Sisu. 147.
V Trstu, v soboto 29. mala »15,


! ;.3»a vsak dan, iudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 4 popoldne.
■JflintStr-t: LI' J £v. Franćifta Asl*ega Si. 20. I. nadstr. — Vsi
' : - jriil-jo uredništvu li^ta Nefraakiraaa pisma se ne
5? :c;e~ajo ia rokopisi se ne vračajo. *	j in rd~cvcrr.: ; redn k Štefan Oodlna. Lastnik konsorcil
I'M	Ti k tiskane .Edinosli', vpisane zadruge z
t .-ejefiirn pere >m v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20.
Telefon t redmštva :n rpra « štev. 11-57. !« a:rfn - ca znaša Zs cc!o leto ....... K 24 —
Za pol leta .........••••••« > 12" —
za tri mesece................. W—
za nedeljsko Izdajo za celo leto ....... 520
za pol leta................. 2 60
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 5 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 20 —
vsaka nadaljna vrsta............ .2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno t«
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega Št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
.JE- s&u fronn mmm umovanju mm.
Rusi poskušajo z ojačenji ustaviti naše prediranje o srednji Galiciji. - Pri Sieniaui so se naši oddelki umaknili pred močnimi ruskimi silami čez San.
Srditi boli na raznih tastih francoske fronte. - Letalski boli med Nemci in Francozi.
I
OUNAJ, 2S. <Kor.) Uradno se objavlja: 28. maja.
Na Tirolskem >o italijanski oddelki na
> cč točkah prekoračili mejo. Imeli so o-praviti do-edaj lo « par orožniki in opazovalnimi siražauii. Bombardiranje naših cr^meinih mrdb j težkimi topovi je prenehalo.
Tudi na koroškem in primorskem obmejnem ozemlju se dosedaj niso razvili fi«ib'.!ii imenovanja vredni dogodki.
Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Mofer, fml.
\mim\ avstrijski konzuli v Italiji.
LUGANO, 27. (Kor.) Avstrijsko-ogrski
nzuli, ki so bili ustavljeni v Piacenzi, •-o bili na ukaz vlade zopet izpuščeni in so
odpotovali v Švico.
Proticvstrijsk! izgredi v MIlanu.
LUGANO, 28. (Kor.) V Milanu je uničila množica vse nemške napisne table, udrla v trgovine, jih oplenila in uničila vse, kar ji je prišlo pod roke. Oplenila ie iudi hotel »Metropol« in prostore tvrdfce Siemens & Schuckert, kjer je zažgala vse, kar je bilo gorljivega.
Italijanska zastava na avstrijskem poslaništvu v R mu.
RIM, 27. (Kot.) Od včeraj vihra na avstrijski poslaniški palači, že stoletja Avstriji pripadajoči palači Venezia. italijanska zastava. Občinska uprava v Tivoliju se je vile d* Este, lastnine avstroogrske-ga prestolonaslednika, polastila z nota-rijalnim aktom.
Pappino Garibaldi pri alpski brigadi.
RIM, 27. (Kor.) Polkovnik Peppino Garibaldi tvori s spremstvom takozvano alpsko brigado.
Zaplenjeni avstrijski parnlki.
RIM, 27. (Kor.) Ogrski parnik »Luzon«, ki se je nahajal od avgusta v Livornu, avstrijski parnik »Ampelea« in ogrski parnik »Zwir«, ki sta se nahajala v Sirakuzi, so biii zaplenjeni, posadke pa aretirane.
flostoianstvena protestna manifestacija.
BUDIMPEŠTA. 27. (Kor.) Kakor poroča Pester Lloyd« je poslal tajni svetnik grof Josip Zichy, pred 40 leti podeljeni tnu veliki križec italijanskega kronskega reda kralju Viktorju Emanuelu nazaj s pismom, v katerem pravi, da je nosil red Skoro pol stoletja. Bil je že od mladosti g dušo in telesom vdan italijanskemu narodu, prebil je del svojih otroških let v Milanu, ki ga je smatral za svojo drugo domovino in je italijanski narod iskreno flubii. A sedaj vidi krvavečim srcem, da fe velik del italijanskega naroda, premoren po obljubah, podkupovanju in hujskanju tolpe, ki sklepa zveze z morilci kraljev. brezvestnimi kramarji in moskovit-skimi barbari, napovedal vojno njegovi domovini in napadel dosedanjega zvestega zaveznika zavratno kljub temu, da je stavila naša vlada dalekosežne, trajen mir garamirajoče predloge. Zgodovina ne more konstatirati še kakega tako nečastnega, brezvestnega nastopa kakor tega, ki mora prsa vsakega dostojnega moža napolniti s studom in zaničevanjem. Pod
takimi okolščinami ne more več nositi re- j da in ga stavlia zato kralju na razpolago.
Z avstrljsRe-niskeiii bojišča.
DUNAJ, 28. fKor.) Uradno se objavlja: 28. maja.
S severa privedena ruska ojačenja so poskušala včeraj na več krajih fronte ' vzhodno Sana s srditimi protinapadi usta-| viti nadaljno prodiranje zavezniških čet. | Napadi sovražnika, ki so se ponavljali tudi ponoči, so se izjalovili. Zvezne Čete so na obeh straneh Wisznije zamogle pridobiti na prostoru.
Pri Sieniawi so se morali slabejši naši oddelki umakniti pred močnimi ruskimi silami na zapadni breg Sana, pri čemer so ostali posamezni topovi na vzhodnem bregu reke.
Pri Drohobyczu in Stryju se boji uspešno nadaljujejo. Kljub skrajno žilavemu odporu Rusov, so bile osvojene nove ruske postojanke.
Ob Piutu in na Rusko-Poljskem nobenih pos«bnih dogodkov. V splošnem vlada mir. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hoefer, fml.
Z nMifto-rnsKeM bojišču.
BERLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 28. maja:
Vzhodno bojišče.
Ob Dubisi so pričele naše čete vnovič z ofenzivo. Na obeh straneh Rosienja in Eiragote je imel napati dober uspeh. Ujetih ie bilo 3120 Rusov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z zopfldnetfl tiojlita.
BERLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan,
28. maja:	-
Zapadno bojišče.
Jugovzhodno Lorettskega grebena so izvršili Francozi včeraj nove delne napade, ki so bili odbiti. Pri Ablainu je boj še v teku.
Tud v Svečeniškem gozdu je sovražnik včeraj zvečer po daljši artiljerijski predpripravi izvršil napad. Prišlo ie do srditih bajonetnih bojev, ki so se končali s težkim porazom za Francoze.
V Vogezih se je sovražniku posrečilo, se polastiti majhnega kosa jarka jugozapadno Metzerala.
Francoski napad na Reichsackerkopf je bil odbit z lahkoto.
Včeraj je bilo izvršenih 18 letalskih napadov na odprto mesto Ludwigshafen. Pri tem je bilo ranjenih več civilnih oseb, materijalna škoda pa ie le neznatna. — Oklopno vodilno letalo ie bilo vzhodno Neustadta prisiljeno, da je pristalo. Pri tem je bil ujet en major, poveljnik letalskega brodovja v Nancy.
Naši letalci so včeraj tekom boja pri Spinalu pobili eno francosko letalo in zažgali vojašnico v Gerardmerju.
Vrhovno armadno vodstvo.
Blokada angleškega vodovja.
Torpedirani parni k i.
LONDON, 28. -.Kor.) Ameriški parnik »Nebraska« je bil 40 milj od Fastneta torpediran. Posadka je bila rešena.
Parnik »Norvvenna« je bil torpediran jugozapadno Stannsheada. Od posadke je bil en mož ubit, trije ranjeni, ostali rešeni.
Danski parnik -Betty« je bil v Severnem morju torpediran. Posadka je bila odvedena v ShielJs.
Haisstrofa angleške pomožne križarke „Princes lreie".
LONDON, 27. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Pomožna križarka »Princes Irene« (6£>00 ton), je vsled nesrečnega slučaja pri Shernessu zletela v zrak. Le en mož je bil rešen.
2rtev mine.
STOCKHOLM. 28. (Kor.) Danski parnik ):Llyi je pri Boederarmu zadel na mino in se potopil. Posadka je bila rešena.
Turško boliMe.
Bil zo Dirduele.
CARIGRAD. 28. (Kor.) Iz glavnega stana se javila:
Včeraj zjutrai ie bila neka angleška o-klopnica, tipa »Majestic«, potopljena od nekega nemškega podmorskega čolna.
LONDON, 28. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Uradno se potrjuje, da je bila angleška oklopnica »Majestic« torpedirana in potopljena. Skoro vsa posadka je bila.rešena.
PODLISTEK
GREŠNICE.
Rotim. — Francoski spisal Kaviar de Montepin
Ko jc rekla to. je s tresočo roko raztrgala obleko, ki je pokrivala sinove prsi.
Kri se jc vlila ponovno in med strjenimi ko i krvi se je poka/ala velika režeča rana.
Baronica se je onesvestila in se zgru-di a na tla.
Prvikrat v svojem življenju je tedaj baro ii de Saint AnJre pokaza! svojo energij"
— Jean, — je rekel služabniku, — zaja-hi; nemudoma konja in jezdi, kolikor mo-gc ee hitro. v Pantarher. Tamkaj pojdi k zdravniku, mu uaj svojega konja in ga
pr.si. h a j nemud-nia pride semkaj____
Zi ljenje mojega sina je morda odvisno od ene minute. Pojdi: Hitro!
Da, gospod baron, — ie odgovoril sli 4a, — osedla; boni Gizelo in preden poteče ena ura, bc zdravnik /,c tu v gradu.
Tekom kratkega razgovora se je zopet osvestila baronica in z zavestjo se ji je povrnila tudi vsa hladnokrvnost in pričujoč-nost duha. S heroičnim pogumom, ki ga bog daje samo materam, je izprala sinu rano s svežo vodo in jo obvezala za silo. Potem mu je pa preiskala srce.
Srce je še bilo, četudi tako zelo slabotno, da so se komaj mogli čutiti udarci. Toliko pa je vendar bilo gotovo, da je Karel še živel, in ta gotovost je bila neizrečeno sladka tolažba za skrbipolno baronično srce.
Ukazala je potem, naj kolikor mogoče hitro namestijo v predsobi posteljo, da se tako izognejo morda za ranjenca nevarnemu prenosu v kako drugo sobo. Nato so z vso previdnostjo položili na posteljo mladega barona, ki še vedno ni pokazal niti najmanjšega znaka življenja.
Ko se je baronica pomirila nekoliko, je mogla govoriti z obema kmetoma, ki sta ranjenca prinesla v grad.
Oba moža sta bila drvarja in sta jej pripovedovala, da sta popoldne okoli treh, ko sta v gozdu sekala drevje, videla mladega gospoda, ki je v neveliki razdalji šel mimo njiju. Zdelo se je jima, da ie zelo zamišljen, kajti ko sta psa prepodila jato j«-
Novi CrnovojniSkl nabori razven v obmejnih okrajih.
Vsled vršitve novih naborov v letih 1878 do vštevši 1890, potem v letih 1892., 1893 in 1894 rojenih, se je pritegnitev novih črnovojniških kategorij, namreč 18 letnih in 43—50 letnih, izvzemši obmejne okraje, kjer se je morala izvršiti pritegnitev vsled zunanjega položaja predčasno, zamogla odgoditi na poznejši čas, kakor se je prvotno nameravalo. Radi tega pridejo nadaljni črnovojniški letniki na vrsto šele po izvedbi novih naborov in sicer bodo najprej poklicani na nabor v l. 1897 rojeni, torej 18 letni. Nabori tega rojstnega letnika se bodo vršili od 16. junija do 17. julija.
Reminlscence iz dobe preporojo-nja Istre.
(Ob smrti Matka Mandiča).
I.
Dne 11. januarja 1908 smo slavili 25-let-nico, odkar je profesor Mandić prišel v Trst. da prevzame uredništvo »Naše Sloge« in s tem velik del politične borbe in našega kulturnega napredovanja v Istri.
25 let v življenju naroda navadno ne oomenja mnogo. To je premal odlomek zgodovine, da bi mogli mi, ki preživljamo to dobo in spremljamo dogodke, mogli točno določiti mejnika na mejah, ki spremljata napredek v tem razdobju. Ali v življenju naroda, ki se šele vzbuja v prvi dobi narodnega razv'itka. je 25 let že mnogo.
rebic, ni niti obstal, da bi streljal nanje. Nekaj ur pozneje sta drvarja slišala v daljavi strel in ker ga je bilo slišati iz smeri, kamor je šel mladi baron, je rekel e-den drvarjev svojemu tovarišu*.:
— Gospod baron je najbrž vendarle dobil veselje za lov.
Potem nista več govorila o njem, dokler se ni zmračilo in sta se odpravila proti domu v vas. Ko sta že prišla čez pol pota, se je jima zazdelo, kakor da čujeta na levi v gozdu žalostno tuljenje. Cim bližje sta prihajala, tem bolje sta razločila tuljenje.
Bila sta prepričana, da psa po svojem nagonu, ki je skoraj enak človeškemu razumu, iz kakega posebnega vzroka kliče-ta na pomoč, in zato sta krenila tjakaj, odkoder je prihajalo tuljenje.
Naenkrat le skočil pes Iz grmovja in je prišel proti njima. Pes, v katerem sta takoj spoznala lovskega psa mladega barona de Saint Andreja ju je očividno hotel s svojim laskanjem in veseljem, ki ga je kazal, pripraviti do tega, da bi šla ž niim.
Storila sta to tudi tem rajši, ker sta začela slutiti, da se je kaj pripetilo mlademu hnronn In al&tn sp motila
Kakor otroci, se tudi narodi hitreje razvijajo v svojih prvih letih. In ljudje, ki kot delavci sodelujejo pri teh prvih korakih naroda, potrebujejo za to potrojene vneme, čvrste požrtvovalnosti in močne ljubezni.
Kaj je bila Istra 25 let pred nastopom profesorja Mandiča? Težko in globoko spanje, o katerem govori ilirski pesnik, je tiščalo naše ljudstvo v onih krajih še tedaj, ko sta že prebujeni Hrvatska in Slovenija začeli sodelovati v političnem življenju monarhije. Borba z organiziranim in po državi povspeševanim italijanskim elementom se je morala voditi za človeške pravice, za obstanek, za golo življenje. In oko nepozabnih pokojnikov, katerih imena dičijo knjigo naših prvih narodnih uspehov, bi bilo moglo — vzpri-čo ogromnega dela, ki se je zdelo nezma-gljivo in okaijeno po žalostni sliki sedanjosti — z manje zaupanja gledati v nejasno bodočnost. Ali niso prenehali s trudom in našli so sotrudnika, ki je, nadalje-vaje zapričeto delo, izvedel ljudstvo iz dežele tmine v kraje luči.
Bil je to Matko Mandič, urednik »Naše Sloge«. Ko je Mandič — koncem leta 1882 — prevzel uredništvo, je bila »Naša Sloga« edini živi znak hrvatsko-slovenskega gibanja v Istri: zbirala je okolo sebe vse, kar je bik) probujeno in zavedno. Ce pomislimo, da še danes nimamo zadostno narodnih delavcev, bomo umeli, kaj je potnenjalo v tistih časih: buditi v Istri narodno zavest! Ali vztrajnost in požrtvovalnost ste premagali vse zapreke — in iz malih začetkov so se rodili tisti uspehi, ki smo jih dosegli vkljub vsem težavam in neugodnostim.	__
In med glavnimi boritelji za te uspehe je bil Matko Mandič: prva zasluga gre »Naši Slogi«. A, če hočemo to zaslugo lista in urednika prav presojati in oceniti, ne smemo pozabiti, da je tedaj trebalo, ne zbirati in pridobivati čitateljev, ampak jih še le — ustvarjati!! Mandičevo delo je bilo tako ozko spojeno z napredkom našega naroda v Istri, da dogodki njegovega življenja pomenjajo obenem dogodke življenja narodovega. Bilanca Mandičevega delovanja v vsem tem času se pokriva z bilanco našega narodnega napredka v I-stri. Poleg 'Laginje in Spinčiča je bil Matko Mandić eden najizrazitejših predstavi-teljev tiste požrtvovalnosti in delavne generacije, ki je znala razumevati, da je sa-lus popoli suprema lex, da pred vsem in nad vsem stoji dolžnost do naroda.
Ta dolžnost ni obsegala samo ene strani ali enega kroga. Buditi narod — to je pred tremi desetletji pomenjalo in pome-nja še danes: pomagati narodu v vsaki njegovi težki priliki. Ni zadoščalo, da si poučeval narod o politični zavednosti, ni bilo dovolj, da si ga organiziral za boj z narodnim nasprotnikom — ne: ljudstvu je trebalo pomagati na materijalni organizaciji, iti mu na roko v vsaki stiski. Preganjan in izrabljan ni čakal narod samo na probujenje, ampak je pričakoval tudi pomoči z besedo in dejanjem. Trebalo je paziti na vsako občino, na vsakega seljaka, trgovca in obrtnika, da ne postane plen tujega kapitala in tujega političnega vpliva. Trebalo je delovati vsako uro in vsak dan s tistim drobnim delom, s katerim si je znal češki narod notri, med naj-hujim navalom tujinstva ohraniti svoj narodni značaj — samega sebe.
Kakih dvesto korakov od ceste sta našla na majhni jasi truplo, ki je ležalo na tleh z obrazom, obrnjenim v zemljo, in je bilo vse v krvi.
Drvarja sta nato hitro napravila iz vej, mahu in suhega listja nosilnico ter mladega barona, žrtev neprevidnosti ali umora, odnesla v vas.
To je bilo vse, kar sta vedela in mogla povedati.
* ♦ ♦
Vest o tem žalostnem dogodku se je hitro raznesla po vsej okolici in kmalu je bilo grajsko dvorišče polno kmetov iz okolice, ki so prihiteli povpraševat, kako je mlademu baronu.
Vaški župan sam je prišel v grad, da_bi uvedel račasno preiskavo.
—	Ali mislite, da se je zgodila nesreča, ali pa morda slutite, da je bil zločin?. — je vprašal baronico.
—	O tem ne morem reči ničesar, — je odgovorila baronica. — Kako bi mogla
misliti, da bi se bil dogodil zločin?----
Moj Karel ni imel nobenega sovražnika.
—	Ali ste tako prepričana o tem?
—	Tako, kakor pač morem biti.
—	Vidva sta torej našla gospoda barona? — ie vorašal župan nato .drvarja.
Položni pnpeštoo.
Z vstopom Italije v to veliko vojno je prišlo papeštvo v čuden položaj. Ko je italijanska država zasedla Rim, uničivši s tem papeževo posvetno vlast, je izdala
—	Da, gospod župan.
—	Kje je bila njegova puška?
—	Nekaj korakov od njega na tleh.
—	Kje je puška?
—	Prinesla sva jo s seboj.
—	Kje je?
-Tu. t	/
Župan je vzel puško, ki so mu jo prinesli in je preiskal obe cevi z nabijalnikom.
Obe cevi ste bili nabiti.
Ko se je prepričal o tem, je stopil k stolu, kjer je ležala ranjenčeva obleka, in je preiskal žepe.
V telovnikovem žepu je našel uro mladega barona in v hlačnem žepu denarnico z nekaterimi petaki.
—	Vaš sin je bil umorjen in sicer iz maščevanja, gospa baronica, — je rekel župan baronici; — prepričal sem se o tem in mislim, da smem trditi to z vso gotovostjo.
Ravno ko je hotela odgovoriti baronica, se je začul konjski klopot.
Jezdec, ki je prijezdil, je skočil s konja in takoj nato je stopil v sobo zdravnik, po katerega je šel Jean v Pontarlier. Pristopil je k postelji, na katerem je ležalo truplo mladega barona, in je snel obvezo, ki jo je napravila prej baronica, da bi ustavila kri.
Slran fl.
„EDINOST" štev. 147.
V Trstu, dne 29. maja 1915
dne 13. maja 1-»tovila r^r<>t> no delovanje v Zak on doli tča že le dni ca kakor drugiit
katerim le za- tile so človeški rod k velikemu poslati-- Sleparstva v vojaški bolnišnici. Pred! Velika. SVOtži dcn<iri<l
priobčili kratko	J
7i zakon,
•sno^t in neniote- stvu, ki bi se ne bilo moglo izpolniti brez | par dnevi so časopisi •dnem obsevanju, mučeništva tolikih. Ali vojna, ki ni posve-a smo razpravljali Cena po kakem principu, zapisanem na
jt- »seba papeža (istotako
L;Jarjev) nedotakljiva in
1 vest, da je bil ravnatelj bolnišnice na Mar- ; se zamore naključiti vsakomur, ki postane garetskem otoku v Budimpešti aretiran , naš naročnik.-.Brezplačna pojasnila pošilja :
nje praporu, je najstrašneje vseh zločiri-stev. ako vojak ni oborožen apostol svo-s. e: a. Z .	svoi>odo duhovske- hodnega, razvijajočega se življenja, in nič
P4. j • 'ismefv.ga In brzo- druzega. nego nevreden plačanec — pla-ja . nega občevanja; nemoteno občevanje Čan za to, da mori druge. Taka vojna mo-z akred	sianiki: določa mu kot ra doseči triuinie za en dan — nikoli pa toku ima svojo predigro še v onem času, I
!;:<tr. no .'.aLcreran in grad Oandol-1 sijajnega žarnega venca trajne zmage.« ko so na Margaretskem otoku hoteli usta- i io ir , -L-.: tega dotacijo letnih *v?25.00h	Po cenzurirani »Arb. Zeitung«.j noviti igralnico, zaradi katere se je svoj;
Papc-tvo pa ni nikoli pripoznalo tega Pametna odredba policije v Reki. Reško zakona. Pij iX. ga ga izrecno odklonil v mestno zastopstvo je izdalo razglas, s encikliki od 15. tnaja 1^71. izjavivši slo- katerim se zabranjuje dečkom in deklicam ve^no. da je papeštvu v svrKo iz vrše va- jo 15. |eta pohajanje po ulicah in trgih in
zaradi raznih zlorab v varistvu vojaške bolnišnice. Ravnatelj AfcKsander Szoke je bil pred nekaj dnevi aretiran in so u-vedli proti njemu kazensko preiskavo.; Zgodovina bolnišnice na Margaretskem o-;
čas razvila cela afera. Neka delniška družba je hotela na Margaretskem otoku, zgraditi in urediti igralnico ter je dobila j za to dovoljenja od ogrske vlade, oziro-
Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana
■ ■	HALI OGLASI::		
□□ aa		m računajo po 4 stot. besedo. Maštao ttškmne besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. ;	□□ □ □
ZDRAVNIK
ML Or. Korol Perničlč
ordinira od 11-1 pop«
Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
m
se takoj več Izurjenih kovačev-kolesarjev. Ulica Ćhiozza št. 4 5.	268 j
StedlKne družinske peti
:: z.i pečenje kruha itd. po
nja duiiovre službe ^obhodno potrebno to v svrho varovanja javnega reda in tujejma od tedanjega ministra Lukacza. Kot	mCdena obešala za zavese K 3 50 prodna
svetno gospostvo. Pa tudi dotacije ni pa- lastnine, Ta odredba ie bila izdana proti provizijo za koncesijo je plačala družba ces£a Xrst n{ Caserma stev. 14. pež nik »I: sprejel. In ker se ta dotacija ni- razuzdani mladini, ki ie pokazala, .da bi j veliko svoto, kakor se je govorilo, en mi-
29
kol pe
h ne d\ Ja. J»ri uda po poteku vsakega' rada zlorabila sedanje'dogodke da bi po- : lijon kron, v blagajno vladne stranke. Za-| Rliniljom We)j^£Va7^'ir"UlU95 tega eta it.il!ja;^kemu državnemu ime- škodovala tujo last, kradla in ropala.	radi tega milijona je bil v ogrskem držav-	--S—1
tju. N' . zre vserfiii te?nu so se od tedaj ne-tri volitve papežev. Ali
Obiskovalce kavarne »Balkan« opozar-; nem zboru velik vihar in je parlamentarni. ter zvr-ile tri volitve papežev. Ali jamo, da so radi sedanjih abnormalnih na straža vrgla iz zbornice več zastopni-t > se ie vršii. . ^a-u miru. ki ga je luilija razmer kavarniški prostori zaprti ter da kov opozicije. Ko je delniška družba do-tako dolgo uživala. Tripolitanska in abe- se gostje shajajo v restavracijskih prosto-; bila dovoljenje za zgradbo igralnice, je
sinska v..ina nista povzročili nobene iz-j rjju kjer jim strežejo z vsem. kar se je do-j takoj začela graditi poslopja za igralnico.
bivalo v kavarni.
premeinbe. Sedaj pa. z vstopom Italije v sedanjo vojno, dobiva stvar drugo lice. Nastaja vprašanje, ali bo papež tudi od-slei. za časa vojne užival to svobodo. —
Af CHfl katera je vprašala na južnem kolodvoru U«wlfllt informacije radi 42 vreč krompirja, je naprošena priti po nje, ker se še nahajajo v skladišču VII. št. 26.	269
Jasi	no ie, da držr	ve, *	:i imajo katoliške
pod	anike. žele. di	i osta	iTie tako. Vpraša-
nje	pa ie. ali bo hi	otela	lo tudi Italija? —
Fra	nccsko m italij	ansko	i časopisje Že dlje
čas;	i pretresa to v	prn ša	nje in sklepa z o-
žiro	mi na nastalo v	otno.	da se mora paoe-
Ž'l	za čas vojne	vzkr	atiti sprejemanje
pos!	lanikov. kakor	tudi	občevanje potom
POŠ!	te in brzojava.	S ten	i bi se seveda od-
tegi	iif italijanski ga	iranci	jski zakon ali vsaj
iz i:	no skrčil, bi	'ugi. i	-adikalneji nestrp-
nt* ži	i pa zal i e vajo c	., i „ „ .eio, n	aj Italija porabi to
pri!:	L'i\ nrnoinr	)ma c	dvzame papeštvu
Mm politične vesti.
Načelnik Italijanskega generalnega štaba, conte Cadorna. je star 65 let. Bil je rojen leta 1850. v Pallanzi (provinca Novara). Njegov oCe je bil g neral. Hodil je v vojaško akademijo: leta 3868. je vs opil v ar-
in
Najprej se je zgradilo poslopje za ravnateljstvo, nedaleč od Margaretskega mosta. Poslopje je bilo zgrajeno z velikim luksusom in so sklenili delničarji, da se j bodo dotlej, da se zgradi z velikim luksu- j som opremljena igralnica, vršile igre v | tej ravnateljski palači. V tem pa je opo-t zicija v parlamentu spravila na dan zadevo igralnice in provizije za igralnico, in kakor je znano, je bila potem,ko je prevzel ministrsko predsedništvo grof Tisza, od-koncesija za igralnico in so delni-
dobro izučeni |delati na mizarskih strojih, dobijo delo pri Frandoliču v ul. Istituto št. 11.
Mizarski delavci
m
I
I
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
se ie preselil in ordinira sedaj
v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiraole zobov brezbolečine. PJambiranje.
i
I
i
J
Odlikovana pekarna in sladščičarna
Josip Semolič, Trst
Edina primorska tovarna
dvokoles .TRIBUNA-Gorica, TržaSka ul 28
(praj pivovarna Ooriup) Zaloga dvokoles šivalnih in kmetijskih strojev.gra-mofonov, orkestron. Itd.
F. BATJEEL
Gorica. Stolna ul. 2—t Plačuje te oa obroke Ceniki franko.
ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z 2latd tolajna in častno diplome na razstavi v Firence>	Drnipn^* »kc: r* vd * nn
Pečs se fin in navaden kruh trikrat na dan. Izbera CESKO-BUDJEVISKA Ktb 1 A\ KACIJA sladčic, vina v steklenicah, prepečencev (bi<cottmi) ; (Bosakova UZOrna ceska gOStlltia V i rStlH konfektnre itd. Sprejema naročila za poroke se nahaja v ulici delle Poste Št. 14. Vhod
štabu in je poten kot polkovnik poveljem! i Oarji ostali brej igralnice.. Ravnateljsko ^'&ST i ^„^SS Si
p< 'ka betadieror. Le!;: 1895. je bi! zopc fslopje je bilo ze zgrajeno in se ni moLio ; — ■ ——— ■ — ............................1 venska postrežba in slo\ ensKi jeaiini usu.
generalnem štab.*, in sicer koi Štabni na- uporabljati za nič drugega. Tako je ostalo
čelnik 8. armaclnega zbora v Plorenci. Tu vse do začetka vojne popolnoma
•	«•	»V	l/ n o«. rrn /V. AI i \ r H 11/1 Ittinncf 1 11 T* O I

;e pravic, rieni, da s
in
iu
svobo
jo ku
itaii
nju dri bi
za
ua
zelo i ne pap sedež v ka
;ine. No. raln6ga majorja; leta 1905. je post 1 gere- raznih javnih poslopjih bolnišnice za ra-) re bo srebala ra!ni poročnik in je povel^aval eni diviziji,! njence, je delniška družba polomljene = ti radikalci. 0d leta 1910. je bil določen za arnudnega igralnice ponudila za ravnateljsko poslopje hoiela preveč nape- poveljnika in je os:al tako do lanskega ime-	' ' --
priti v navzkrižje zjnoVanja.
izzvati ptjsledice. ki q pomenu Galicije je govoril na Dunaju rnetne. I udi se go- pretekli teden v svojem volilnem okraju /'za C as vojne prene-j Mariahilf na shodu krščansko-socijalne-i nevtralno katoliško ga volilnega društva deželni maršal niž-stvari. bi mogla biti jcavstrijski, princ Lichtenstein, ki se je o ______________ter;, danes toli .aktualnem vprašanju sledeče izjavil: »Niso to Srbi, po katerih hrepeni Rusija, Rusija stremi temveč za tem, da bi si prisvojili vzhodno Galicijo in nje-7, t«« r Lr oo i rebivalstvo. Iz tega izhaja za nas ua-,-	.
rJ^- ^nlZ'le^ fe	i m"ramo vz"odn«' Galci^ d"biti za 1 Seb°J- da b' °Skrbe'a ra")ene °krC"
železnici iz Trsta in za dostop vedani pas (kraško
itd., treba prehodnic_________. ______
veliništva v Trstu, ki jih izdaja c. kr. po-	^ bi Tazširi^svojo^aglta-: ^r naenkrat prenehala pretakati med in
cijo na Češko, Moravsko in na druge kra-l mleko, m častniki so občutili kar naen-je s slovanskim prebivalstvom. Ne sme- i k™t, da hrana postaja od dne do dne slabino torej sklepat miru prei. dokler ne do- j ^ i" da je finih vin, sadja, piscancev in
U8Sf!f
Rdečemu križu, da tamkaj uredi vojaško bolnišnico. Rdeči križ je sprejel to ponudbo in je sklenil dogovor z delniško druž-bo, po katerem naj bi Rdeči križ plačeval j ^ na dan za postrežbo in oskrbo vsakega častnika po tri krone. Ta bolnišnica se je kmalu napolnila z ranjenimi in okreva-jočimi častniki, ki so zelo radi bivali v prekrasnem poslopju na bujnem otoku v krasnem parku ob obali Donave. Tudi zrak in oskrba sta bila prve vrste. Budimpeštanska aristokracija je kar tekmovala uk aa moramo vznoano vjaicijo- uooui za	seboj, da bi oskrbela ranjene in okre-
! vsako ceno nazaj, ker jo potrebujemo kot I vajoce častnike s kar najboljšimi jedrni,
Tužnim srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena

licijsko ravnatelistvo (u!. Caserma 2), soba 33 in sicer od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne.
Ta prehodnica velja obenem tudi kot birno Oalicije \l znic? za uporabo železniških vlakov, Nova Kitclienerjeva armada. E. Holten na podlagi vojne odredbe.	Nielsen je prisostvoval vežbanju nove
Nove razglednice. Vojnopomožna pi-! Kitchenerjeve armade na Angleškem in
sama ic vnovič izdala nove razglednice i popisuje v listu »Politiken« svoje dojme i - < i . Inih slikali znanih slikarjev. A.'tako-le: Angleški tren je težak, toda po-M :r^sig ie sestavil prizore iz vojnega j večuje vojno sposobnost armade. Štabni živ!icnia. Njegov Infanterijski napad in častniki ne uživajo alkohola, da tako da-V. strijska intauterija na pohodu« sta jejo dober zgled moštvu. Holten ni videl ztio učinkovita, ravnotako »Avstro- nobenega pijanca. Oprema je dobra. Zna-<"v1-.• in nci lški vojak . ki stojita v tem kj časti se ne vidijo. Častniki ne nosijo sa-s\ e!«»\ nem j»ožaru junaško vedno pri- helj. pač pa nosijo vsi do stotnika telečnia-I . ijena na boj. Zasačenjc ruskega vo-;ke. Kolikor mogoče se pri moštvu varču-po dveh naših vojakih ima precej je z usnjatim iermenjem. Pri vežbanju K"- ke. Nadaljna slil a predstavlja pre- markirajo strojne puške z bobni, kar je
voz ujt njave. sliko »Na rr hajajoč sovr zuie debro zanimiva je
»Zadnja spoi Jurij z nam Razglednice pisarni na I dajnih mesti Mazzini o
fazanov vedno manj. Končno pa je popolnoma manjkalo vseh teh darov, kakor da ie aristokracija naenkrat začela štrajkati, in častniki so se morali zadovoljevati z bolnišniško hrano, ki je bila naravnost nezavžitna. Ko je začel Rdeči križ od vseh strani sprejemati pritožbe, je skušal priti na sled pritožbam in je uvedel preiskavo proti ravnatelju bolnišnice, oziroma proti članom delniške družbe polomljene igralnice, Aleksandru Szdkeju. Vložena je bila nato ovadba na policijo, ki je uvedla preiskavo, zaslišala častnike in bolniške strežnice ter vse osobje, in vsi so izjavili skoraj soglasno, da. so pred nekoliko meseci vsi darovi, ki so prihajali v bolnišnico za ranjene častnike, odhajali v ravnateljevo stanovanje, in častniki, ne samo, da niso dobili ničesar, temveč se je odvzemalo celo tudi od onih jedil in denarja, ki ga je Rdeči križ plačeval ravnateljstva bolnišnice za ranjence. Tako se
Francozov iz neke padle trd-1 zelo primerno, ker se glas dobro sliši in
; :.l Klaber stopa pred javnost s se tako varčuje s strelivom. Strelski za-istraži . V temni noči pri- kopi so povprečno globoki po pet do šest i/ni konjeniški oddelek opa- črevljev in so razdeljeni s povprečnimi rita naša pehota. Posebno j zidovi, da je v enem predelu prostora za druga s'ika tega umetnika, štiri ljudi, v obliki črke »T«. Topovska
C J ranjenca na bojišču. »Sv. i stališča so zakrita z grmovjem. DoIge^BHHPIHi	HI
k • • Mia s!; Fr. Junga. težke topove vleče po osem škotskih »e kupilo masti v veliki množim, a za ea-se : ' i ; v«.; <;ožni konj. Konjica ima večinoma kanadske ko- stnike so se jedi pripravljale z lojem, .i in \ vseh uradnih pro- njc Tren vozijo večjidel argentinske mu-1 Ravno tako so spravili tudi belo moko in Zt, C, H,- j - vinarjev.	ie. ki so zelo podobne konjem. Poveljniki | vse druge finejše in boljše stvari, za čast-
ki-imske voi-: pehotnih stotnij jahnio ponije, da je čudno nike so kuhali neprebavljive jedi. »Rdeči a ^kega na- videti velike ljudi na tako majnih konjih, križ« si ni znal pomagati drugače in je za-:: a le rista v j- Proti dežju se povsod uporabljajo povo-lprl bolnišnico. Na podlagi preiskave so a traicn mir: scene prevlake. Pri velikih vajah, ki so j bili aretirani Aleksander Szoke,njegov ne-: a ; . ak'	t. ali le tedai, r.apravljale zelo ugoden in mučen vtisk, U ! čak Karel in neki podčastnik. Po končani
lpira d.>iitK! h - .	nja, k sodelovalo 36.000 mož. Naskoke vežbajo preiskavi so Szokeja zaprli. V zaporu je
v 20. ietu svoje dobe, včeraj popoldne po dolgi in mučni bolezni previđena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 30. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti št. 177 v Skednju.
TRST, 29. maja 1915.
ALOJZIJA, mati. Alfieri Floreani, zaročenec (odsoten). Alojz, (odsoten), Alfonz,	Amalia Pippan, Franc Pippan,
brata.	strici.
Veliko pogrebno podjetje Capelan.
I

Dr. HORVATU
TRST, CORSO ST. 17
specijalist za KOŽNE In SPOLNE BOLfcZN ŠIBKOST In NERVOZNOST zm BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 11 - 1 pop. In 4-6 zvečer ob nedeljah od 10 - t.
vojiii. Za
i. ta pron
Frateili Umute
Trst, ul. Cartiucci (ex Torrente)
Zaloga u$ira£eirJh k©ž
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potrebščin z® sedlarja«
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodala na drobno In debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via delle Acque št. 6
(Nasproti Cafič Centrale).
Veiik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bnrgunder, renskih vin, Meselia in Chianti. Runi, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naroCba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Rasprodaja otS pol litra naprej«
5
ce oap	HH
višjemu idejalu. Pozdravljam slavne,^ o- j v masah. Vreče s slamo med visokimi sv« b"«evalne bitke človeštva od Mara-j drogovi markirajo sovražnika, katerega r : .. Au našega Legnano. do te tkrimske) hrabro naskakujejo z bajoneti. Pretežno \ i rez katerih bi biie svoboščine na- število i>ehote je oboroženo s kratkimi šili mest udušene v trenotku roist\a — od Lee Rinfeldovimi puškami, kakor tudi ko-r. -. ki so prine-le za polovico Evrope njica in trenske čete. Vojaške godbe se \er-.-e svob<"de. do onih. ki so v našem uporabljajo v veliki meri. Godbe igrajo
rasu :rob;
Pc
vzbudi
L- H ni
ie (irsko iz dvatisočletnega povsod po ulicali in po Londonu vzbujajo ge i u ži\ ljenju. Kajti posve-1 povsod navdušenje.
ostal Szoke od sobote na nedeljo. O poli osmih je paznik še pogledal v celico in ga ie videl, da sedi na postelji, z glavo slonjeno na roke. Ko je o poli devetih paznik ponovno pogledal v celico, je videl, da se je Szoke obesil. Zvil je brisačo, jo privezal na žrebelj in se obesil ž njo. Ko so ga sneli, je bil že mrtev. Tako je nesrečnik obsodil sam sebe.
ni
se
i-,
i je vzel sondo iz žepa ter pre-il rano. nakar je naslonil uho na ra-nčeve pr->i. da bi slišal, kako diha. Ko je zopet vzravnal, je kazalo njegovo zelo resen izraz.
—	Kako je? — je vprašala baronica, ki e s strahom pričakovala zdravnikovega >dgovora.
—	Rana ie zelo nevarna in ne jamčim
m nič. — je odg
oril zdravnik. III. Mignone.
Karel še nikdar ni zapustil domače hiše. Od dvanajstih mesecev v letu so njegovi starši bivali osem mesecev v Besan-sonu. in Karel je obiskaval tamošnjo gimnazije kot eksternist. Pred nekako dvema letoma je dokončal gimnazijske študije.
Ker ni bil posebno trdnega zdravja, se po končanih gimnazijskih študijah ni posvetil kakemu posebnemu poklicu, in baronica de Saint Andrejeva se je zato odrekla svoji dolgoletni navadi, da bi večjidel leta preživela na deželi, da bi si Karel z gibanjem v prosti naravi in posebno z
moramo
našim ljubeznivim lovom utrdil zdravje in okrepi! telo.
kako je prišlo do teh dogodkov, s potrebno, da posežemo neko-
bralk;« in za t liko nazaj.
Karel de Sa i nt Andre je bil star enaindvajset let. Bil je lep mladenič, srednje postave, plav in svež kakor kaka deklica, velikih modr.h oči in nežnega, izrazitega
( duševnem oziru je imel Karel izbor-duševne darove in površno, v spk>š-n pa zadovoljivo izobrazbo, ki se dobi-na gimnaziji. Srce mu je bilo dobro, du-mehka. znaci va pa ognjevita prena; e ta-
ne ne
va Sa
j nekoliko slaboten, gla-in morda tudi nekoliko
Nekako do dveh mesecev pred dogodki. ki smo jih opisali v prvih poglavjih naše povesti, je živel Karel veselo in brez-
ko je imel na rami, za seboj svojega pre-peličarja, svojo lovsko torbo, polno prepelic in jerebic pa ob strani.
Kakih sto korakov dalje je delala pot ovinek in ker je bila na obeh straneh o-grajena z grmovjem divjih vrtnic, ni bilo mogoče videti človeka, ki bi hodil pred njm, ali mu prihajal nasproti.
Naenkrat je Karel obstal in začel poslušati.
Zaslišal je petje mladostnega in kakor zvon čistega ženskega glasu. Bila je preprosta, kmetska pesmica, kakor Jih skladajo in pojo gorski pastirji sami, da si preganjajo dolgčas na paši.
Ta počasni, enolični in le tupatam s kakim izpremenom olepšani Spev je imel v
skrbno in je vso svojo skrb posvečal edi- j tišini krasnega večera v sebi nekaj izrec-nole svojemu konju, svojima psoma in j no dražestnega.
svoji puški.	—	Karel je obstal nepomično in petje je
Nekega dne pa se je vse to naenkrat j prihajalo vedno bliže. Mlada jpevka — izpremenilo.	i mlada je pač morala biti — mu je potem-
Karel je, kakor smo čuli iz ust njegove takem prihajala očividno nasproti.
matere, naenkrat postal čemeren, zamišljen in otožen.
Vzrok te izpremembe pa je bil tak-le: Nekega večera, ko je bil ves dan na lovu. te žvižgaje korakal po neki soteski proti svojemu domačemu gradu. Dvocev-
Končno se je pokazala na ovinku. Bila je lepa, zelo mlada deklica.
Ko le zagledala Karla, ki je stal sredi pota. je naenkrat umolknila, kakor preplašena penica. Kare! Je stopil naprej in ie takoj stal prednjo.
Dnevnik „Edinost" u Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.	__
8.	»JURKICA AGIĆEVA*. Spisal Ksa-ver Šandor - Glalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
S 3
■ili::
\\i\l'
■iHij; lip!
m
Ml
ul. so. FronUliKo As. 20		
.'iiir:; .	IM"	IS ;i!lj!i[
m
Milih? TUST m
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v prlprostem ali večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vizlt-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. o. naročnikom ugod! z izvrSenjem naročila ::: v najkrajšem času
—i _ mm n.i»ir in si»
illlS
Hi