem hodil. Ta dan aem bil na aprehodu Šestkrat. Drugi dan dvanajstkrat Delal sem tako štiri dni, ampak pokazalo se je, da sva ispraznila samo majhen del alamnice. In zračnnit aem, da bi moral tako hoditi približno aedem meaecev. z zakupom, predno je podržavila produkcijo in razpečavanje. Še vedno ao nekoliko v veljavi besede, ki jih je zapisal Montecquieu: „Gorje, kadar bodo zakupniki davkov veljali za dostojne ljudi 1" Podjetje, ki bi vzelo monopol na užigalice v zakup, bi seveda gledalo, da pereča kar najbolj možno svoj dobiček, kar se more zgoditi samo na Škodo in na stroške konaumentov, na škodo trgovstva in na škodo zaposlenega delavstva. V slučaju zakupa bi bilo občinstvo in trgovstvo izročeno na milost in nemilost privatnim špekulantom, podjetništvu, ki hoče kar največ profitirati in zaslužiti in bi v tam slučaju trgovci in konsu-mentje trpeli še veliko več, n«go če bi država izvrševala monopol v lastni režiji. V poštev je pa vzeti še nekaj drugega, razen interesov kcnsumento7 in trgovcev. Monopol pomenja, da se ▼ zakupu „Lander-banke" ali kakega drugega podjetja izroči produkcija in kupčija z užigalicami nemškim rokam za vedno in da se spravi tem potom južne Slovane pri tako vsakdanjem koHsumnem blagu v gospodarsko odvisnost od nemškega kapitala. Vse naše gospodarsko prizadevanje meri na to, da se osamosvojimo in pridemo do tega, da bomo vsaj potrebščine vsekdanjega življenja sami producirali. Lo tako zame ramo Slovani pomnožiti svoje narodno blagostanje. Zdaj pa nas hoče dižava za vedno izročiti izkoriščanju nemškega kapitala in nam za vedno onemogočiti osamosvojenje celo na polju tako priproste produkcije, kakor so užigalice, ki spadajo med najbolj vsakdanje potrebščine Vse razmere so danes take, da si Jugoslovani prav lahko ustanovimo avojo industrijo užigaiic; ker je njih konsum med Jugoslovani v zadostni meri narasel in ker bi bili jugoslovanski užigalični industriji odprti trgi na Balkanu v vse drugačni meri, nego nemški, in ker imajo Jugoslovani po legi svojega teritorija dane vse pogoje, da si zagotovo izdaten eksport. Z monopolom bi bilo vse to za vedno uničeno in onemogočeno, od tod odločno nasprotovanje v katerem bomo kakcr je razvidno iz „Slovenca*1 popolnoma edini tudi a klerikalci. Finančni miniater dr. Bilinski naj si miiel na monopol kar iz glave izbije, ker mu že sedaj prorokujemo da bodo slovenski in hrvatski poslanci monopolnemu projektu z vso eneržijo nasprotovali. Če že drugače ne gre, naj bo davek na vžigalice — monopola pa Jugoslovani ne morejo dopustiti v nobeni obliki in na noben način. _ „Veleizdajniški proces" v Zagrebu. (149. dan razprave.) Zagreb. 19. IX. Na predvčerajšnji popoludanski razpravi je branitelj dr. H i n k e v i 6 završil svoj obrambeni govor. Naglašal je, da to še nikakor ne zadošča, Č9 je kdo občeval z revolu-cijonarci, ampak obtožencu treba dokazati revolucionarne namene. In to a konkretnimi dejatvi. Tu pa je pred vami cel gozd vprašanj, Besnično, ni mi treba povedati, da aem že bolehal. Na nič druzege nisem več mislil. V glavi sem imel samo alamo, pred očmi tudi aamo alamo. Tam v enem kotu aobe so stali trije otepi, tam v drugem kotu nesrečna slamnica in tam zopet ta dolga blazina z na-slonjačo — kam — kam obrniti oči! ? In kadar sem legal po noči na tla, sem klel in zmerjal, da je bila že sramota. Spal že niiem skoro nič več, vstajal sem zgodaj, še pred solnčnim vshodom in sem letal na sprehod. Na enem teh sprehodov aem opazil na uHci one vrče, aklede in ponve, o katerih je slišal dragi čitatelj v začetku te povesti. S temi vrči, skledami in ponvami je stvar taka : Vsak Pražan sme imeti vrč, po naklučju tudi skledo, in tudi ponev — tega mu nihče ne brani in za to tudi ni kazni. Ta še le pride, če se vrč n. pr. razbije — sedaj se začne I Kam z njim 1 ? Če si ga vrgel na dvorišče, sili te hišnik, da ga lepo nazaj vzameš. Če ai ga vrgel na ulico, te zgrablja policaj. Če si ga vrgel na voz za smeti, ti ga vrača smetiščar, ne vzame ga niti za najlepšo napitnino, prepovedano mu je namreč strogo. — Dobro. Torej jemlješ vrč po noči, greš na nlico in ga postaviš neopazno — kamorkoli. Drugi dan ga smetiščar jemlje na voz, celo brez napitnine in je dobro. Obšla me je nesramna misel. Kaj, ko bi po noči zgrabila z AnČiko alamnico, nesla jo tja za bližnji ogel in atraala iz nje alamo! ? Na vsak način nelepa misel — neredna — proti zakonu — ampak priznavam: meni je ugajala 1 Človek postaja, ab, tako lahko malopriden 1 na katera državno pravdništvo ne ve odgovora. Glede dispoziturnega dela obtožbe je branitelj dokazoval, da je v vseh nje delih nejasna in meglena. Če vprašuje posamični obtoženec: „Kaj sem zagrešil?" — dobiva odgovor: „Sodeloval si z drugimi". Tako postopanje dovaja do pravne negotovosti. Obtožnica inkriminule pojme, ker jej primanjkuje faktov. Kjer ni dokazov, se tava, v megli abstrakcij in se ne more ničesar prijeti. Taka obtožba ne more biti ▼ podlago za obtožbo. Na to se je bavil branitelj z analizo in-dividuvalne krivde obtožencev v posamičnih krajih ter je dokazoval manjo vrednost velike večine prič. Pri tem je prišel govor tudi ca vsenemško gibanje in italijansko iredento, ki proslavlja Oberdanka. Tu je prišlo do oj-strega prerekanja med braniteljem in državnim pravdnikom, a predsednik je naravnost teroriziral branitelja, naj že enkrat zaključi svoj govor ter mu je zagrozil, naj se ne prepira z državnim pravdnikom. Ali dr. H i n k o v i ć se ni dal ugnati v kozji reg in je kakor sad tega procesa označ:l dokaz, da v Hrvatski živi jedno-ten narod, ki je s prebivalstvom Srbije identičen. Narodi ne gravitirajo na zunaj, če se v lastni državi Čutijo srečne. Raje bi bil državljan kakega švicarskega kantona, nego pa Rusije. Če je stremljenje po narodnem in kulturnem jedinstvu zločin, potem bi moralo tu sedeti — ne 53, ampak 10 milijonov Srbov in Hrva tov 1 Dr. H i n k o v i 6 je zaključil: Tu ni ni-kake veleizdaje. Vsa Evropa gleda na vas, ko se pripravljate, da izrečete razsodbo. Spominjajte se, da ste bratje teh 1 j u d i j 1 Stavite ai vprašanje, kaj sozagrešilitiljndje, ki jih hočete tako| hudo kaznovati, — Nič druzega ne vidimo, nego da so ti ljudje ljubili svojo narodnost, svoje srbske svetinje. Ne sejajte z razsodbo semena sovražtva, sejajte seme ljubezni. Boginjo pravice te predstavlja zavezanimi očmi in z mečem v roki. Vzemite jej obvezo z oči in potegnite jej meč iz roke i a potisnite nanjo oljkino vejico ! Vrnite [očete niihovim rodbinam (Votent Cekuš cinično: „Seveda, Še nekaj....), sinove materam, svečenike oltarjem, obrtnike in trgovce obrti, poljedelce pljugu! In če vstrežete tej prošnji ter izrečete odločilno razsodbo z a v r i s k a od veselja ves slovanski jug, z a-vriska 10 milijonov duš, ker se našim sovražnikom ni posrečilo, da bi razbil! bratstvo med Hrvati in Srbi! Predsednik razburjeno : Ne d ovoljujem govoriti o tem. Državni pravdnik pa ae je nervozno oziral na galerijo, od kjer je bilo čnti ploskanje. Na današnji predpoludanski razpravi je začel govoriti branitelj dr. B u d i s a v 1 j e-v i 6 in je najprej razpravljal o evropski konstelaciji sploh, ter o konfliktu Srbije' in Č nogore z našo monarhijo posebej t Govornik je hotel govoriti o tem procesu se stališča evrop. položaja. Na opomin predsednika naj govori k predmetu, je odgovoril branitelj, daje to politiški proces in za to da mora go- Toda — jaz imam vedno maler. Naenkrat pride, bog ve odkod, patrulja. Hotela bo, da bi slamo nazaj vzel. Jaz se bom branil, napravim kak zločin z besedami, zgrabijo me, odpeljejo — in naenkrat izgubim avojo dosedanjo državljansko brezmadežnost — sicer pa je to vse eno — jaz — „Gospod — gospod" — je pridirjala naenkrat Ančika v aobo — „že vem, kam a to slamo 1 Mlekarica — ta, ki stoji tam z vozom — jo jemlje baje rada, ker jo potrebuje doma za steljo v hlevu! Jutri jej jo damo 1" »Ali je to reanica ?" „Resnica!" Kaj naj pripovedujem še naprej 1 ? To noč sem apal dobro. Naalednje jutro torej sva nesla jaz in Ančika slamnico k mlekarici, poprej jo je seveda Ančika vprašala, če sprejme najino darilo. Bfl je to krasen trenutek! Eo je mlekarica dala nama prazen žakelj nazaj, sem bil ves ginjen, poljubil sem jej^roko, objel ir:>če njeno kobilo in ae vrnil a solznimi očmi domov. In doma ava grabila z Ančiko svežo slamo in jo tlačila v slamnico. In ko je bila zopet polna, aem zgrabil Ančiko in jel žvižgati „Na tej loki zeleni" in vrtela sva se skupaj okoli alamnice tako dolgo, da ae je naju lotila vrtogtavica. To je vaa historija, tako, kakor se je zgodila in kakor sem jo povedal. Lepa je in času primerna; zadovoljen sem z njo in končujem. (Zvršetek.) ▼oriti politiSki, Govori! je o narodnostnem j ali«ta t manjšinskem vprašanju: O narodno-vprašanjn, ki je je francozka revolucija spravila obrambeoem delo. Glavne misli bi bile sle-▼ razvoj, a v Hrvatski se je pojavila v obliki deče: ilirizma. Toda vzlic tej narodni evoluciji je V starem in srednjem veku]niso te poznali naša domovina oitala zvesta dinattiji. Ni res, narodne ideje v današnjem zmislu te besede, da tukajšnji Srbi gravitirajo v Srbijo. Zani- Radila se je ta ideja v 19. stoletja, pri Stokanje Srbov je delo dra. Ante Starčevića, vencih 1. 1848. Jeli so zahtevati narodno avto-ki je srbsko zastavo proglaiil veleizdajalsko. j nomijo in enakopravnoit na vseh poljih, z Mnenja, podanega o srbskem grba govornik eno besedo: Slovenci so se jeli zsvedati svo-ne viprejema, ker je je sestavil jeden nradnikov j jega življenja in svoje narodnosti. Naravno, da ca ukaz barona Raucha. Dr. B u d i a a v l je-, našim nasprotnikom zlasti Nemcem to ni bilo v i ć: „Mi Srbi vidimo v svojem grbn svoj ! »Seč. Stremayerjeve jezikovne naredbe in za narodni znak, iitotako je cirilica zakogita in Čehe in smer ministerstva Taaffj, ki je hotelo artikulirana.' Državni pravdnik graja, ker se vladati v imenu enakopravnosti — oboje je prebivalstvom Srb je čutimo identične. Ali srbski narod je le jeden, četudi živimo v 7 zadelo pri Nemcih na strahovit odpor. Hoteli so obraniti svojo hegemonijo, zato so si usta* državah. Ali pa je morda 7 srbskih'novili leta 1881 „Deuticher Schulverein", ki narodov?! Srbska zgodovina je jednotnajje imel sprva navidezno rer samo kulturne in tudi ta proces je del te zgodovine, ki se težnje, a se je kmalu prelevil v germaniza-ga Srbom ne treba sramovati. Ne more namlcijsko društvo. Leta 1886 je nastal v Bero-biti vsejedno, kako se godi Srbom druge dr-jlinu „Alldeutscher Verband", ki je nekaka rje prišel v dvorano drž. p osi. dr. moč naroda pa reprezentiraj o njegovi členi. O. Ryba£, vspreiet z dolgo, več minut tra- torej posamičniki! 11 če so posamičniki jajočo ovacijo: izlasti od strani dijaštva; zmožni za odpor proti tujemu navalu, stori dokaz simpatij, ki jih nživa tržaški prvo bori- j to tem lažje dobro organizirana narodna telj med akademičnimi vrstami. Tov. Čok je i celota, Sokolska ideja meri ravno na to, da napil slovanski vzajemnosti, tov. Lah ljub- i vzgoji trde in neizprosne narodne bojevnike, žave, ali to ne pomenja še da se zagrešsmo, centrala ponemčevanja. Vsako leto pošilja to proti svojemu vladarju. Mi mlaji moderni Srbi umevamo pod srbsko zaobljubno idejo svobodo Srbov, naj se že uresničuje v katerikoli državi Govoreč o sokolskem gibanju je dr. Bu-disavljević naglašal, da ni res da so se srbska sokolska društva snovala proti hrvatskim. To je absurdno. Delovanje „Sokola" je bilo zakonito in iito tako tudi ono poljedelskih zadrug. Govornik je citiral izrek Luzzattija: „čim mogočneje je zadružništvo, tem obne-mogleja je revolucija". Kmetstvo je tem Jkon-servativneje, čim premožneje je. Zadruge so torej proti in ne za revolucijo. Razprava je bila odložena na 3. uro po-poludne. * * * Bazun braniteljev bo govoril profesor Valerijan Prebičevič, potem oni obtoženci, ki niso bili disciplinarno kaznovani z odstranjenjem iz dvorane. Med temi je tudi Adam Pribičevič, vendar bo tudi on prosil besede. _ III. shod narodno-radikal. : dijaštva. Ljubljana 17. 9. 1909. Ker nam je vlada prepovedala zborovanje v .Mestnem domu" se je morala vršiti otvoritev shoda v restavracijski dvorani „Hotela Tivoli", ležečega sredi krasnega istoimenskega gozda. Otvoril je shod tov. Mastnak in predlagal za predsednika tov. iur. Koruna, ki je bil izvoljen per acclamafionem. V svojem nagovora je pozdravil brate dahe, Srbe, Hrvate, Bolgare, ljubljansko občinstvo, posl. dr. Trillerja in obč, svetnika Franchettija. Kon-statiral je, da je večina slov. dijafitva v radik. taboru. Vendar se nam ne gre za kvantiteto, za število, marveč za kvaliteto, in s ponosom lahko rečemo, da imamo v svojih vrstah elito slov. dijaštva. Tov. Hanslik prinaša pozdrave češkega dijaštva, tov. Novak hrvatskega napr. dijaštva tov, Stehlik češkega državnopravno-napr. in nar. socijalnoga dijaštva, tov. Zalar je pozdravil shod v imenu „Svobodne Misli", g. Bibnikar v imenu nar. rad, starejšin. Na to je podal tov. predsednik be-aedo tov. Zalokarju, ki je govoril k 1. točki dnev-nega reda : Splošen pregled narodno'radikalnega gibanja. Izvajal je nekako tako-le: društvo nad 200.000 mark v Avstrijo, ki slu žijo ponemčevanjn slovanskih narodov. A ker so Nemci kmalu uvideli, da samo šolskimi društvi ne bodo mogli ponemčiti Slovanov, so gjjeli ustanavljati gospodarsko-obrambena društva n. pr. Bohmervraldbund in 1890 Sud-marko, ki ima namen kupovati slovensko zemljo. Prvi so se Čehi postavili porobu tem nakanam in ao isto leto, kakor Nemci, ustanoviti svojo Osrednjo Matico Šolsko, potem društva: Pošumavka Jedoota, Saveročeška Jedno ta Ko-menskj itd. ki so bolj gospodarskega zaačaja. Tudi avstrijski Poljaki imajo narodno obrambena društva, le Poljakom na Bnskem je ruska vlada zabranila vsaki tak poskus in pozaprla vse zasebne poljske šole. Na Pruskem imajo, kakor Nemci, tudi Poljaki svoja kolonizacijska društva« Slovenci smo si ustanovili svojo narodno-obrambeno društvo „Družbo sv. Cirila in Metoda" leta 1885. Italijanska „Lega nacionale" vzdržuje 82 ftol, večinoma v slovanskih krajih. Hrvatje imajo avojo „Družbo sv. Cirila in Metoda za Istro", a mislijo ustanoviti alično društvo tudi na Hrvatskem, pod imenom .Štrozmajerjevo društvo". Na to je govornik prešel na nedostatke našega obrambene g a dela. Družba sv. Cirila in Metoda nam ne zadostuje več* treba da si ustanovimo gospo-dsrsko-obrambeno društvo po vzoru „Siii-marke". Nemški poslanec Bachmann pravi: „Danes se ne gre samo za vsako posamično dušo, obvarovati in bojevati se moramo za vsako krčmo in hišo". Gre se torej za teritorijalen boj. Pri drugih narodih se obrambena društva decentralizirajo ; vsaka podružnica sme na lastno roko ustanovljati šole; od centrale dobiva le inicijativo in sredstva. Te podružnice imajo v evidenci vse narodne manjšine, vedo za vsako dušo in skrbno pazijo, da se jim nihče ne odtuji. Nemci imajo neštevilo revij n. pr. Deutsche Erde, Globus itd., mape in dr., ki imajo nalogo, da vodijo statistiko ter imajo v evidenci vsako Še tako majhno manjšino. Vse obrambeno delo, se pri njih, kakor tudi pri C?fa?h, centralizira v „Narodnih svetih". Posl. Dobernig je celo predlagal ustanovitev „Narodnega sveta" za vse avstrijske Nsmce. Skrajni Čas je že, da tudi mi Slo venci, kaj storimo v obrambo naših narodnih manjšin. — Manjšinjsko vprašanje je za nas eksistenčno vorašanjel Tudi mi moramo ustanoviti Za prospeh našega gibanja sta potrebni „Narodne svete", ki bodo imeli v evidenci ijanskemu ženstvu. Ves večer je bil krasna manifestacija slovanskega bratstva in vzajemnosti. Zlasti prisrčen je bil necficijelen del večera. Vrstila se je pesem za pesnijo; posebno so ugajale češke narodne pesmi, med temi „Kde domov mu j", ki je veličastno donel po prostrani dvorani. Omenim najše umetniško izvajanje „Slovenske filharmonije" pod vodstvom g. kapelnika Talicha. Žel je burno pohvalo. Zborovanje se nadaljuje jutri ob 9. uri. Na programu je referat ojugoslovan- značajne »n trezne može in žene ! Le majhno, mlado drevo se daja upog* niti; zato pa polaga Sokolstvo največjo važnost na deški in dekliški naraščaj, V mladih srcih si užgal plamen ljubezni do naroda, in ako bo to mlado srce v zdravem in krepkem telesu, tedaj je ne bo sile, ki bi mogla upogaiti in odtujiti tako mlado dušo. Tržaški „Sokol" je letos poskrbel, da se bo ta naraščaj čim najbolj razvijal, ter je v to svrho naprosil slavno „Dramatično druStro" da mu blagovoli prepustiti veliko dvoraoo za skemvpraSanju. j telovadbo, kateri prošnji je drn&tro tudi rado- *m* j voljno ugodilo. Po posebnih korespodentib so zastopani, Telovadba naraščaja, h kateri spadajo sledeči listi: „Edinost0, „Slovenski Narod",'dečki oziroma deklica od 4—12 oziroma 14 Laibacher Zeitung", „Agramer Tagblatt", j leta, bo od 1. oktobra dalje v veliki dvorani „Obzor", „Pokret", „Narodm' Politika11, „Na-|in sicer bodo telovadili dečki rodni Listy", „Venkov" in drugi. Gospodarski vestnik. Sporočila o važnejih gospodarskih pojavih zlasti na Balkanu; potem pa: delavski trg (zvišanje ali znižanje produkcije, blagovne cene, štrajki itd.); velepodjetja (karteli, trasti, monopoli); sooljalna politika (delavsko zavarovanje, brezposelnost itd.); zavarovalstvo; elektrika in vodno silo; kovine;.____, , „„„-v stsvbenl materijal (kamenje, cement, opeka les itd.); Bre («1®, M določi pozneje) v iredo io deklice pa soboto od 3. in pol do 4 in ool, v sredo in soboto cd 5. de 6. nre. Ženska telovadba (od 12 oziroma 14 leta dalje) bo istotako le v veliki dvorani in sicer v ponedeljek cd 7. do 8. ure ter v četrtek od 6. in pol do 7. in pol. Dfja&ka telovadb* (gimnazijci, rdalci, trg. lole) se vrši v torek in petek od 6. do 7. promet na suhem (železnice, avtomobili itd.) promet na vodi (parobrodi, loke, kanali); promet v zraku (letalni stroji, zrakoplovi itd); izselništvo; konsum (sladkor, kava, petrolej itd.); nova podjetja itd., itd. _ Sestavlja PLUTUS. Konsum. Členi bodo telovadili v ponedeljek ia sredo v veliki dvorani, v petek pa v telorad-nici in sicer vedno od 8. in pol do 10, ure. Naj bi stariši spoznali pomen telovadbe za njihovo deco, ki mora žalibože Sa pohajati tuje šole, in nsj privoščijo svoji mladini, da Brazilija je bila^ «.. ,elo M.l^tlr, '£°d™goIt^it stopimo pred javnostjo z lepim Številom vseh različnih vrit telovadcev in telovadk. Vabimo Vas vse pod sokoliko okrilje, kjer najdete pravo narodno zavetišče. Sokolski slet na Opčinah bodi za nas začetek naša dobre sokolske probuje in na nas vseh je, da korakamo z bistrim očesom naprej do popolne zmage. Na svidenje v telovadnici od jutri dalje l Na zdar! dežela. Polagoma so jeli to kulturo opuščati in saditi kavo, ker je nesla ta več dobička. Ta spekulativni moment pa je vplival na vse ondotne prebivalce tako močno, da je v kratkem času produkcija narastla mnogo nad potrebo. Zaradi tega je cena kavi znatno padala. Brazilijanska vlada je poskušala ponovno priti temu v okom z raznimi odredbami, ki so imele vendar vse Se v sebi kal nevspešno-sti. Za dolgo časa je namreč nemožno vplivati z umetnimi sredstvi na razvoj gospodarskega in produktivnega trga. Brazilijanci so ponovno kontingantirali svoj eksport in zakonitimi določbami so držali kavo doma. ___ Najeli so nadalje posojilo v zlatu, se- • ogledajo 'kraioto našega mesta in sinjo zidali velike državne strambe itd., ali vse to Airi]0( Vgprejem bo v ponedeljek, 20. t. m. Dnevne vesti. Češki dijaki v Trstu. — Vračajoč se od narodno-radikalnega shoda v L ubijani pridejo češki dijaki in dijakinje v Trst, da si ni moglo pomagati ia spraviti s sveta dejstva, da je daces produkcija kave večja, nego istočasni konsum. Zaradi tega se je odločila vlada naposled za prav radikalno ali v vsakem oziru nezdravo sredstvo: sklenila je uničiti en del, t. j. desetino svoje kave. S to določbo i pa je vzbudila posled je bila predlogo. celo doma hud odpor in na-vlada prisiljena, umsknuti to točno ob 5*35 pop. na jnžnem kolodroru. — Zvečer ob 8. uri pa bo na čast če&kim gostom komers v „Sokolovi dvorani-. Po vsej Sloveniji so z navdušenjem vspre-' jeli brate Čehe. Tudi mi ne smemo zaostati, ! temveč prihitimo v čim večjem številu k vsprejemu milih gostov. Je-ll res to možno? I — [Od. zanesljive strani se nam javlja, da se pripravlja nekaj ■ nepričakovanega,"ker jednostavno neverjetnega. Spopolnitve mesto župnika pri sv. Jušto, iz-j pražnjeno vsled smrti monsig. Martelaoca i Imenovanje da se izvrši v kratkem, a izrolje-zi;necdaje glasoviti rojanski ž up- dve sredstvi: X) močna ideja, 2) trdna org*> nizacija. Vzrok postanku nar. radikalizma leži v naših žalostnih političnih razmerah. Zgodovina slov. politike se sestavlja iz nekakih epi* z>l, brez notranje zveze in enotnega cilja. Moreia je zato nastati med slov. dijaštvom struja, ki |ti je peitavila enoten cilj, ideal; moral je naitati nar. radikalizem, ki boče razvoja in dela v enaki smeri. Naše delo mora biti smotreno, ako se hočemo ubraniti zlasti naših narodnih oovražaikov, Nemcev in Italijanov, ki nas hočejo uničiti. Temeljne ideje našega gibanja so absolutna narodnost in demokratizem. Na tj je gjvornik podal kratko zgodovino postanka radikalnih akademičnih društev, ki so združila pod svoje okrilje vse one, ki hočejo delati bodisi na gospodarskem ali kulturnem, ljudskoizobraževalnem polju, na katerem smo dosegli že lepih vspehov. — (Društvo ,Prosvetau vzdržuje 42 ljudskih knjižnic). V svojih nadaljnih izvajanjih se je dotaknil vstopa ljubljanskih starejšin v nar.-napredao stranko ter povdarjai, da vzlic temu slov. radikalno dijaštvo ostane tekom svojih študijskih let izren vsake politične stranke. Zaključil je z besedami: „Naš program je delo, v neumornem delu hži naša rešitev !" Debata, ki se je nato vršila, se je vrtela v prvi vrsti okolu vprašanja, je-li odobravati vstop ljubljanskih stare-šin v carodnonapred. stranko ali ne ? Tof. Mirko Čsrnič in Iv. Marija Čok iz Trsta sta odločno obsodila ta korak. V imenu ljubljanskih starejšin se je oglasil k besedi g, Ribnik&r, ki je v dolgem govorn opravičeval vstop v nar. napr. stranko. Kealne razmere so bile, ki so pridlile ljubij. Btarejšine do tega koraka. Vse njihovo stremljenje gre za ude j st * o ran jem nar. radikalne ideje v tej stranki, kar se tekom časa gotovo posreči. Ob eni uri se je vršil na vrtu skupni obed, ki ga je priredila mestna občina. * afe afe Zborovanje je nadaljevalo pop. ob 3. uri. vie naše manjšine, sicer smo izgubljeni. Sestaviti si moramo natančan načrt za našo narodno obrambo, delati moramo sistematično, ako hočemo uspehov. Dr. Pfanndler dokazuje, da se Slovenci na Štajerskem dvakrat bolj množe nego Nemci, in vendar nazadujemo. Pritok prebivalstva v Celje, Maribor in Ptuj iz slovenskih dežel je 3 krat večji nego iz namških; jasno je torej, da množimo mi sovražaikeve vrste. Ideje narodne obrambe se moramo oprijeti vsi, brez razlike stanu iu prepričanja; le tedaj smemo upati na vspeh. Voditi moramo pregled črez svojo, a tudi nasprotnikovo moč, itudirati moramo izseljevanje in priseljevanje in polagoma pripraviti tla za vseslovenski narodnisvet. Le v intenzivnem, skupnem delu vidimo rešitev, V debati je tov. Hanslik orisal češke manjšinske razmere. Tov. F e 11 i c h-F r a n k-h e i m je priporočal privatno ljudsko štetje, g. Bibnikar je govoril o pomenu delavskega vpraianja G. potovalni učitelj B e g je zborovalce poživljal na sodelovanje pri sestavi narodnega katastara. Na to je referiral tov. Mačkovšek o temi: E statističnemu problemu Slovencev. Njegova temeljita in zanimiva izvajanja ao vzbudila burno pohvalo. Natančneje poročilo pride. Zborovanja, ki je bilo nad vse zanimivo, so se udeležili tudi zastupniki družba s t. Cirila in Metoda, gg. župnika Vrhovnik in Berce ter pot. učit g. Ante Beg. Deželnozborske volitve na Goriškem. Staroklerikalci so postavili bdIošoo kurijo definitivne kandidate. Ti ao njk j'urizz&. Je-li res možno, da bi Manfreda Anton, župan, v Iderikem, .gej na upraT0 najodličneje tržaške župnijo sodni svetnik Josip Fon m Alojz _ kftk() naj regem0 p __ tak mož! ! Narav- Jerič, posestnik v Kcbdilju. Zadnjega ? QOat ^^ p0veaano: teko imenovanje b o kandidata so postavili namesto prvotno do4o- gi0Tenska javnost občutila ka-čenega gosp. Fabijanija iz Kobdilja, kinikor namer0yan0 proračunjeno hotel vsprejeti kandidature. — Cerkljansko in nGzaBiišano provokacijo, starešinstvo je enoglasno sklenilo kandidirati j Zato ypra$ujemo še enkrat : je-li to res v kmečki skupini za Gore župana Antona ' mr.žoo p 1 Kosmača. V vrstah n a r o d n o n a p r e d n e ; ' "Gorjškim Slovencem. Pišejo nam: Vpra- I— —-------J------------- __________ _____ postopati napram Italijanom ljutim sovrežm- „ , j » , , kom vsakega našega napredka in vsake naše „Zait- doznaje, da je prišlo med obema j ^ {nam sne PprivoS5ajo najman)i6 vladama in vojno upravo vendar-le do zbli-, Srobtini^e nal š3iikem polju. Vsaki naš korak žanja m je nade, da pride do sporazumijeva j . kulture 8ku§ajo Cati na glede skupnega proračuna za lete,1910. - £ J J * ^ metajofii p :eca pred Vojna uprava je znižala toliko zahteve glede, ^ d to bodiJ od ono ^retTez3( pa vojske, kolikor glede vojne mornarice, tako, « đf ^ jo ^ ^ cd njih da bo iste možno vsprejeti obojestranskima;^ obaovfa£ene Ja7itrijlke nprave. Ako-finančnima ministroma. ^ ;rayQo bq „djgQili upraT hur0Illki krib, koso i 1» ■ 1 ■■ 'po tako dolgem čaiu tudi Sioveaci imsli OOKOlSka telovadna. priti do *voje pravice in dobiti v svoji hiši,* rr „ot.u^ . ■ isolučni Gorici. (Kako pristno italijansko im?» Z nekako nestrpnostjo pričakuje letos ' urednik ?1) toliko zaželjeno in to- slovenska javno.t, da se prične v „Sokolu* ^^ „a9ton] 'prič,kovano učitelji«, Sokolski zlet ca zopet redna telovadba. Opčinah je navdašil in ženske. Kdo se ne malih Sokoličev, ki so rudeči srajci, bistrim čelom in navdušenjem? Kdo si ne predstavlja so se S.ovenci bore malo zmenili za vae to mlado in staro, možke |umetn0 pripravijea0 takozvano "protestno gi-spominja še danes enih. itaiij6n07, ker jo bilo to vzlic tolikemu korakali na Opčinah v j ^ klaytrn0> naših * ♦ * Zvečer ob 8. uri se je vršil v „Narodnem domu* na čast udeležencem shoda velik koncert „Slovenske filharmonije44. Dvorana je bila natlačena odličnega ljubij. občinstva; opazili smo tudi župana Hribarja in g. dr. Frana IleŠiča. Med posamečnimi točkami so se vrstile napitnice, katere je otvoril tov. Eorun in napil ljubljanskemu občinstvu, gospod župan Hribar je pozdravil v daljšem govoru v imenu mesta Ljubljana in narodno-napredne vrlih Sokolić, ki so pokazale javnosti, da tudi ženske lahko dosezajo sigurnost in odločnost v nastopu; da pa ta odločnost vzgoji naše pravo narodno ženstvo, to nam , Vsa slovenvka javnost se je vedla zelo 1 reserviraoo, ker je upala da zmaga pravda stvar, ter da v»e itali'antke gore porode zelo majhno, majhno miikc. Ali glejte, ven-' " behar, pokaže bližnja 0°0 klišejev o°o9%o% po rasnih fotomehaničnih zistemih ¥žgentm Baris Trst, ulica S. Nicold št. 34 TELEFON 21-13 16-27. Jrst - Ulica CarrsDori 15-Jrst. Zaloga izgotovljenih oblek fn !— man [fakturne g a blaga —— jsikCp« i OO Preseljena Iz Barrlere št. 33 00j vul. deli' 3stria stey- 8 (Sy. Jakob) Velika izbera moških, dedkih ia otroških o-bH-fe. Zaloga blaga za obleke po meri. Srajce Bpodnje hlače, liogovice, pletenine, ovratniki zapeatniki, ovratnice itd. itd. v bogati isberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd. Specijaliteta: hlače za delavce. Vse po najzmernejših cenah. V mirodilnici ml) Kaj je £egion? Tvrdka vstanovljana Jeta 1S77. Sclmabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kraaz) O rad: ulica Sficcld FlasMaielli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. Xas!ov za bnzojavke: . | Telefona: ^Universum" — Trst. | urad; št 14-09. — Skladišče: št. 61. Predajajo po zmernih cenah: Sesaijite za vino in vodo na transmisijo in na roko. Cov! vsake vrsta za napeljavo vode, piina in para. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsaka vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad za izdelovanje In osMenJe usakoorstnlh strojev za obrt ---Ceniki zastonj.--- Fi t Mar. Magd. Zgornja št. S vosal ulice deli' Istiia, blizo 5ol dobi t® VELIKA IZ3ERA KRAMENTJ, BARV, SiP ŽEBLJEV. PETROLEJA, a- Stici prašok ta pltanjo avlnj, krav, Sonj, It O- TJtJfSOOZ"Sf-Ja ▼ Iiiublj3.nl. Frod.J. na drobno iT i»lwl« Trst, ulica Carducci 14 (orej Torronto) Zaloga ustrojenih kož. . Velika izbera potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje« prva slovenska zaloga in tovarna pohištva Andrej Jug, Trst CENE BREZ I0NI9RENCE. ulica tv. Lucije it. 18 (za dei. sodiščem) SVOJI I STOJIM! interesantna !! NOVOST!! Nenavadno presenečenja. Avtomatično vžigalo „REGENT". Žepno kresilo in istočasno žepna svetilka. Jako elegantno in praktično. Navadno uporabljanje ■ 1 roko. Z enim pritiskom osen] In luč. Cena k opisom vred : 1 komad K J 31 ; 3 koma dl K 7.75 ; G komad«? K 15 —; li komador K iT—. PoMoioe proit e poSiljatve, ako se poSlje denar naprej ali pa po poletja. ALOISSCHAUMANN ar^r PO POVZETJU STANE 30 ST OTlNK VEC. MESNICA Trst, ulica Bolvedere 40 Prodaja se goveje meso prre vrste, kakor tudi graško meso, najfineje telečje in jančje, kokoši, vampe in osoljeni .ieziki. — Vse po liaj-zmernfejših cenah. - U dani Q. so vrano. Pekarni in slaščičarni BIAGiO MADO^, TRST nI. 6he§a št. 7 in al. Caserms št. IZ sta preskrbljeni s sve im kruhom 4-krat na dan. kakor tudi s slaščicami in sladkimi g_____ ■■ prepečenci prve vrste. — -- - FOSTREŽBA NA DO M ATFJ i A 1 E^ A IV 70 sob' elektr- razsvetljava, lift, kopeiji V II E1 J g A đJ'il.IJIl.All CENE ZMERNE, m P0ČKAJ & KOGL. OTEL BALKAN „Veleizdajniki". Monarhija Habsburžanov je že »ama na P«bi zbog čudne in raznovrstne sestave svojih državljanov, specijaliteta med državami. Specijaliteta pa so tudi stalne — resnične, ali namišljene — „veleizdaje", ki se pojav-Ijajo v tej monarhiji. Imamo škandalozni „veleizdajniski" proces v Zagrebu, ki traja v sramoto monarhiji že preko leto dni; imeli sm/> nedavno nekak veleizdajniski proces na Češkem ; a sedaj imamo zopet izdajo med Italijani južnfga Tirola. Pojm ,veleizdaja" je že sam na sebi jako problematičen pojm. To. kar se smatra na eni strani za največje hudodelstvo, se smatra na drugi strani za največje patrijolično delo. Treba samo, da se spominjamo tirolskega junaka Andreja Hoferja; dočim so ga Francozi ustrelili kakor navadnega veleizdajnika, ga proslavljajo v Avstriji kakor velikega do-moliuba in narodnega junaka. Vzemimo n. pr. "prvega duvalističnega ministra zunanjih stvari, grofa Andrassvja. Ta mož je b:l svoj čas kakor veleizdajnik obsojen na smrt na vešalah in je bil tudi obešen — v sliki. Pozneje je postal skupni minister zunanjih stvari in prvi vladarjev svetovalec. Bivši predsednik avstrijske poslanske zbornice, Pojak dr. Smolka, je bil istotako obsojen kakor veleizdajnik na smrt; pomiloščen, je postal pczneje predsednik poslinske zbornice in eden prvih stebrov države. Ako hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da je v vsakem r.aroiu monarhije posaxičnih fantastov, ki imajo težnje,^ ki bi se mogle uresničiti le v slučaju razpada monarhije. Ob tako mnogovrstni sestavi monarhije pa to na vse zadnje ni niti nič čudnega. Ali takih posamičnih pojavov ni smeti jemati tragično, ker so vse to le platomški pojavi, radi katerih pač ni treba nikomur, da bi si delal sive lase. Stvar kriminalista sicer, da dokaže, kedaj in kje začenjajo je ekstremi hudodelstva ,, vele 'zdaj e 4 v smislu kazenskega zakona. Resnično pa je, da so procesi radi veleizdaje bolj problem za politika, nego za kriminalista. Cine, ki jih označa kazanski zakon kakor hudodelstvo velei tdaje, narekujejo vsikdar politiški motivi: iz političnih razlogov se vrže tudi kazenska proganjanja radi veleizdaje. Naj si bo torej kakor hoče, naj se gre za pravo ali umetno .veleizdajo", vedno je svrha kazenskemu preganjanju veleizdaje neki politiški cil j. Da je naša italijanska mladina skoro brez izjeme navdahnena irredentističnim duhom, je znano. Ali pameten človek mladini tega niti ne bo zamerjal. Mladina mora imeti svoje ideale in če vidi te svoje ideale v želji po združenju z Italijo, — ne kame-njajmo je radi tega. Radi tega pae ne kaže. da bi vsej tej mladini naprtili na hrbet kake veleiziajniške procese. Stranka takozvanih mazin;jancev je notoriški rveleizdsjniška-stranka. Vendar se nam zdi, da se s tem, da se jim naprta vsako toliko časa kak ve-leizdajniski proces na vrat. dela tem ljudem ;e nepotrebno — reklamo. Iz ljudi, ki jih sicer mkdo ne smatra resnimi, se dela na tak način narodne mučenice. Ako na-glašamo, da naše oblasti vendar zelo milo in prizanesljivo postopajo proti irredentistič-nim p-čenjanjem, storimo to le, da konsta-rjjemo dvojno mero. Ko bi n. pr. Slovenci uganjali kaj takega, bi jih na stotine in stotine gnilo po ječah v Kopru in Gradiški. In zakaj ta razlisa ? ! Kakor smo rekli gori : mero daj ni so politiški o z i r i, ki ne dopuščajo, da bi se proti laški irredenti postopalo z vso strogostjo zakona, oziri, ki bi jih ne bilo, ko bi se slo za Slovence. Pri vsem tem pa ponavljamo, da je nesmisel, ako se dejanje otrocajev ali kakega fantasta smatra za resna, dokler ne preti nevarnost življenju, lastnini in imetju sodržavljanov. Kakor dokazujeta slučaja z grofom Andrassvjem in dr. S molkom, postajajo dostikrat ravno najhujši rveleizaajniki- največji patrijotje in celo tudi svetovalci krone. Zato tud. nima preganjanje ljudi radi veleizdaje nikakega smisla in ne more donesti koristi. Veliko pametneje je. da se odstranjajo razmere, ki pora- a t o v e 1 e i z d a j n i ke. Gospodarstvo. x Deželni hipotečni zavod goriški razglaša, da je izboljšal pogoje pri najemanju posojil v toliko, da bo zinaprej izguba, ki jo mora dolžnik utrpeti ob vsprejetju posojila, iznašala Tc/0. namesto, kakor je znašala do 'sedaj. S0/,. Ker je mnogo tacih posestnikov, ki "še danes ne morejo ume vati, kako nastaja ta izguba, bodi dovoljeno, da to na kratko pojasnimo. Kakor znano, temelji poslovanje dež. hip. zavoda na pravici do iz- dajanja obligacij, takozvanih zastavnih pisem. Vsled tega bi moral ta zavod izplačevati posojila pravzaprav v obligacijah. Te obligacije bi moral potem posestnik prodati, in tako jih spraviti v denar pri kaki drugi banki, ali v kaki menjalnici. Bankir bi mu seveda dal za te obligacije samo tak znesek, ki bi odgovarjal vsakokratni ceni teh papirjev, kakor jim je kvotirana na borzi. Razven tega bi si vračunal bankir za trud še posebno provizijo. Da se prihranijo posestniku te poti in sitnosti, in da se ga obvaruje morebitne Škode po špekulantih, je prevzel hipo'ečni zavod sam to ulogo bankirja, in odknpnje sam cd posojilojemnika zastavna pisma po ceni, ki se ravna po razmerah na denarnem trgu. Kakor zgoraj omenjeno odkupuje hip. zavod lastna zastavna pisma nčas po 03°/o' Hipotečni zavod ima še vedno nekdanjo staro obresmo mero 4°/o, a s to ne more izhajati ; zato pa izravnava izgubo s tem utržkom (eskomptomi. Tako izgublja stranka 7c/0 od zneska, na katerega se glasi posojilo. Pri vsakih 1000 kron posojila izgublja torej po 70 kron. Vendar, če se upošteva, da znaša obrestna mera pri tej banki samo 4°/q. prihaja posojilo vzlic tej izgubi še vedn> prav po ceni. Ker se večkrat dogaja, da kmet z dovoljenim posojilom ne more pokriti starih dolgov, ker mu primanjkuje ravno ona svota, ki jo mora utrpeti in izgubiti ob izplačilu posojila, je prišel hipotečni zavod sam do spoznanja, da bi bilo umestno povišati dosedanjo obrestno mero posojil od 4°/o do 4Vj°/0: zato pa naj bi dobival dolžnih celotno svoto izplačano brez kakega utržka. Ta predlog je prav umesten ; čudno le, da se že prej ni mislilo na to. Kakor čujemo, ne zadevlja v tem oziru krivda hip. banke, ki je bila stavila ta pameten predlog že pred letom. Kriva je temu edina okolščina, da ne zboruje toliko časa dež. zbor. kateri namreč edini sme potrjevati tako povišanje obresti. Kakor hitro dovoli dež. zbor ta po-višek, bodo novi dolžniki sicer plačevali mesto 4°/o — 41/t°/oi zaI° Pa ne lr" peli niiake izgube ob plačevanju posojil. Pogled po svetu. Prej na smrt obsojen a sadaj poslanec V angleški spodnji zbornici bo teh dni zaprisežen polkovnik Adolf Lunch. Lunch se je za časa burske vojne bojeval proti Angleški in je bil tedaj radi veleizdaje obsojen na smrt, a je pobegniL Pred dvemi leti je bil pomiloščen in sedaj jja je nek irski velilni okraj poslal v angleško spodnjo zbornico. Roparski napad na srbsko pošto — Orožen* razbojniška četa je 12. t. m. napadla in oropala pošto med Svilajcem in Požarevcem. Umorjena sta bila po§:ni uradnik in orožnik, ki sta spremljala pošto. Bivši šah Mohamed Ali je ▼ petek pod močno voj&šio e*kcrtD estavii Teheran in se pod^l ▼ Kaii;o ▼ prcgaanttvo. Perii.eka Tlada pretzame vse dolgote bisšega S-h?, pred ?iem posojilo pri rtuki banki r znesku 6 miii.ouof mark. Zato pa odstopi bi'ii žeh rladi posestva t seteriii Perzi;i io se zareže izročiti vladi vse li«tiae o njfgofih dolgovih in ta*t3Tljenih dragocenosti. Viaaa pa »e od svoje strani cbrež?, da bo dajala biišem Sshu c* leto 100.000 tomanor (I fcooian = 5 4 30) me.to prej dogovorjen h 75,000. Ako ti pa ših p:oti »edin i vUdi intrigira', teisj mu perij:ka vlada uitavi plačilo. Vlada je poslala dragulje biflega šaha v Pariz ta Cređit Ljcnnsii in ie tadeja dobiti zanje milijon rublje v. Odprava potnega lista za Srbijo I". Be< iegeg.ada poročajo: Tak«j se se3aj rtsn:-m!sli aa odpravo potcegi liita, ki zelo o?ira premet med Avtt:cOg*sko io Srbi,o, a ne ilnži nikeki svsbi. Telefonska zveza med Duna em in Bel 1-gradom. Kakor poročajo iz Belegr^da. je pc-tredoTan^em srbskega odpoilanstva na Duna;'u ar • tri jeka vlada privoiiia, da ee ns pravi tele-fjnika zToza med Dinajem in Be! gradom — preko Pešte. Oivisoo je samo od c grške flade, hoče li ona v to princi ti. Ako se to zgedi, se prične takoj z gradnjo te telef mske z reze, ki bi bila velike važ aoili za čain karski iz trgovski svet. Stroški za panamski kana. Newyor5ki 'iiti poročajo, da je vlada zahtevala nakiaiui kred t za gradnjo panamskega kanala v za?-akn 500 mil. dolarjev. r ■I B lli iU AMERIK. ZOBOZDRAVNIK Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17 od 9—1, 3—6 od 9—1, 3—8 Plombe i2 zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah. UMETNI ZOBI v ziain, kavčuka, z ozobso ploščico ali brez nje po arnerikan. listemn in po lastni patentira*ii metodi. Krone na zobe iz zlata ali aluminija. Izdiranje zobov brez vsake bolečine. ===== Reguliranje slabo zraslih zobov. 12-letn.a praksa na klinikah aa Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku. 31 J ISSSJ A. TOSORATTI TRST, ulica Malcanton štev. 6 in podružnica Piazza Gianbattista Vico št 2 po jako zmernih cenah zefir angleških in narodnih tovarn. Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tkanine. Zavese, preproge, trBž, volna in žima za pernice, kakor tudi drobne predmete. H F. Hormann, Trst |f ulica 6(osue Carducci 20, Trst Velika zaljga neklenih šip ler navadnih in drojnih zrcal. Krir.ali ^ vsake vebkosii. Specijaliteta : ste- S? kleni ventilatorji. Posode za ribe. ilaloga okvirjev. Sprejme v»ako-vrstne poprave, prevlačenja s klom, verande itd. ti š^e tg ZaUgatelj siavb. podjetnikov ^ Knn*n***xuuK JU n Prodajaioica Vincenc-a Pibrouz Trat, ulica Poste nuove itev. 3, Trat VELIKA IZBERA HlftSTH RUS-HJ8KIS FOTBEBSČIS. - Velika kb«ra Specijaliteta: posode iz aluminija ^ <0 predmetov, pripravnih za darove. ^ ^ ^ Ledenice, kopanje itd. po Jako zmernih cenan 3 ■niB.i J!iin/Hiitr.rMfWf-*i Ena Dr. Fran Korsano Specijalist za sffilitiCne in kožne bolezni ima svoj ambulatorij y Trsta v ulici Sin Jflcilo ste*. 9 (cad Jadransko banko) ijii: .11 ii is. auaiiiKibU m Ofllase treba laslovljatl Interatni oddelek „EdinestJ tfVMIMIVVUVIIIIVVIMMI Motorje!! Motorje najboljšega sistema, železne blagajne, stavb, potrebščine mline in stikalnice za grozdje in sadje in vso drugo že-Ieznino dobavlja = po najnižjih cenah === eKIei^fno FR, STUPICA V LJUBLJANI — Marije Terezije cesta 1 — v LJUBLJANI Zeleznato Kina-Vino e^mmJfc ■j i za bolehne in rekonvalescent« Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najsloveČih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačitL Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah In z nad 6000 zdravniškimi spričevalu Izborni okus. 9V* Izborni okus. Lekarna SerraVallo - Trst Tržiska tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiski proizvodi Kollar & Breitner Tovarn«: Katram, Asfalt, Kartea za pokrivanje, lesni Cemftst, KarbolineJ, Naftalina „GE0SS0L" itd. itd. za tada] priznaj* kakcr ttftafjt li tef trajnaj« mazilo, ki obrai^a nvi li star« plasti na Lrfatt&flBi kari—tk, ikrM pioičih vsak^vrttnaa ka»*ri»«.,.\\V. Asfaltirani kartoni, isolatorni kartoni, laaai oaaaant, karbolinaj,--- ^imUnm. u falti U drugi proiarodi 1% asfalta la kfttr&m&, apoUla t^a, ' u stroj o, mašila n tosots, priza&ne In najbolj« snssaks (njp*trwm») ss Tacoas, znnst-TassIins ss koss, mut sa srss^s, toSUo ■» M, Tovama In pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. Živnostenska banka pro Oechy a Moravu -- (Obrtna banka za Češko in Moravsko) Idi 1863. : VU Nuova 'Mt. Podružnica « Trstu. B..6al proitori : Via 8 1868 CENTRALA t FRAGL - Podružnice na Dunaju, L Herrengasse 12, t Brnu, Bndjejovicih, Krak ovu, Lvovn, Mor. Ostrayi, Plznu, Prostžjovu in Taboru. - CENTRAliA v ^ ESK0MPT MENIC IN INKAS0. BORZNA NAROČILA . . Tekoči računi in računi na bančni žiro, - KUPUJE IS PRODAJA YRED>~0ST>~E - - PAPIRJE, VALUTE IS DITIZE - - P RED UJKI ETA VREDNOSTNE PAPIRJE IN" BLAGA -. . LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH,..... Akcijski kapital : K SO^OO.OOO. — Rei^rrui U raraostod zakladi približno 16,000.000. — Brzojarl: Zlmoateiiski, Tnt _ TELEFON: 21-57 - OSodno obratovanje: jg— o/o zid»lžnicc Živsorte. buke 51 s & o deliict ŽhuSMfci banke STAVBNI KREDITI. — KREDITI PROTI ____DOKUMENTOM VKRCANJA. - - - [Sprejema zavarovanja človeškega življenja po nsyraznovrstnejih kombinacijah [pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. [Zlasti je ugodno zavarovanje na doži-[vetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. SLA VIJ A 66 vzajemno zavarovalna banka v PRAGI oooo Rez. fondi:44,437.036 01 K. Izplačane odškod. in kapitalije 98,323.486-35 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica n?.3e države z vseskozi slovansko- narodno upravo. Vsa pojasnila daje generalni zastop v Cjnbljani Cigar pisarne so t lastnej bančne] lisi- GOSPODSKIH ULICAH itv. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjtye takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne :: :: namene, :: :: Prodajalnica usnja Crst9 nI. JVCotino a Denlo 7. Bogata izbera telečjih barvanih kož, izboraeg. kozjega usnj°a in francoske teletine kako tudi tu- in Inozemske krznine do cenah, da se ni bati konkurence Gotov, da me si. občinstvo počasti, bilježbs udani AG0STIN0 di LIBERTk. Pekarna in slaščičarna Benedikt ■ Suban TRST, ulica Donavo Brada mante 11 je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko izbero vsakovrstne moke nsjbolje VTSte. — Svež kruh 3-krat na dan. — POSTREŽBA NA DOM. Veliki moderni .v. Kinematograf ulica Media 40 t Trstu za plaćaš tsjoMb. - Naivefija nptiM Z. prostori 20 atotink; II. prostori 10 atotink. flnton CJrsich Barriera vecchia št« 14 ZALOGA barv, čopičev, povlak in mazil za pite, izrezov za slikarje (štampo?), zamaSkov in dišav. PEKARNA JKelchiore Obcrsnu ulica P. L da Palestrina štev. 4 prodaja sveži kruh trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in Javne lokale Specijaliteta biškoti lastnega izdelka. Nova prodajalnica ur : HOBBERT MCKTIGALL TRST. - Ul. Nuova 41. - TRST. (Palača Salem). Navadne, zlate, srebrne in ko vinaste ure. Specijaliteta krono-metrov regolatoijev i. t. d. z garancijo. Poprave se izvranjejo najnatančnejše. Stenske ure ae pridt ponje na dom ter se jih dostav tja brezplačno. V novi prodajalnici Elvira Laapincicb Trst, Via Nnova Štev. 49, Trst dobi se velika izbera lonSevin in kuhinjskih potrebščin Iz na}bo!jiih tovarn PO JAKO ZMERNIH CENAH. IS^ES^SIIS IKrčmarji in ---- - gostilničarji I I li Se priporoča udani B^ Gustavo Marco^ Trsou.-obrtnn zadrusa u Tr;tu via S. Francesco d' Assisi 2, I. n. kjer je bila prej „Trž. posojil, in hranilnica". Poštno-hranllnični račoo 74679. TELEFON 16 04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član, in jih obrestuje 4 M. Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 2b0 tednih dobi Kron 300.— Sprajema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizoje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleži ao po K 20 in po K 2 Nadaljna pojasnila se dajejo ▼ uradu med uradnimi mami, ki so : ob delavnikih od 9. do 12. dop. in od 3. do 5. pop. TR&OVSKO-OBRTRA ZADRUGA SS Po neuerletno visokih cenah se večkrat kupuje blago za moSka ln ženske obleke. Temu bo lahko izognete, ako naroČite blago direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj breiplačno poSiljatev mojo iraški u r zalogi samo najboljSe FranzSchmidt, Jag8rndorfl03 Imam v zalogi samo najboljše blago zadnjih novosti. Avstrijska Slezfja. tržaška posojil, in hranilnica V lastni hlSi. registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: Telefon št. 952. 1 Trst, Piazza Caserma Z, I. n. - (Dtiod po Slavnih stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsakega, Če tudi ni ud in fi^Mg^ 11 01 jih obrestuje iS j-4- jO Sentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%—6%, na menjice po 6°/0> na zastave po 5V,0/* in na amortizaoljo za dalj-io dobo po dogovoru o o o o o Uradne nre: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje ae vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno - hranilnični račun 816 004, — V dobroznani žganjarni - ferdinand pečenko v ulici Miramar šiv. 1 dobijo ae vedno pristne pijače I. vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjeveo :: kakor tudi mrzle pijače frambols, tamarindi in šemade Velika izbera oM za moške in otrote : SPECIJALITETA.: Površniki, piletet, Jopiči, hafe in kostumf. fgnaz Fotocmg ■ Trst ulica Riborgo — Vogal u ice Beccherie. IZBERA CV£?AT&IC. Dežniki za gospode in g-ospe. Velika izbera Blaga za možke obleke. ; izvršujejo se naročila po meri in po zmarnlh cenah. ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pusice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti avojo deco. Vsi Slovenci v slovensko trgovino! V. Dobauschek, Trst ulica Carducci II BERITE VSI! pT IZREDNA PRILIKA ! Ker je poletna sezona skoraj končana, Sa da napravim prostor za novo blago ca jesensko in zim» o sezcno, prodam vse blago, ki se nahaja v skladišču pO jftkO ZlliZ&Ilih C6ll&h. Obleke za moške od K 14.— napre] I Obleke za otroke od K 2.40 naprej Obleke za dečke od K 12,— naprej j Jope za moške od K 2.80 naprej Vrhu tega vsakovrstne srajoe, »podnje hlače, pletenine, ovratniki, zapestnikl itd. Črni klobuki od Hron 2.20 naprej | Lastni izdelek ! — 10.000 parov delavskih hlač po K 2.20. — Lastoa krojač nlca. jlzgotovljajo se obleke po meri. == Govori se slovensko. J--------- -1 :: MlSODlLkNICA :: E. Cociancich Trst, ulica Ugo Foscalo Filialka : ulica deli' Industria štev. 668 TELEFON ig-6 Zaloga kralfonlekfimn, era- izdelanih barv, posebna or&mo za čiščenje poda. PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. ^ Giovanni Isiersich TKST, ulica Moliiio a Vento št. 1 Prodajalnica vsakovrstnih potrebščin, — Šk»fi, brente, k£de, železne in stekleno, — Potreb&čine, namige, koši ia rešeta ter vsefes-rrsfcne lončevine. Svetilke vsako velikosti. Cene da se ni bati konkurence. V al. Giulia St. 16 se je odprla velika zaloga na drobno, ■tekla in poroelane, namiznih kozarcev in kozaroev za pivo po jako nizkih oenah. Podpisani naznanja slav. občinstvu, da I je odprl v Trstu, ul. Domen. Rossettl 35 Pekarno-slaščičarno s prodajo moke prvih ogrskih mlinov, kakor tudi vina in finih tuzemskih in inozemskih likerjev, ter raznovrstnih sladčic. == Postrežba na dom, JAKGB JELEN — TRST. Zobni ambulatorij HANS-a SCHMIDT « ■ ■ prej sodruga —= ---Dr. A. Mittak-a--- ulica della Zonta 7, I. nadstropje. BV Točne ure prodaja Smilio pller aajmfltdsajla la aajitar^jla đajidaicm u ▼ TRSTU vla Penttresst, egsl Nuevt tt yelikTTzbeba verižic, zlatih ln srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste vitumi »ti »riuiuii lsso. Tsvarae in delavnice pohištva ii stavbenih izdelkov v SOLKANU pri Lutra itlmUkl tir i €srtcMrL kelt d, Sdlk m ^Hzargka zadruga v Solkanu Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE: SOLKAN, TRST, v!& C iMrtf*s 4 ZALOGE i REKA, Via Pila 2 SPLIT, nanavaj obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef. št. 1631 ir.terurbas Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija = K 1,000.000 =— F _ OdlikOT. tovarna glasovirjev C! E. WARBSNEK B' y Trst - piazza Carlo (joldoni 12 (vogal C o rs o—Via Nuova> t- Specijaliteta pianinov — qlasovirjev i j svetovnih tvrdk STEINWEY in JONS New-Yorku, SCHWEIGHOFER itd. «0 »1M ilBilci. oAestr, barmomil w Izpo=ojuje. - Menjuje. - Daja na obroke. Popravlja. - .Akordira po zmernih cenah FILIP I¥Hšl!SEVfČ zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu ▼ uiiol Valdlrlvo it. 17 (Tci&foa 1405) r ki,eri prodaja na malo in veliko. — Nadalj* ; - pero ia. slav. občinstvu svoje gostilne *All'Adrta a Se« gt. 11 in „Ai fratelii doimati« mliea Ccie-she It. S. v katerih toči svoia -^ina L Tnt«. r™ Kupujte M- KoleK". -j V dobro znani pekarni Ulica Solitario Št. 25. (vogal trga mestne bolnišnice) dcbi se večkrat na dan vsake vrste svežega kruha, raznih vsakovrstnih sladčic in bogato zalogo - likerjev. ■ Dostavlja se kruh tudi na dom. Za obilea obisk se priporoča udani August Purkert Moja pred stiridesdtimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov zvršuje naročbe vsakokratnih sodov, bodisi za Tine špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne boiim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44 Tvrdka Pavel Weiss & Co. na račun Privilegovane zemaljske banke za Bosnu in Hercegovinu iz svoje zalose « uliti VaMltloo 24 bosniški oves po dnevnih cenah. IVAN KRZE Trst - Piazza S. G-iovanni št. 1 7 nlnnC* kuhinjskih in kletarskih potrebičin fcciiwyc4 oci ie:;& in pletenin. Ikafov, brent, čebro^ ia kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in v=ako-v-šti.ib ko=ev. jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- pfinAPAra svojo trgo-čih predmetov. — rNpUrOV/d s tu hinis^o posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje I eaaaila. kositeria ali cinka, nadalje pasamanterje. | UJftfeSSiffiO dAzegUO 3, Telef, 1 5-96 kletke iti. — Za gostilničarje pipe, krog je, zemljeno j - in stekleno posodo za vino.__] T0YAR>~i. APARATOV ZA ACETIL PLIX j! Napeljava plina, rode in aeetilenskesa plina. Prodaja vseh potrebščin za plin in vodo ter beložarno luč. Zastopnik podjetja za napeljavo plina in vodovodov Ksrl Franke na Dunajn. giiiseppe 3ess Crst TRST, Ulica Nuova št. 5. ZA LOGA MAVL'FAKTUKNEGA BLAGA S PEDDAJO NA DROBNO IN BELELO kuker tudi platna, perila, fuštanja, lawn-tennis, robcev, pletenin itd. Cs! 2 da se ni bati koafcareace. Pcšiijatve na deželo. i == Uzorci zastonj in pošir ine prosti, ... 1S04 .GRAND PRiX; . M H Čevljarski mojster I priporoča svojo ssloggo rassiovrsfšifga : obuvata gospa, gospode in otroke. Prodaja najboljči bika Q Fredin globin, cavalier. r 4---- Trst, 32 Zobni ambulatorij, liasledu. i Dr. M Brlilont-n B M sprejema od 9. ti. popol. p I Trst, ulica Acquedotto št 13. y Nalfeoljša češka tovarna. Posteljno perle po zmernih cenah. I k^ M»ep» dobrega oglajenega Kron 2, boiiSeci K i lO. prima pol-belega E 2.S0; belega K 4. t-e-paiasiega K 510; l t? B ijfloej. sneinobelegt orla;enesa K ^ 41. £ 8 : 1 k; aehteza perja (pubi) si~ega K 6*, 7 : rce^a belega £. 10 : ~najaa«je^a prsaega paha K 12 od 5 kilogramov naprej, poštnine prosto. g®^ N&rejeae postali s. i: go«touitaega rdečega, m»ire*a in belega a!i ruajenezi caokin^a 1 pernica 1&0 cm dal^a. 11^ cm Široka, skupno z dremi SO cm dolgimi in em tiroKimi rgla»iii;ami. na-i.o-njeaa z norim sivim, trpežnim ia paha.*tiza perjem Kl«: polpuhaste K. SO, puhiste K a. — POSAMEZNE PESNICE K 10. 12, 14 in 1« ; rgUmica K S, 3 50 in 4. — PoMlja'-^e po poiinem porretju od £ U naprej poit-Lice prost-J. Tnii se sme 2amenj.%ti ali vrniti. Za kar ae oga;a a-> p^ril'e denar Ditij. — Obfcmi ceniki ras»nj. S. BEHISCH t Descbenitz št. 765 Siiaia Cscliy ^sbhs ^rttrr^-brf t ngeio Cantoni, uiica Rojano štev. 2 — — (hiža Tuszi) bo^£.to s&Iožena — — jalnica manufaktur. in diobiilh predmetov s bogato iabero blamaža pomladit, sezono F] Velika izbera : perila, srajc, ovratnikov, ovratnic in nogcvic po najzmernejših cenah. ■ si 31 Naznanilo & if gg. zidarskim mojstrom, podjetnikom, inženerjem in lastnikom poslopij!!! Lovrenc Rabitsch & C'ie - Trst avtorlzovani tesarski mojster ■ ulica Giovanni Bocaccio št. 79 I. nad. se priporoča za vsa tesarska dela. kakor n. pr.: zameno starih streh, zgradbo novih streh, lesenih lop, vrtnih chalets, verand, poda, dekorativnih stropov itd. Načrti in proračuni se izvršijo vsakemu na željo. i HOTEL " ABBAZfA Ulica Geppa št 20, Trst (Piazza Caeerma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem komfortom. Sobe od K 2*— naprej. OmnibuB k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani J. Woschitz. 1 gfW Zdravnik I^B m Dr. MANDIĆ g m^M odsoten a^M do 10. oktobra. Senzacijonelna iznajdba. ^^^ postavno zavarovano B n • A Iynt j/ p oni kij a takoj in brez vsakega aparata vse kovi-naste predmete trajno. Neobhodno potreben za mehanike. urarje, kolesarje, krčmarje kakor tudi v vsaki hili. Steklenica [zadostujoča za 30-krat Ki.70 3 steklenice samo K 4.80. Jako fino alpacca nikel. X steklenica K 2.40, 3 steklenice samo K 6.60. Pošilja se po povzetju. Z. fcnichel, Dunaj IX., yntmuttergasse 3. Zaloga v Trstu: E. ZERNITZ, ui. Stadion 2. gattolini & Conti i TRST, ulica Iluoua 451, nad- i Trgov, ia obrt. komisije v kupoprodaji zemljišč, nepremičnin, gostilen, pivovarnic, vinotočev, ž^anjaren in vsake male obrtnije, kakor tudi najemodajl javnili lokalov, dvorcev, stanovanj, skladišč In hlevov. Zastopstvo tu- in inozemskih tvrdk. ga Odprla se le o ulici Oinc. Belimi 13 (zraven nooesa so. Antona) : zaloga rnanuf. blaga: DE ANGELI & REBER (PREJ flGEHTl PRI T0RDK1 SERAF1H1) Preskrbljena je z bogato izbero perila, pletenin, blaga za ženske obleke, čipk, raznih potrebščin, kakor tudi drobnih predmetov po jako zmernih cenah. Postrežba točna. o U !l£j! iiSiii iiilii lEiiiil UI. Medla tl.ll Zaloga koruzne moke lastnega pridelka kbbbhhs in oblode. iiiimiii 01. Medla Št. 23 Eiiasi mm HE1H! HIRSCH & Co — Mehanični mlin in žaga Obrtni zavod z goniiom na benzin 80 HP 3Ilei)je di^av, žita, kresnic, gumija itd. Žaganje finega lesa za zgradbe in dog. IIEIEI iiiaii iiiiiii Telefon 22-30 Delalnica amerikanskega pohištva za iibb moderno opremo pisaren. ibeb iltiMIj zz-70 M Svoji k svojim! Svoji k svojim! Prodajalnica manifakturnega bl2ga BfoscIi & Laureneicli ulica Nuova št. 40 (vogal ulice S. Giovanni). alD\DT1Ckn CD71TM • Fuštanj vellur in satinost, Iawn-tennis, volneno blago jCJClUllU ACIrUlIU 1 za jenste obleke, volneni šali raznih barv. pletenine. nogovice i. t. d. Velika izbera zsgrinjal i; blaga in čipk, vitrages, posteljno perilo, bela in barrana p 'grinjala. Volnene in prešite odeje, lastnega izdelka. Zaloga perila in trliža prvih tovarn in vseh potrebščin drobnih predmetov. Cene, da se ni bati konkurence — Slago ki ne ugaja, se zamenja. Nova uranu: Rajmund Bizjak i prej delavec pri tvrdki G. Pagnacco, Barriera 11 o Campo S. O-iacomo it. 4 nasproti uhodu v cerkev, blizu -Društvene krčma-. Q MM mm mo!Kih in žsnsHili žepnin ur srebrnih, kovlnastih itd., kakor tudi verižic in priveskov po zmernih cenah. Budilke po kron 2 SO. ^ O Posebnost: Kronometrične in stenske ure. O O — Poprave se izvršujejo točna, natančno in po zmernih cenah. — je ošel. Bertoletto aeje po par korakih zgrudil na tla sredi potoka krvi. Na rjegovo zamolklo utofeaoie m prihiteli pristelji, ki »o ae Se iahajali ▼ go*tilai. ia ga spravili ▼ relilno poatfejo rIg6o", od koder so ga potem pre-netli 7 bolDifinico. Ta so, UTtder&i da so bila čreta in žslodec prebodena, takoj izrriili laptratcmiio. Polici a išče raciteija. Tržaška mala kronika. Dozdeven ulomilec aretiran. Pcro5ali smo že, kako je bila dne 15. t. m. msd 12. in 2. uro popoiudne ulomljena blagajna r skladišču trgovca s sirom in prekffiemra nn»*«m Aleksandra Foscolo v nI. Chiozza št. 17 in da je bilo tam ikradeno 950 kron. Ta tatvina je bila izvršena ob dokaj čudnih okoliščinah. Vrata skladiiča, ki vodijo ca ulico, so našli namreč zaprta. Pač odprta, tođa ce ukmijena, pa so bila vrata na dvorišču hiš?, ki alnži Ivao trgovec K 1, Sancin Ante (Levičar) S 2, Požar Anton K 1, Godina Ivanka (Ban) E 1, Kre*evič K 1*50, Sancin Miha (Gapo) E 1, Sancin Peter (B eka) 50 sto*., N. N. 50 stot., N. N. 30 stot., N. N. 50 stot, Godina Jarij 60 stot., Sancin Anton (Mase) 50 stot., Flego Josip 50 stot«, Merlak Josip (Luema) ManćL'ć M. profesor E 1.50, Levičar Ivan E 1, Miklavtc Iv. 50 stot., Debenjak 30 stot. Dr. S a vik E 1.50, Sancin Miha (Toč) 40 stot, < Fonda F.\ učitelj E 2, N. N. 50 stot., N. B. 50 ata., Štor Joaip 50 atot., N. N. 20 riofc., Sancin Marija (Cacek) E 1, Mikeluc Ivan E 1, i Macarol Jakob 50 Btot.f Godina Ju«t (PieSič) i 50 atot. Santin Ivan 20 stot,, Godina Ivan i (Ban) E 2, Plečnik Ivan 20 stot,, Dr, Stare1 E 3-50. j Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobroznano gostilno „Pri Detelji" (Al Trifoglio) ulica Belveders it. 7 kjer toči najizvretneja Črna In bela dalmat. viaa. istrski refošk, balo vipavsko in vedno sveže pivo. — Postreže tudi ob vs^ki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. Oene zmerne. - Za obilen obisk ae priporoča udani Anton Vidaković. Nar. delav. organizaoija. Danes, ob 9. uri predpoludne "bode v vslužbencem za vhod. Biagajnica pa je bila prostorih N. D. O. skupen sestanek zaupnikov odprta z lastnim ključem, kateri in odbornikov iz delavnic : Lloydov arsenal, ključ se je nahajal y shrambi nekega trrdki- Strudolf in sv. Marko. nega uslužbenca, dočim je bil trezor blagajne * * * t katerem je bil vkradeni znesek, ulomljen Jutri ponedeljek, dne 20. t. m. ob 8. z dletcm, nahajočtm se v »kladiSčr. >a pc- wr- 3večer se vrši v prostorih Gospodarskega dlagi teh dejstev je policija aretirala včeraj društva v Mnju shod krajevne skupine N. Frana Desanctis, starega 35 let, iz Aakone, D Q Dnevni red: Zadružništvo in delav težaka pri omenjeni tvrdki. Desanctis taji. j stvQ^ Foročevaiec Ivan cibic. 11 - leten tat. Oreste Cesaro, star 11 let,! - Važno naznanilo. Cdfsvsr na vsako važno vpra isnje, psssbno v slučajih boieza-debi vsak de, ki pošlje šest kron v priporsčssem pismu ali po poštni nakazaicl profesorju PIETBO D' AKZOO, ulica flolferlno 13, Bolegas. jbmmbm Vesti iz Goriške. Narodna delavska organizacija ▼ Go- iz Treviaa, se je predvčerajšnjem po 5. uri pod. vtihotapil na kro? ladij a „Anna Ma ia* i?. Pirana, zasidran ob obrežju Grumula. Sel je v kabino kapitana Jerneja Apollonio in rici je poslala na Dan a j tako-le brzojavko : ▼kradel listnico s 150 E. Redar je videl Ministerski predsednik Bienerth, Dunaj. Na fantka, ki je na trgu Giuieppina prešteval Tirolskem irredentistična veleizdaja, v Gorici decar. Spravil ga ▼ ul. Tigor in zaplenil list-' pa protekcija irredecte! Protestujemo naj od-nico z denarjem. M«d tem je tja prišel ka-;ločnejše proti taki nečuveni strahopatnosti pitan naznanit tatvino in je bil srečen, da je vlade, ki se straši pred „sollevazione" goriike takoj dobil svoj denar nazaj. Tatinskega fan*! meščanske aodrge; in jej izražamo svoje ne-tiča so izročili starišem. ' zaupanje. Zahtevamo, da ae slovensko učite- Tatvine brivskega pomočnika. — Rudolf IjišCe nemudoma premesti v Gorico, ki je na-Logar, star 14 let, iz Trsta, je že 16 mese- j ravno središče slovenskega dela dežele. cev vslužben kakor pomočnik ▼ brivnici Earla x Brzojavka „Edinosti", da se vendarle Trocca v ul. B. Cellini št. 1. Gospodar je že j premesti učiteljišče v Gorico, da-si provizo-od več čeia sem zapazil, da mu je zmanjkal rign(>i jQ vzbudila v naiem me»tu vieobče za-dener iz listnice, ki jo je puščal v jopiču doroljstvo; vendar te ijudBtvo boji novih prevar, obešenem v ozadju brivnice. Predvčerajšnjem jn dokler ne bo na svoje cči vfdelp učitelji- z ...a! i.a an a fofiTinrt in vka v v _ ___•_______ •» _ _ m ALEKS. FRAXC MATER - TRST žgalnica kave TELEFON 1743. Vajboljil vir za dobivanje paSane kave. je zopet konštatiral enako tatvino in po pre-tresovanju vseh okoliščin je prišel do prepri- šča, ne verjame ničesar več. z Nezgoda. Delavcu Francu Laurinu čanja, da ie nrg-1 biti tat le niegov pomoč- * ""goim. ueiavcu * rancu i^aunnu iz nik Dal ga je takoj aretirati. Na policiji je1 J-jabljane, ki je v Gbnoi vslužben, je zmeč-. . , . ° * • ____i______• j. ___i kala slamorezmea tri nrste lete roke. da ao kala slamoreznica tri prste leve [roke, da so mn je morali odrezati. ostalo x Po shodu v „Trgov, domu" je v Gorici vse mirao do noči. — Okolu 9. ure zvečer so nekateri Lahi napadli v ulici Vet- fant deloma priznal. Gospodar pravi, da skupni vkradeni znesek znala najmanj 200 E. Logar je tudi na sumu, da ja t kradel večje zneske tadi nekaterim gostem brivnice. Nenadne smrti. Josip Anton, star 60 let, . . . . ^ ... Višji finančni re-picijent v pokoju, je stanoval J™ d.Ta ^ delavca. Eer sta se branila v nI. Vildirivo št. 27, II nadstr. skupaj z' in klicala natoziv.o", ]u je poncija pnjela. nekim podčastnikom c. k. mornarice. Včeraj {Po^eje, okoli 10. ure zvečer se je nabralo zjutraj so Antona našli mrtvega v njegovi P™* lašk<> kavarno E.ropa- kakih stD de-postel i. Truplo so spravili v mrtvašnico pri f ^nsfcrantov; med temi smo videli sina gonš. sv. Juštn in zapečatili sobe. žuP.Bna precejšnje število mlajših bote- - Erminij Romania, star 54 let, vpoko- garJev' Tka^nm n?"J? . D£Šl. SloTe°cl ™lQ jenec Licyda znan kako^ skladatelj raznih'^ Lahl ?o pnčeli izzivat na.proti stojte tržaških Jkanzonetu, staoujoč pri g. Mariji i ?^ence pred kavarne „Central" m prišlo Ago.tini v ul. Bacchi št. 11, je umrl za M® 4° tePeža- ?"tekja J9 P^cija, ki je brez-kapjo. Našli ao ga mrtvega na tleh njegove j otarno razgrnjala domonstrante m je z g^ »J ° ° ' ° ' lin>f c« nli&mi • pnvsn mo nnmo ivnrovm a oKa sobe. Loterijske številke, izžrebane dne 18, septembra: Donaj 25 1 51 62 32 Gradec 9 90 29 64 73 Koledar in vreme. — Danes: 16. ned. po bink. (kvat. ned.) — Jutri: Evstahij muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoiudne + 22.° C. — Vreme včeraj : Oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, deževno. Hladni vetrovi. Temperatura mila. h Društvene vesti. Trgovsko izobraževalno društvo. — Naznanja se gg. odbornikom, da odsedaj naprej odo&dejo redne seje ob torkih, prihodnja seja sđ objavi potom „Edinosti". Telovadno društvo TRŽAŠKI SOKOL y Trstu Bratje Sckoli! Danea se vrši v Dekanih veliko narodno slavje 40-letnice obstanka tamošnje Čitalnice. Eer je radi raznih ovir vdeležba Sokolov v kroju nemogoča, so vabljeni bratje Sokoli, da se goriomenjene prireditve vdeleže v civilni obleki in čim večjem številu. Vlak odhaja točno ob 3. uri in 10 min. z državnega kolodvora. Na zdar 1 Odbor Sokola. Akad. fer. društvo „Balkan". Členi akad. fer. društva „Balkan" naj pridejo jutri gotovo ob 5. uri z društvenim trakom na južni kolodvor k sprejemu čeških tovarišev in tovariši c. _____ Tržaška gledališča: POLITEAMA R03SETTL Danes ob 8 V« tretja repriza krasne Massenetove opere „Werther". Darovi. Za podružnico družbe sv. Cirila in Met. pri sv. Jakobu nabral je gosp. Hvastja med zastavonosi v Ajdovščinci dne 5. t. m« E 2.40. Denar^hrani uprava. * Za zastavo .Velesile* so preplačali vstopnino: Sancin Anton Drejač dež. poslanec E 10, Tranjac E 1, Godina Iv. Fignje E 1, Žagar Franjo E 2 50, Zidar Gregor K 4, Guetmčič limi sabljami v rokah mahoma izpraznila obe kavarni kateri je zaukazala takoj zapreti. V tej tepežki je prišlo do treh aretacij — Slovencev ! z Drzna tatvina. V četrtek, ob 6. uri pop. s*> se utihotapili neznani tatovi v toba-kamo g. Afriča, tobakarnarja v gledališki ulici. Ob tej uri je bilo v tobakarni polno liudij, međ katere so se tatovi pomešali. Čakali so na ugodno priliko in ko se je gosp. Afrič podal po opravilu v stransko eobo. so pobrali na mizi ležečo zbirko kolekov in menjic in izginili. — Eo se je tobakarnar vrnil na svoje mesto in je hotel ravno nekemu odjemalcu po-streči s koleki, je zapazil, da mu je zmanjkala rečena zbirka, v kateri se je nahajalo nad 2000 E vrednosti. Policiji se doslej ni posrečilo zaslediti drznih uzmovičev. x Strela je ubila na nekem travniku zaposleno d?klo posestnika Plahute iz Podgore. Vesti iz lstreB Podgrad v Istri. V tukajšnjem finančnem oddelku ie služboval kakor paznik g. Alojzij Eokalj. Prve oni tega mereča je odšel na dopnst na Štajersko, v svojo domovino, kjer ža ni bil menda več let A dohitela ga je nenadna smrt. Sedel je v gostilni v Eonjicah. Nič hudega aluteč odstranil ae je po noči proti avojemu domu v Ž Č9. Tam pa sta ga napadla dva tolovaja, ga pobijala na tla, da so ga drugo jntro našli nezavestnega v cestnem jarku. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. Tolovaje so zaprli. Radi svoje inteligence je bil tu jako priljubljen. N, v. p. Občni zbor „Dljaikega podpornega dr", v Pazinu se bo vršil dne 23. t. m. ob 2. uri popoiudne, in ce ob 3,, kakor je bilo pogre-leno navedeno v našem listu. — Ceno češko — posteljno petje 5 kg Dovega pnhanega perja K 9 60, boljšega K 12. belega puha K 18, K 24, snežnobelega puha K 30-36. PoSiljatve poitnine prosf? po poTzetj«. Dovoljena ramena »li vrrrfttna rrete? proti porračilu poštnine. Benedikt SACHSEL. Lobes št 183 pri Pisna, Češko. šp31 ® ® ^^ : Aurora: Podpisani naznanja P. N. občinstvu, da nastopa od I. t. m. vsaki večer od 7. do 12. ža znana družba :::::: „ATILA" pod vodstvom kapelnika gosp. Josipa Mayer-ja vedno z novim vsporedom. Ob nedeljah in praznikih matinee od 10. zjutraj do 1. popoiudne in od 4. da 12. zvečer. V onih dneh, ko se vršijo konjske dirke, oatane lokal odprt do 2. popolnoči. Ustop prost. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča RESTAVRATER Josip Domines. !!!! Ugodna ponudba !!!! Za Tirol, Predarlsko, Ctarnjeavatrljako, Solnograško, Štajersko, Koroško, Primorsko, Bosno in Bero. je avstr. patent „Umetni Marmor Karalyt" iiiiii Elit? HHSš (1009) še za oddati. - Ta proizvod je najboljši nadomestek za najfinejše vrste naravnega mramorja in je posebno pripraven za stenske obloge, vloge pri pohištvu, namizne plošče itd. - Iščemo zastopnike za omenjene dežele. :—: Uzorci na razpolaganje. :::: frrornioa umetnega kamenja LJUBLJANA : Dunaj aka oeata. ZAJEC & BORU iSilii Gansa 11 H-1-4:1, TKST Ulioa Aroata št. 1. TRST Prodajalnica zgotovljenih oblek za možke, dečke in otroke. = Za poletno sezono : izbera trpežnega in elegantnega blaga zadnjih novosti. Volnene 12 naprej, črne obleke raznih kvalitet ii obleke za možke in dečke od K. 12 naprej. in cen. Obleke volnene ali iz satina za otroke od K 3 naprej. Jope iz črnega alpagaša. Volnene jope in hlače. Jope iz bombaževine. Specijaliteta: Približno 3000 parov hlač iz bombaževine lastnega izdelka za delavce. Velika izbera vsakovrstnih srajc in maj. Modri in rumeni jopiči za mehanike. Vrhu tega: Velika izbera blaga iz najboljših tovarn, za obleke po meri, ki se izdelujejo po najelegantnejšem kroju, solidno in po zmernih cenah. Kdor misli kupiti obleko po zmerni ceni, naj obišče prodajalnico oblek v Trstu, v uliol Aroata št. I. VITTORIO PISOUR. ■ I B Angelini & Bernodon TKST, ulica San Mcolo 13 -■■■■■■■■- Uvoz ln Izvoz orožja m streliva Na željo se pošljejo ceniki zastonj in poštnine prosto. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnici v Spljetu in Celovcu. Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni zaklad K 300.000, obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja. - Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi zj- Safe deposits. Safe deposits. Jfaijalnica je odprta neprekinjeno od 8. nre zjatr. do 7. nre zvečer. V novem kinematografu i„ORFXSO trst, via piazza flccola (za magistratno palačo, Zrst. bo danea in naslednje dni: Zračni obhod Brešije. — VVashington. AmeriSka revolucija. Železnična zveza Herpelje Jurdanl oziroma ključkov uvedena po zelo nizkih cenah. Sapljane. Iz Podgradi t Istri: Glede Povsodi so velike zaloge. Reka in tudi železniške zveze »kozi Pcdgrad je začelo sedaj Bosna delata Trstu močno konkurenco, t rar živo zanimanje tsli med ljnditrom. lci Trst je v tem oziru tudi z drugimi raz-neprastano nadleguje tvoje poslance, kolikor merami oškodovan. Tudi v Siciliji so še med temi slednjimi, kar so pokazali 2© tudi znatne zaloge bukovega lesa. Odjemalci u tem. da to se t tako impDzantnem številu so zato zelo reservirani. i udeležili javnega ljud.kega »hoda dne 5. t. m. Poleg tega se je 5ati^ da utegne nova' r Podgradu, ki mu je bil velik namen tuii: carinska tarifa nevgodno vplivati na izvoz priporočilo poslancem za po.pfšitev te grad- južnega sadja: Žalostni položaj skladišč v n:e. Sedaj je »klicen '.atraki deželni zbor na gkednju je še vedno nespremenjen. Že daljše zavedanje in bodo tu naši poslanci meSece se pričakuje, da se skladišča raz-i^cb Drihkp, da za»tavijo vse »ile v tej »tvari, deli med one ki se potegujejo za to, O rat nosil »a mi mi.hm mi ni potreba a za sedaj ostaja yse mirnQ& ^alo zani-pmti — te ie o tem že toliko in tohko :manje merodajnih krogov za to važno kot rilo m oi.aio — a do koraka naprej -vprašanje vpliva naravnost presenetljivo. • ža ezfj'ca vendir ša m prišla. --- i____ A----v______Ji— \ Aleksander Salokar umrl je danes po dolgi in mučni bolezni. Pogreb bo jutri dne 19. t. m, ob 4. uri popo-ludne iz hiše žalosti Piazza S. Caterina štev. 2. TRST, dne 18. septembra 1909. ostali. Te ražnotti Italijani — do sedaj, kakor absolutni gospodarji v deželi niso hoteli pri-inati — ker bi ta nova železnica tekla po izključno «loveosk.b tleh, ali odsihdob upamo, da bomo namesto drobtinic že tudi lahko dobivali košček kruha, in železnica bi bila za nas — kruh. Opozarjčmo naše gg. poslance, da-li ne bi morda kazalo, da bi se dogovorili z nekaterimi ogrskimi državnimi postacci. Spcmimam se namreč, da je leta 1908-(miclim meseca marca) v ogrski državni zbornici predlagal reški zastopnik g. Zanella krajšo železniško zvezo Reke s Trstom, tore; tuii oni soglašajo s na-5 mi zahtevami Ni dvoma pa, da ima ogrska državna polovica doiti upli?a na Dnnaju, in «ko bi se tam zfdobilo energičnih pri poročevalce v železniške zveza s Trstom — ie upati, da bi se n*še želje in zahteve morda vendar enk.at uresničUe. Dosti bi pripomogle k potpešitvi tudi trgovske zbornice v Trstu, E ki in Z?grebu. Gospodarstvo. x Špinača p3 zimi. Naši kmetovalci se- j'ejo špinačo večinoma meseca februarja in marce. Ta špinača daja prikoho pa Sele v m a u jo juniju, torej v času, ko tsdi drage 2eleu;ave ne manjka. Da se pa Špinača daja sejati meseci septembra, to je ni deželi le malo znano. Šp nača se po zimi jako ngodno prodaja, ker primanjkuje druga zebnjave. V septembru scjana špinača daia, osobito v gorkih legah, prikuha od jeseni do mececa maja. Takih le g. k;er bi imeli lahko špinačo vsu zimo, ;e po Vipa skem, po 6;dib, po Kra»u in tudi v G-arah dovolj. Poteboo ped kakim zidom ali pod pašnam v viacgrsda bi špiaača dobro rastla tudi po zimi. — Da dDbimo lepo Špinačo, moramo zemljišča dobro pcgaojiti. Brez gnoja ne dosežemo dosti; kajti listie ostaja v tom s učaja majhno, je trdo in brez soka. Kaztea tega poganja špinača hirro w seme tudi v negnojeui zemlji. Zemljišč*, bi smo je cbdeibli za špinačo, moramo SO do 30 cm. goboko prekopati ali preorati in razdeliti v pribiižao 1 do 1 in pol m. široke lehe. Te »e'-e je. m^sto vodoravno, boljše narediti da oodo vnele nekoliko proti soincu. Seir-.ti ne -mimo špinača pregoato. Či je izlezla p:e-gosta, jo moramo čim prej zredčiti, da dobijo o3 sadika več prostora. Dobro je, če zfm-l;5Šče prliietrso koj ao aetvi z gnojmeo. Tudi čilUti soittpr e djier pripomoček, da prisilimo špin: čo h raaći. TržaSka lesna trgovina- ; Hočejo^ vso lesno trgovino koncentrirati poleg Skednja, a še vedno se^ne da tej trgovini nikakega pristanišča. Skedenj bi moral biti čimpreje gotov z vso silo, da bi se prihranilo z velikimi stroški zvezano prevažanje na oddaljena nakladališča. Kako dolgo bo treba še čakati ? Po otvoritvi železnice čez Ture bi morali gledati, da bi se navela preko Trsta tudi inozemska trgovina z lesom za vse gravita- j cijske črte, ki po omenjeni železnici pri- tS Krojačnica Jerič 25 treoa vzeti V postev, aa Di se moral irst kroj-ača katerema bi dal delo na dom. Ul. Chio^za kakor pristanišče na novo urediti m gtev. 17, n. n. MALI OGLASI računajo po 3 stot besedo; mastno tiskane besede se ralunajo enkrat ve?, pristojbina stane 40 Plača se takoj. 1609 krepko dvigniti. rv_ « - 1. . .. CnH 280 1 in Štedilnik (apargherdt) sta na pro- Protl našim trgovskim korporacijam OOU daj. Naalov pove laser, odd. Edinosti. (1632 moramo dvigniti ponovno očitanje, dame- Q meblirana za dve 0Bebi se odda v najem rodajne osebe nastopajo S premalo tempe- OUUd v bližini Narodnega doma. Naslov pove ramenta, premalo smisla za ukupnost in še inseratai oddelek EiinoBti._1611 manje eneržije ; zamogli bi igraje dokazati, y M7nnjQnft je v Portorose (v Istri) 200 da je za tržaško lesno trgovino življensko I dAjJUldlJ U črnega in 40 hi beleg* vprašanje, da se dvigne nje konkurenčno vina. Naaiov pove ineer. odd. Edino«ti. 1612 zmožnost z drugimi pristanišči, pred vsem PcnositO A. B^SSft 01 potom majhnih troškov za skladišča; in ,, * ; , w lahko bi s povdarkom dokazali, da je na- L V*0*** prava skladišč in nakladališč prava nujna nsiolodnlkl Jakoba Ktsmsns — TRAT T%o*isa manifaktui. blag* tn Mas-u ionsko obtok« potreba. Ne smejo izgubljati časa. Ako naj Gostilna „Al GjflViasio" """iST? železnica črez Tare koristi lesni trgovini,: i m8 pijače in jedila prve vrate. Priporoča se slavn. treba takoj kaj storiti; ker, če se odjemalcev: občinstvu za obilen obisk H. K o b i č. pridobi sedaj, bo pozneje zelo težko po-' „ , . - . magati. Sedaj bi trebalo živahno delati, — ] IvODčU AfllOfl Trgovina brez odloga. _ blago — Cene zmerne. 1237 TRST ulica Giuliani Stev. 25 jeatvin. — Sveže 1603 Josip Stolfa SST&? vsakovrstna mizarska dela: Trst, ulic* ia vrtni* Razne vesti. Boj z revolverji med dvema damama. — Med drema trgovec, Giacinto Gallina 6._1567 svoji svakinji gospej SUver, jej napravila raz- ge vraU oknaj Btopilice, parketi> tramovje i. t. d. Ulica della 1591 Kislo zelje repa s Kranjske v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolčič, Trst ulica Sorgente 7. - Telef. 1465- Lepa meblirana soba se takoj odda. Ejef pove Inseratni oddelek Edinosti. 1642 Iščem Belvedej dobrega delavca za možko delo čevljarja Belvedere 32, 8 c h e n k. 1635 Mala soba ae odda takoj. Via Coroneo 29. vrata, št 5. 164d leno C O poldelavka in učenka. — Krojačnica lobc OC moSkih oblek, Farneto 28. 1640 Vt19lOm Be °ddaate dve sobi kuhinja in Vldjolll majhen vrtec za 200 K na leto. Zgornji Bojan Stev. 223, blizu tramvajske postaje„ Kolonja._1639 burljiro icaco in vrgla revolver pred nio. Ole PJ"0(IS]0 doge, dami sta začeli ena na drago streljati. Krvaveč Teaa 31' Cgilardi lepoto C P ^^J domača kuharica in nemška IbUcld Oo pestunja. Obrniti se je na Sibern® avtorizovanega posredovalca Molin a vento 70 (1643 Novak Anton odprl je novo slovensko brivnieo in se priporoča «1. občinstvu za mnogobrojen obisk. Ulica Sette Fontane St. 13. Slovenci iu Slovani I zanimajte se za vata podjetja. 138£ ulici della 1523 iz mnogih ran, sta se lovili skozi devet sob SOlTi vg«8?. ** prodAJ°_ stanovanja, Kone?no se je zgrudila gospa . IrnhsiMPfl se h kaki do Tripp, krvavega iz 15 ran mrtva na tla, — LHIUisl IvUlIaril/Cl bri di-užini ali pa za Tedaj je obrcila gospa S.lver revoUer proti [gortUno. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. I6b>, ter se je usmrtila z enim strelom. MlflH bančni uradnik išče stranski zasluž k. Služabnice ao se, začuvii strele, poskrile m Idil Sprejme vse instrukcije 6—13 letnih uČen-^ podsteeŠ:U ^CeV* ^!enjene ponudbe: Edinost „Corso*. 1592 Hazlog boja m^d dvema damama je bila — ljubosumnost. PrnHa CO vellk krasno Igrajoč malo rab rruud oC ijen gramofon z znamko Angel zraven 30 Igrajočlh komadov vae za polovično ceno. — Več pove Inseratni oddelek Edinosti. 1597 lil ID za P°3^e^bo v gostilni in da zna ne-OlU^nillJU kolibo kuhati, se sprejme takoj. — PopraSati v Icaer. odd. Edinosti.__1529 Cand. iur. vešč slovenske in nemške stenografije kakor tudi strojepisja z dveletno prakso išče službo kot stenograf v odvetn. pisarni. Ponudbe pod ,J. S.u, pravnik, Ledenic« Koroško. 1614 Vsako motenje v probavljanju pri do-, jencih in ioUcib otrocih odstrani skoraj pel stotetja po celem aveta rszSirjeaa iu kot najboljši in naizaneaijivejS« brana — NE3TE-JEVA moka za ctrcke. Škatlja po K 1*80 se Novo odpretj e T BSberatrasse 11. Zdi se, da zaključi to leto ravno tako neugodno (namreč glede lesne trgovine), , ,. ,. , , .... : kakor je začelo. Brezposelnost, ki je dala;dobl v lskarm ,n droSen''' V n^ovo| vsemu tekočemu letu svoje označenje, se 'korist svarimo občmitvo pred ponarejanjem, opaža tim neugodneje v sedanji dobi, ko Zdravniška mnenja medicinikih prvakov, ka-j crgovina sploh spi. ;kor tl(ji podučue, od zdravnikov pisane knji-i pr,SfpJoe obt0esaPnr0.esrC"a0 rS'^ ^ JT^ -T slabe zime in neugodnih potnih razmer je popnlnoma zastonj fi'ijalka Snctr^kej bilo izvažanje iz gozdov zelo otežkočeno,! družbe NESTLE Daca« h, tako, da ni bilo možno izvršiti naročil z 1 — željeno točnostjo. Kadi tega so bile zaloge prilično izcrpljene. Sedaj, ko je potrebščina prilično pokrita, je trg zopet mrtev, ker niti za jesen ne prihajajo nikaka ugodna poročila. Le tu pa tam prihajajo kaka vprašanja za šibek robni les (fileri). Domače stavbeno delovanje za serijo 1909-10 kaže zelo slabo. Izvzemši ene velike gradbe za delniško družbo Greinitz se ne čuje o nikakih znatnih projektih, ki bi se približevali realizaciji. Na eksportno trgovino pa upliva še vedno okolnost trgovine, da se pokrajine, ki gravitujejo v prvi vrsti sem. namreč Kranjska, Štajerska in Hrvatska. nečejo ukloniti zahtevam tržaškega trga. Tamošnji proizvajalci še vedno ne razumejo, da so se časi spremenili. S stožkastim rezom, slabim obrezan jem roba, netočnim obdelovanjem vodnih žag je ne-možno konkurirati z velikimi eksportnimi hišami v Bosni, Bukovini in Rumunji, ki razpošiljejo dobro paralelno blago za nizke cene. Pa tudi cene v nakupovalnih krajih navadno niso v razmerju s cenami, ki se jih more doseči na jugu. Export preko Trsta ni kos mogočnemu tekmovanju preko Galaca—B raj le, a poleg tega vplivajo še zelo neugodno političke razmere na Balkanu in na Grškem za tržaško trgovino. Zadnja kampanja v bukovem lesu za zabojčke za južno sadje (tavoletti in testoni) ie končala mizerabel in z izgubo. Za novo kampanjo, ki začne v jeseni, se sedaj še ne more zanesljivo soditi, a posebna ugodna za prihodnjo sezijo tova ni okolnost, da je bila overtura za- Jutri se odpre nova prodajalnica blaga v Trstu, ul. Nuova 36 kjer se bo prodajalo blago kakor n. pr. : fuštanj, satin, prti, nogovice, kakor tudi čevlji pod tovarniškimi cenami. Usled vel. konkurence odločil sem se poslati krošnjarjem in prodajalcem krojnega blaga kakor tudi zasebnikom nizko pod nakupnimi cenami sledeče blago. 4D-4S it ottov (na željo sortirani!) za k is. Flanela nežne barve za moško in žensko perilo Ia. Barohett za obleke in bluze (mod. uzorci). Franooakl xeflr (pralen) za moško in žensko perilo. Modro blago Ia za obleke, bluze in predpasnike (močno pralno blago). Oxford dvoniten, za moške srajce. Platno ubeljeno (trpežno blago). Dolgost ostankov 3—12 metrov (garantirano pralno in brez pogreškov). POZOR 1 Znesek vrnem takoj, v slučaju da blago ne ugaja, ter se more vrniti blago nefrankovano. Vrhu tega prodam 40 metrov fino ubelje-nega rambnrikega platna (za najfinejše životno in posteljno perilo) za K 17 90 po poštnem povzetju. — Dolgost ostankov od 6 do 14 metrov. TKALNICA PLATNI — na ĆEŠKES. _ Pri naročilu 2 zavojev fraeko. — Uzorec izdelkov priložen vsakemu zavoju. PSSun£££; JOSIP GORENJEC ■ CHJC ULICA TALBIKITO ŠT. 40 (KRAJ KAVARNE NEW-YOBK) **** ie ob priliki začetka novega šolskega leta toplo priporoča vsem, kateri rabijo za šolsko deco knjige, zvezke, torbe in nahrbtnike, svinčnike, črnilo in sploh tm šol-ske^oUebščine. da se obrnejo na to slov, trgovino, ka-tera ima v zalogi vse omenjeno po najnižjih cenah in najboljše kakovosti. Dalje se priporoča slovenskim gg. učiteljem in trgovcem, kateri žele kupiti šol. potrebščine na debelo, da ima v zalogi šolske zvezke s slovanskim tekstom z 10 listi in pivnikom, katere oddaja po K za 100 kosov, kakor tudi vse drage šolske potrebščine na veliko in malo. - Bali Izvlečak šolskih in drugih knjig ss pošlja vsak«mu na zahtavo zastonj In poštnine prosto. Zahtevajte cenil zastonj in pošt. prosto. ■S J. M Hod Cene zmerne. Telefon 1395 GiusiEEf Waldner H TRST - Ulica Nedifl 3 - TRST ■■ Zaloga jelovoga lesa % prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in jel. leta. I^f Izbera vsakovrstnih obloženih in catrnženih predmetov lg bnhavega in Jalovega le«a itd. Bogata izbera obložkov. - Lopate za pekarle. KS5m>. Spcdicijska in ^^^^^^ - komisijonafna družba # Sprejema ▼ svoja dobro urejena skladišča vsakovrstno blago in daje na isto predujme pod najpovoljnejšimi pogoji, daja carinska posojila in£ ocarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun v Trstu, Riva jjrumnla 14. Telef. 21-60. Brzojavi: Balkansped. Žiro - račun pri Jadranski bank! ===== v Trsta. ■ 11 svojih odjemalcev najkulantneje. Preskrbuje vsakovrstne pošiljatve na vse kraje hitro in točno. == Obavlja vse reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in brezplačno. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (astanoTljen leta 1855). — (Glavnica in reserve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje pst jeklene varnostne celice ~wm (izdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinu) zajamčene proti požaru ln vlomu, pobrano ln opravljanje vrednot, kakor tudi samo polirano zaprtih zavojev, ter di v dotičnih jeklenih celicah v najem :: yarnostne shrambice (sajes) :: različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižica in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/o Rentni davek plača direktno zavod. Bavi se tudi z vsemi bankovnlml posli, ter zavarovanjem proti zgubam na žrebanju. I KROJAČNICA Andrej Lazzar Trst, Piazza C. Goldoni 10,1, n. je preskrbljena b pristnim angleškim blagom zadnje mode t veliki izberi in irdeluje vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju. mw JAKO ZMERNE CENE. --Ugodni pogoji plačevanja.-- eaa Hermangiid Trocca Barriera vecchia štev. 8 ima veliko zalogo mrtvaških nredmetov mr venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetic s trac kovi in napisi. Sike na porcelanastih plesčah za spomenike Najnižje konkurenčne cene. Makso Smolensky ======== TRST s generalno zastopstvo in zaloga večkrat odlikovane pivovarne In (ječmena) tovarne kneza A. i. Schwarzenberga v Prctlvlnu (Češko) za Trst, Primorje, Istro, Dalmacijo, države sredozemskega morja in dežele rtićečsga morja. Prodaja pivo v sodih in v steklenicah svitlo Izvozno pivo (A la Pilzen) črno granatsko pivo (a la Miinchen) Zaloga za Zrst in notranje dežele nI. 6aetano Donizetti 3, Cele/. 2284 Izvozna pisarna olioa T0RRE BIANCA it. 20, Telefon 2315. Pri naročila od najmanj 12 steklenic prosta vročitev na dom. Bogomil Tmo Mrši erar t Sezam I Zaloga moke prvo vrsto. Ms. RupnIK & C.9 - tet ulica Scjuero nuovo št. 11. Zastopstvo in slavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke h Krmnih izdelkov — poznatoga valjčnega milna — J VINKO JUftJDIČ-a v ftrapju [A Brzojavi: Alekfi. Rupnik — Trst Zaloga moke prve vrste 3 S ca 9 iM VELIKA ZALOGA apnenega karbida sodčekl od IOO kp kron 26 ; 50 kgr kron 27; zrnati kron 29 za IOO kg, te tete, emoalaia zastonj. = ima svojo novo prestolnico V lli * TP.aTr ul. Vino. Belllni 13 nasproti cerkve cvet. Antona novega Vsakovrstne verižice po pravih tov. cen?h Teodor Jforsi TRST, ulica Miramar štev. 65 Stavbeni in galanterij, klepar Pokri»ač streh Tsake vrste. Sprejemajo «e vsakovrstna dela in poprave po = NIZKIH CENAH == Deb dobro ln zajamčeno Poslovodja Franjo Jenko. PAOLO PATRIZ1, TRST ulica San Lazzaro štev. 9 Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 krcn naprej. Pnevmatiki ini potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene ===== zmerne. ===== Edina od c. kr. naraestništva avtorizo-vana obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov in vseh mrčesov, stenic in V881I drugih živallo CARLO JENULL Dela nloa In zaloga TRST, ulica Teaa štev. 30 pritličje. Za 175.000 kron :: moškega in ženskega perila :: sem nakupil ob priliki neke konknrzne licitacije. Prodajo se radi pomanjkanja prostora :: :: :: :: ženske fipaice iz najfinejšega na- 2tsnaae »rdjoe ravnega chifTona s pristnimi švicarskimi čipkami in ajour, jako solidno zdelane po K *85 komad po poštnem povzetju. Vrhu tega ženske hlače iz najfinejšega nitn. chiffona s pristnimi švic. čipkami po K t 75 komad. EMANUEL ROTHOLZ Dunaj VII, Neustiftgasse štev 77. Dopisovanje v vseh jezikih. Saroiitl Je najkasneje do prihodnje srede. Predaja tudi koruzno porje z & posteijc m. ud. slies lw ia Palestrina 2 (ogsl il. Comesi DANIELE PILLIN 1 TBST - ulica Aoqnedotto 94 / TELEFON 241 Velika zaloga gašenega in |jp ? živega apna. Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. Odprlo se je novo veliko skladišče POHIŠTVA in tapetarij Faoio Grastwi?th v ulici Stadion št 6, Tel. 22-85 t veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —: — Zadnje novosti to stroke. Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti. Ins. F. Bednnrz & 6. Mnrsilli : TRST : Cehnični zavod - Ulica San £azzaro šl. 16 Motori na plin, benzin, nafto in petrolin. Centralni toplovodi. ElIfSKil MILK K A v TESTU Filijalka v Opatiji Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA « VHEDJ40STJ4E PAPIRJE (REfiTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIJORITETE, DELHICE, SREĆKE 1. t. d. i. t. d.) ----VAIiUTE IJ* DEVIZE ---- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE HT BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. ESKOMPT MENIC IN DfKASO. BORZNA NAROČILA SAFE — DEPOSITS o« PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. jg" MENJALNICA. Filijalka v Opatiji i I It VLOGE NA KNJIŽICE. — - TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - — j a VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA.j STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI! ---DOKUMENTOM VKRCANJA.--- 4 7. Uradne ure: 9.—12., 2-30-530. — Brzojavi: „JADBANSKA" — Trst. — Telefon: 1463 in 1793.