PROSiVETA PODPORNE JEDNOTE GLASILO SLOVENSKE ftTEV.—NUMBER 78 ikM mt Ot— * Mg*,* Jg?_— n.»i|.ng «t spocial raU of po.Uge proTt;le vrniti posojil. Senatorja iiorah in Robinsoo tudi protestirata \Yu.shington, D. C., 31. marca. — "Ako bo rekonstruktivna finančna korporacija še nadalje dajala posojila železnicam, bodo kmalu prišle vse tiste, ki so na robu prepada, v vladne roke", je včeraj izjavil senator Couzens v vi* j i zbornici. Couzens je zlasti kritiziral posojilo $12,800,000, ki ga je korporacija dala Missouri Pacific železnici ob času, ko so imeli njeni vrednosti papirji tržno vrednost $12,4(50,00^. "Jaz se ne spominjam, da bi se kongres kdaj izrekel za vladno lastništvo železnic/' je dejal Couzens, "vendar posojHo tej železnici in drugim pomeni, da bo morala vlada končno prevzeti te železnice; ako ne bo tega storila. bo izgubila denar, ki ga je posodila". Couzens je obsodil tudi pro-ceduro v zvezi s tem posojilom. Navadno mora meddržavna trgovinska komisija odobriti posojila predno gre aplikacija pred odbor finančne korporaci-je. V tem slučaju se je zgodilo nasprotno; odbor je sprejel resolucijo glede posojila, nakar je bila poslana komisiji v odobritev. Del tega posojila, $2,160,-slalo nove kurtrukcije japonski delegaciji, ki se pogaja s Ki tsjci glede končanj s konflikt*. ht( ki ^^ obratovati v smislu Znsčaj teh instrukplj ni bil ob- aUre pogodbe, lahko to store. avljen, toda japonsko časopis-e je naznanilo, da se čete ne bodo umaknile iz zasedenega teri-orija, kot zahtevajo Kitajci. . _ , Is Peorlje, IN. - Anton Ar-Slepi governer ji is naraščajoča chul# ^ Mtyii |t 8n g^j "ne vidijo bede" v svojih drža- mA [t j^pn}* pri Csrkniei; tu Eksplozia ubil« liti oseb f Zagrebu > eč drugih je bilo ranjenih, ko ^ bežali iz poslopja, katerega ^ objeli plameni po eksplosiji /ajfreb, Jugoslsvlja, 31. mar-< ^Sest oaeb Je bilo ubitih in J" Wko ranjenih, ko je ogenj, ' • U Ka je povzročila eksplozija ' fna v uradu filmske družbe 7 / U uničil veliko stanovanj-hiAo. 1 »adl družbe so bili v drugem ■i'Mropju. Upravitelj »n dva luzljenca ata delala na filmih, r"'' 'i no ne nenadoma vneli Itt >1 ne je širil s tako naglico, vsi trije v paniki hitro • 'ali iz delavnice, ne da bi ob-"«ili druge ljudi v poslopju o "•■r minut potne je je sledila l»l'*ija filmakih zvitkov. Po-" la J( «tene in strop, ki js pa-' ljudi v kavarni v prvem »Mropju. Mnogo stanovalcev skakalo na ulico, ko se j« razširil na druga nad-'f "pja in si pri tem polomilo ; v, roke in vrsteve. Angleške unije organizirajo London. — Strokovne unije v Angliji so pričele s kampanjo za organiziranje brezposelnih de-avcev v svojih organizacijah. Asociacije brezposeln Hi" bodo pridružene centralnim strokov nlm unijam, kjer bodo imele zastopnike v vseh odborih. Th korak je velikega pomena. Dozdaj so biti brezposelni veči-noms pod vodstvom komunistov in soclsllstov In se s tem odtvje-vsli od unij. Unije so se zanimale Is ss problem kot tak, »s pa toliko ss brezposelne, ki w>-•tajsjo poseben razred. Tajplk Britakega strokovnega kongre-m je rekel, ds se bo t novo taktiko odpravlls Izolacija brespo-nelnih in bo delsvako gibanje posulo bolj enotno. FnuKsike veHtve 1. Maja Pariz, SL marca.—Volitve Franciji ss novi perlss&ent bodo najbrž 1. maja, olj« volitve pa 9. maj«. Je včeraj I kompanijTmi v ROOSEVELT NI NEVAREN TM-STU ELEKTRIKE Agitacija, Id pakaauje newyer-škega gov«merja kot veMktfB sovrateMta sMtrmrskega trn-sta, Je le Akcija, pravi bouls New York. — Judaon K in« od Popular Government lige v Wa-shingtonu ss J« prenaglil, ko je v svojem pamfietu o stališču predsedniških aapirsntov napram elsktrarakemu truntu prikazal governerja Roosevtltd kot velikega nasprotnika trusta,' Na omenjeno izjavo (bila j« priobčena tudi v Prosveti) mu js odgovoril Louls Waldman, predsednik socialistične strank« države New York, ki prsvl, ds se msgnatom elektrike ni torsbs bati Roosevelta v slučaju nomi-nirsnja in isvolltv« predsednikom 9Mrbš«nih držav. Tega mnenja J« tudi kapitalist WilUam H. Woodin, predsednik American Car 4 Poundry Co, in predssd-nik direktorija American Looo> motiv« kompsnlj«. V svojem odgovoru Judson u citira Waldmsn lijavs governerja. Glade distribucije elektrike J« Hooseveit navedel svoj« «tsll-M. oktobra kojsgovo- In ro- v &yrsoutu o vprsšsnju rsvno tako proti distribuciji elektrike kon-zumentom kot Je mr. od eUktrankih in stvar, katero lahko Obeta se eploina rudarska stavka Govsrnsr Whlt« posvaril opsrs- tor je, % milica ne bo proUk- tirala stavkokssov. Pvreljnit Hjmfeiin# IIMV^A RPIHIIAM w\ mi ■••sl^M^r VI v |ll |9i v- mir j« • Oohimtas, O. — (FP) — Le« Hali. predsednik šestega premogovnega distrlkU UMWA, Je naznanil, da bo apelira) na uradnike mednarodne unije, naj proglasijo generalno stavko, ako v prihodnjih par dneh ne pride do dogovora med stavkarji v dolini Hocking in operatorji Krog o-tšm tisoč rudarjev j« zastavka-lo na tem premogovn«m polju. Hrigadnl general tudwlg Con-n«lly, ki načeluje skupini opaso-valcev narodne gsrd« v stavkovnem okroAJu, je predlagal šestmesečno premirje, tekom kate-rega naj bi državni uradniki skrbeli, dp ne bo ns prva ns druga stranka kršila pogojev premirja. Kakšni naj bi blU ti pogoji. Cotf»My ni omenil, toda rekel Je, da so diference malenkostno in se jih bi lahko poravnalo mirnim potom. Na kakšen način bi tnko premirje pomaga^ lo rudarskim otrokom, ki «o bili podh ranjen i Is predno so premogovne drulbs odredile redukcijo mssds m nI jasno. Dinamitimnje žsleiniškega mosta pri premogovniku 0unday Creek Gori Co. v bližini MillfleU da, js bOo delo kompanljskih ljudi, ns stavkarjev, js lajavil nsčslnik rudarskega komiteja Herman Tbiesstn. Rokel Js, d& Ima o tem dokas«, kater« J« pri-vljen predložiti governerju WhiW. Z OBRAVNAVE NOTI MORILCEM FiLirovica streljanja na radarske stav- Ualo«town, Pa. - (FP)-»-Ns obrsvnavl proti osmim pobojnl-kom Pittsburgh Coal kompsnije in njenemu supt. Barnesu radi uboja Mlks Pilfpovičs in napada na rudarje v stavki lansko p»-letjs Js bils najvažnejša driav-na priča 17-letna Helen Jluplm-vič, hči rudarja in Intimna znanka obtoženega gardista DoniM Royitona. It njene izpovedi je rasvldno, da se Je napad na rudarje iavr-111 po načrtu, oslromš zaroti, kateri je načeloval Barnes. Citira, la Js pogovor s Roystonom, ki jI Je par tednov pred boftltem zaupal podrobnosti o pripfavah na nap*d. Ko ga js na asstanku vprašala, kako je prišlo do atrs-Ijanja, JI J« Rojrston zaupal: "Na pr«dv«čer smo ss vsi opi-11 v zamorskem prostoru. Pijačo nam je dal supvrintsmtont Jkr-nes, ki je nam rekel, ako pride ijutraj do nemirov, naj na njegovo snamsnj« pričnemo streljati, kar se Je tudi sgodllo. Tvoj ote in Nlčk davage sU i-mela srečo, ksr nista bila traven. ksr imeli smo piko na obs." Rorston Ji js tudi povsdal, da u VfJ«r - -*— Ajl iilitiSaiis-Ijs ss nsm poroča, da so pr« kratkim sborovall brezposeln slovenski katoliški delavci *ln sklenili so, ds vprašajo odgovorna osebe ss pojasnilo, kje Je o-stal dobiček tiste jugoslovsn»k<-patriotlčnš vssellee od zadnje jessal, o katerem so takrat razglašali, da js namenjen brezposelnim delavcem. - b New Verka. — Ts dni js Isšls nova knjigs Loulas Adamiča s naslovom "Laughlng In ths Jungte." ki Js deloms njegova avtdMografija. MU je v založništvu Harprr A Brothers lo cena je |8. Prvi odmevi krlUke v newyoršklh listlk so ugodni (Več o tej knjigi kasneje.) Mr. Adamič mm poroča, da mo je Madrid. 81. mama. — Zona-Ouggenh#lmox- nagrada pomo^nji minister Ula de ZuUU je gia, da gre aa obisk v Evropo, včersj priilfl, 4» po Proti kam* sprlla bo že v Ljub- vsem svetu proslavijo sbtftnko ijnnl 1 revolucij« H. aprila. ^ PreteeUstovMkl pastor Unčan v Mehiki Mežico Clty, U. msrsn^ts-fael Csmpos, protestantov »ki pastor, j« bil vč«raj Unčan v San Lorentu ChauUlngu v državi Puebfi v izgredih med katoličani In prf>€sstantt Občlnalri tajnik R. i\, msr- 08. — Nlžjs kongresna ibornl-Jan KnMIk baakiotlrsl |es Je v^J odobrlls provlaljs DunajTiT marca.—Jan Ku-1».BrtSS JlL55i Jf!: iH-lik. hIovsčI češki violinist, ss /«• včersj prijavil sodišču v ban-krotnem stanju. Klibelfk je UJs-( vil, da dollrujs 8186,000, plačati tnlne na pisma od dveh na tri pe mor« le 88'* tega dolga. Pa- oente je blU sprejete skoro bres dec vrednosti amerUklh delnic| vsake dabste To povlšsnj« bo v in bondov ga js pognal v bankrot. vladi 8808,800,000 dodatnih dohodkov na Isto. Provizija glede svlšanja poš- DsTM ItsHjsnske vlsds Rim, ITI. marca # Italijan- . . sks vlada bo imela v fiskalne« ^ vsakega proteste. veljavi do 1. julija 1884. Zbornica je odobrile tudi originalni načrt komiteja sa pote in sredstvs glede svišsnjs kor-■orarijekega davka od 19 na U Cuafdla. voditelj radlkal-bloks, Js izjsvll, da ssdnj. letu 18IM8 osemdeset milijonov dolarjev deficite, kot kaše ___ | proračun, ki je bil včersj pred-1 j|0 je bil ubft načrt davka na loiea v poslanski zbornici Via- blago, ns bo vsš vodil oposfclM dni dohodki «o preračunani ns p^i davčnemu programu, ki ga 81,010400,000, ladstkl pa na j. ^uril komltej sa pote In f1,080,889,000. i sredstva. ___ PETEK, i. APRILA THE KN LIGHHNMBN? Vrt taki t peli, ki nimajo organiMtiji in » teboj, to b««t pomene. Sprtim«* i* 4eMer /t ljudj* ne Me Aoie«. In kader jo bofto hoteli, te kode » tudi pripravili — pntudtrno mesno in tkupoo. Edino v tem Je «n»l» " voterU«M. <.rt PETEK, I. APRILA. PKOSVETA Vesti iz Jugoslavije j (lsvkaa peretiU Is J«ro«laTtie.) UubU*n*« 5 marc* l9®2 ProfMlf K^ori v ,kup*čim U Slovenije sta v skupščini tudi dva. duhovaika poslanca, e-don J« ljubljanski fajmošter Karle, drugi pa profesor vero nauka Pavlič. Oba imata seveda akademska izobrazbo, daaijima, tega po njunih nastopanjih in lovih človek ne bi prisodil. O "l.tiki nimata oba niti ponaa, pa sta prišla zato v skupščino. ' Kadar govori fajmošter Bar-le potem govori bedastoče, ki jih ovije v roprno ataro poetijo, kadar govori drugi, Pavlič. tedaj govori silno kunštno. hta*ta po bombastičnih besedah m se »gubi v njih, da misli*, to je govoril nekdo, ki ni pri pravi pameti. In ta profesor in duhovniji Pavlič je govoril zdaj v skupščini. Grom ia stsela. odreaal se je. V prvem deli* svojega govo-Jra se dotika Pribičeviia. Tako-le je povedal: "V vseh državah in v vaeh stoletjih živijo geniji, dobri duhovi, in demoni, zli duhovi. Pravtako je v na** generaciji. Imamo genije, pesnike, u-metnike in filozofe i/ecimo Stroaamaycrja, ¥eštroviča, Pu-pina, Teslo it imamo pa tudi zle duhove. Tak sli duh v na*i državi je jwki biv*i iMaister prosvete in notranji minister, Svetozar Pribičevič." In potem profesor Pavli« govori o knjigi "Politično atanje v Jugoslaviji in njena bodočnost, ki jo je izdal Prtbičevtč v Parizu in stane 10 frankov. Tu zvemo iz Pavličevega govora, kaj vse je v tej knjigi: "Edini cilj te brošure je, da oklevata sedamo vlado in njene psedatavm-ke. Ta brošura je nedostojen pamflet za nekdanjega ministra prosvete. V tej brofeiri se prikazuje politično stanje v Jugoslaviji. Jndirektna napada kralja, posamezne ministre in celo narodno predstavništvo. Pribičevič v brošuri tfdi, da je naša država reakcionarna, da je stanje v državi nedostojno avobod-iiega človeka in svobodnega tt-roda." Potem pravi še Pavlič, da ni lepo od Pribifieviča, da blati ministre Kramarja, Srekiča, Bip Umika, Demetroviča, Grisogono, ni lepo, da imenuje našo narodno kup&čino "mameluško komoro Napoleona III. in carja Nikolaja II. in da parlamentarizem vlada /andarmerija Pere Ztvkoviča. Pavlič potem neha govoriti o 1'ribičeviču in njegovi knjigi ter dokazuje, da je večja od gospodarske krize etična in moralna kriza. Cim več imamo gimnazij in univera, tem več je morilcev, pravi Pavlič. Potem se je obregnil korajžno še ob vatikan-k«> politiko pri Ms« za zaklju-< < k pa je proglaail generala ZivkovlČa sa našega Napoleona. Zakoni in ukrepi, ki jih je izdala vlada po d. januarju, bodP o-stali večni spomeniki Kfk#r ve-liki Napoleon, ki je Izdal Code*, tako bo tudi ZivkovfceVa vlada ostala veČnp. Pavlič je slovenski profesor. Za veronsuk. Za tf posel res ni potreba bogve kake brihtnosti, tudi za delo v tej skupščini ni tr. ba biti modrijaa^-toda smešiti bi se res ne smel. Sicer pa ima peav. On govori v stilu, ki odgovarja njegovemu položaju in okolici, ki' ji Je go-v orli. Cerkev ni higtjeattaa Trboveljski iupni urad Je| prosil upravitelja fcole za dovo-1 M-njo, da bi prihajali otroci kar rk< \ k veronauku, da M tako hkrati lahko tudi prejemali obhajilo in druga eerkvene blago-love. Okrajno glavarstvo Je na ta prodlog trboveljskega župnl* ka odgovorilo negativno. Odklonit« v prošnje utemeljuj« gtavar-t vo S tem, da je cerkev lokal, ki '»•• ustreza higljenskim predpl- Glavarstvo ima vsekakor l»rav. Higijenične cerkve res ni«o, najmanj sa otrdbke In pozimi. Steklarne atojtjo l'ri Sv. Krišu počiva steklar-f i *e nekaj mesecev, v ^rastni-(MJČtvt še kakih 14 dni. Pod-' i« jo ustavilo obratovanje s "vovorom# da ni naročil. V res-r,lf,< pa grt podjetju za to, da " mezdi in dobi večmilijon-•k(J posojilo. Zaloge stekla «r praznijo, naročil je torej dovolj. Podjetje je Že sporočilo, da delavstvo lahko prične z delom, kadar hoče, a a pogojem, da jim znižajo plače za &&% ! Namesto dosedanjih 42 Din naj bi torej prejemali mojstri po 27 Din (pol dolarja) na dan. To je tisto, kar je vedlo podjetje pri u-stanovitvi obrata. Zvišali bi ai radi profit, gospodje delničarji, (a botra kriza jim je prišla le za izgovor, pretvezo. Nav* zasaga Zveze rudarjev ■Pri volitvah v Bratovsko skladnico v Zabukovci je dobila socialistična Zveza rudarjev od skupnih 353 glaaov veliko večino. Volitev se je udeležilo 286 voliloev—ki so rasen 16 glasov glasovali vsi za kandidate Zveza rudarjev. Tako je vseh 24 odbornikov Bratovske skladnice izvoljenih na lis^i socialistične strokovne organizacije. Harakiri itajenkep kmeta Iz GruŠovega pri Sveti Marjeti v mariborski okolici eo prepeljali v mariborsko Wnico letnega posestnike Feliksa Šalamuna. Težke gospodarske razmere, ki so ^pravile njegov grunt na rob prepada, so pognale posestnika v obup. Vzeti si je hotel življenje. Izpil je večjo količino lizola. Ko so ga po za-viitju strupa napadli hudi krči, je vael v roke nož ter si razparal trebuh. Prerezal ai je črevesja in želodec. V bolnici je Šalamun ponoči umrl. flslsiaj na Jseealcah Razburjenje in obup med jeseniškim delavstvom naraščata. Njih srd se obrača za zdaj proti nekaterim tovarniškim višjim uradnikom, jroti obratovodjem in inženirjem. Poročali smo, da je delavstvo vrglo iz martinarne na cestp obratnega ravnatelja ing. Rekarja. Nazaj v tovarno ga niso pustili več. Rekar je odpotoval z Jesenice, a se je 2. marca zvečer že vrnil na Jesenice. Ko je delavstvo to zvedelo, je zasedlo marti-narno ter izjavilo, da ne pusti Rekarja noter. Tehnični ravnatelj Doetat je zahteval, da mora delavstvo sprejeti Reksrja za svojega Šefa. Delavstvo o tem ne mara slišati nič. Obenem so •e zbrale pred tovarno ženske s otroki. Prinesle so s seboj ve-nec čebule in hleb črnega kruha. To ao hotele izročiti ing. Rekar-ju, češ, naj poizkusi on živeti s tem. Ker do Rekarja nisc^pri-šle, so isročile to "darilce'' generalnemu tajniku Obersnelu, da izroči Rekarju. Ing. Rekar se je s svojim obnašanjem ta s svojimi izjavami delavstvu hudo zameril. Zato delavstvo vztraja, da Bekar ne »me več v tovarno. Mnogi mu grosijo, da ga bodo vrgli v razbeljeno peč ia ne bo ostalo niti aledu za njim> < Umrli so s, V Mariboru 574etni Lov rane Noč, v mariborski bolnici Fran čiška Rutnik, na Slapu pri Vipa vi 67-letni'posestnik Jože Far-jsn*l«, v iHuju 67-letni upoko- Šoiavtok pod tovornim avto« V Mariboru so se otroci pre4 šolo v Raalagovi ulici igrah in drsali po poledeneli ceeti. Med njimi >e bil .tudi ig-letai Anton Vogrin. Tako je bil zatopljen v sabava, d« je preslišal hupanje tovornega avta, ki je privosij krog vogala ter ppdrl Vogriaa na tla ter peljal češenj, ae da bi mu storil kaj hudega. Pač pa je dih bil Vogrin hude poškodbe od sunka in je obležal nezavesten. V bolnici ae je zavedel iu poškodbe najbrž srečno prebolel, ker niso smrtno nevarne. jeni ipdni sluga Franc Pregelj, Krikem železniški uradnik U-Polju Frančiška v Kritem železniški ur en Stancer; v ,8#v#rjeva Politične konvencij« V prihodnjem poletju bosta o-be poglavitni ameriški atranki i* meli svojo narodno konvencijo v Chicagu. Strankina konvencija izbere kandidata sa predaednika in podpredsednika in določi volilni program stranke, takozva-no "platformo" načelne izjave o programu stranke, katerega naj ae kandidatje držijo. Tudi manjšinske stranke — socialisti in komunisti — imajo konvencijo v isto svrho. Ako bi naatopila kaka "tretja stranka", kakor se je to sgodilo 1. m2 in zopet 1. začne tudi ona svojo volilno borbo z nsrodno konvencijo. Strankine konvencije so se razvile v karakteristično ameriško ustanovo, daai ameriška ustava o njih nič ne govori, listava sploh ne določa ničesar, kako naj se izberejo kandidatje stranke. Ustava enostavno prepušča državam, da ai vsaka izbere določeno število volilnih moi (etectors) na način kakor si sama želi. Število elektorjev vsake države je enako številu zastopnikov v kongresu, ki jih ima dotična država; na pr. država New York ima 43 reprezentan-tov (poslsncev) in, seveda, dva senatorja ter zato ima 46 volilnih mož za predsedniške vcllt ve. Ker je izbira strankinega kan didata v glavnem stvsr stranke same, je vsaka str»nks rssvi la svoje posebne tradicije in pravila glede postopanja pa narod-nih konvencijah. Sedaj odpoši Ija vsaka država na narodne konvencije dvakrat toliko dele* gatov, kolikor ima elektoralnlh glasov.. Ti delegat je se zberejo na krajevnih konvencijah dotl-čne države, po dva delegata zal vsak kongresni okraj in po štirje delegat je sa vso d^svo (ti zadnji se zovejo' "delegates-at-large"). Za vsakega delegata se izbere namestnika (alternate), ki ima pravico nadomestiti, ako je treba, glavnega delegata. V onih drŽavah, ki predpisujejo predsedniške primarne volitve (primaries), se delegatje izvolijo od članov stranke, mesto na strankinih konvencijah. Manipuliranje strankine konvencije v korist kandidatu, za katerim stoji mogočna politična "mašina", je stsra praksa pri obeh strankah. V Zadnjih Jetih so se napredni elementi v obeh strankah borili proti kontroli "rnašine". Zato je dandanes re. pubilkanska stranka zastopana na svojih konvencijah po številu pripadnikov v vsaki državi in ne po številu vJegs prebivalstva. To je j»«ko vaiPft. jug na pr. Ja bil vedno solidno demokratičen. Republikanska stranka tam nič pofnenja po Številu, ali ako ima je južne države na narodni konventiji toliko delegstov, koli- ko jim pripada po prebivalstvu, j« lahko sa "mašino" kontrolirati te delegate, sa katerimi ne staji m kaka važna politična or-ganisacija v njihovi držati. DrAavna strankina konvencije mora naročiti (instruct) delegatom, sa koga naj volijo v prvi vrsti (firat choioe). Pri prvih volitvah ao navadno glasovi delegatov rasetraaeiu, ker nekatere skupine oddajo svoj glasxsa kakega priljubljenega domačina (favorite sen). Tak "favorite son" je običajno Uk guverner ali senator dotične države, ki ga4 delegatje te, držav l ali bližnjih držav hočejo počastiti na tak način, dasi nima nikakih izgledov, da bi bil zares isvoljen za strankinega kandidata. Vsaka državna delegacija na konvenciji ima avojega načelnika in delegatje bodo nadalje volili za avojega posebnega kandidata, dokler jik načelnik ne reši obveze, nakar bodo oddali avoj glas za tega ah onega poglavitnega kandidata. Iz tega čita*elj razume, zakaj se agitatorji za Hooverja ali RooeeveKa potegujejo, da dobijo še vnaprej "In-struirane" delegate. Ako ja bil kdo pred konvencijo prerokovan kot strankin kandidat za predsedništvo, ni s tem še rečeno, da ga bo konvencija zares izvolila. On mora dobiti večino )pis od 26.-3.) Ali j« tudi kdaj šal do kat Ali »rej oi slUad Mm omačlne: HLahko smo hva-ežni, da Imamo L(ewisa sa unij-skega predsednika?" Ce še ni tega slišal, naj malo povpraša, pa bo ia izvedel AU je že kdaj sližal, kako so se Poljaki pri nekem lokalu UMWA brigali, da bodo dali $100 za oerkev ? Recimo, da je tega 9 let, in kako je zastopnik Proietarca skuhal dobiti skupsj ruda) je, da bi to preprečili na unijaki aeji, pa ae mu tisti večer ni poaračilo dobi-dovolj rudarjev skupaj ia je bil potem prav hud. Tudi to lahko kdo pove Burkljki, če ne ve. Ce so bile rudarjem bolj pri ar-eu verske sadeve kot pa Življen-ske, nI čudno, da jih ja lahko do-miniral savsjalec. Sedaj pa abra-čajo oči na človeka, ki je krmar potniškega zrakoplova z dušami Kar BMUijka v Clevelandu je ša ena stranka. To ja Mellon*. vs od Plttsburfh Coni Co., u tero glasujejo komunisti v legheny okraju. TisU "račka" nič ne 'oglaša avoje stranke. Mislim, če bi prišel na Llbrary, da bi se ne barval s boljševikl, ker Jih nI. Pač pa bi se mi prigodUo kot nekoč v Jolletu, ko sem sl želel škofovega žegna, ki je rav no blrmal tisti dan. Pa je dajal hišni gospodar: "Fant, prmej-duš, če ne boš tiho in boš govoril čez gospode, jHv boš dobil po glavi." Tudi iz Penne je ie prišlo poročilo, naj cenzuriram poza. Da, da! Kdaj bo prišla avo, bodna diskusija In proato lara-isnje? ■Ako želi Uui* Drobnik letak, |(jer pravijo komunisti: "Uniči te soc. stranko" itd., naj napiši poln naslov pod svojim Imenom —Razprava o komunistih in UMWA je od moje strani za ključema. Kaj vae se je dogajslo Westmorelsndu, West Vlrgi-nlji, Coloradu In na ielatBtm o-krožju, o vaeh tistih štrsjkih seni šltal in tudi ia posabll. Frank Barblf Uspešna otvoritev Glrard, O. — Slovesna sjvfr» rltev prenovljenih prostorov našem 3N9, ki se ja vršila 26, marca, Ja sijajno uspela. Rojak ko prihiteli is bližnjih naaSlbin is Warrana, Youngstowna tel Be-ssemerja, zakar jim'gre Hvala da so nam poleg rojakov iz na še naselbine pripomogli do tako vdlkegs uspeh s. Bogst progrsm podali nail igralci ja, kakor tudi šega aaroda, imejmo to načelo pred seboj, pa bomo vedno napredovali, da bodo lahko naši o-sroci,, ko nss več ne bo, pokazali: "Tukaj stoji spomenik nadih očetov in matev, ki so ae veliko žrtvovali sa nas. da so nam postavili ta spomenik". Le tako uaprej^rouaki, pa bo naša naselbina vedno med prvimi. Končno se v imenu SNI) prav epo Zahvalim za poaet tega večera vaemsrojskom is Girarda in okolice, kakor tudi našim igralcem sa tako lep program. Priporočam jih okoliškim naselbinam. John lh»lči«. so nam Bisiimsr, naš ljubki deklici, ki sta otvorlll pro gram s pesmijo "Lepa naia do-mevina". Nato ao nastppiU igralci John Snezlč, Joe Wallegc, MIlan Valentine, John Brentln, Toay Cla-slc in Dennle Rsdan. ¥»l so bili za vsako dejanji nI s salvami aplavza. N«rod se je izjavil, da ktfj takega nt bilo a ni i< v dfefsnl šf dolgo. PuMva ae je tako veselo /sbavala ob ku^ mlčnih prizorih, da je bfc na koše smeha. Pri zadnjem ps sta se še p«»< l»no pdlil Snezlč in Kndnruilfg, sta publiko v tak da ae je bilo treba že kateri poči od smfha. narodna m je d Ar k ts večer* ksjti tf tudi dobri Pfvcl. / Med programom sta nslih |K>pevk gori omenjeni klk-i in bili «U tudi nag apla > /'»m l^hko rečem, zadovoljnega večera 11 že dolg"/ Naši rojaki ae [»> kazali U vefer. da Hm Je r ■ nlcI P H srcu kat#rt ee ponosno dviga v sredini na|f naselbine In Čuva naš narod. Dragi rojaki t »Vesel sem. ko vidim, da ae naša naeelbina Uko njy I vaja vila 2f lepo razvija, ki je našem« narodu. Načelo ae glasi "»lovenaki narod je pivi". K^ dar gremo na delo za blagar na- Koncert Zore v rhicsge, — Hrvatsko pevsko društvo "®čra" priredi svoj letni koncert ns 17. aprila v Pilsen Sokol dvorani na iai4 S. Ash-and ave. Pričetek programa bo »čno ob 9, zvečer. Zbor "Zora" ,e poznan javnosti Iz prejšnjih nastopov aa koncertih in v operetah far operah. Letos slavi nsš zbor svojo 30»letnico,* katero bo prasnovsl na 20. novembra v o-menjeni dvorani. Uljudno vabimo vse rajske in rojak In jts da pridejo na Korin koncert dne 17. aprila.—Tajnik. stranke Weat A lila, Wls. — Dne 20. marca sa je tukaj vršil rekordni shod soc. stranke. Veliks Pil-grlm dvofsna je bils napolnjena lo zadnjega prostorčks. Pollcijs e odvrnila mnogo ljudi v spodnjo dvorano, kjer je prostora za 400 ljudi. Ker pa Je bilo še vedno mnogo ljudatva zunaj, ao naši energični govorniki govorili >oslušaloem tudi sunaj dvorane. Toraj so bili kar trije shodi v enem 1 Razum« se, da se je spel najbolj odlikoval kot govornik ml]wauški župan D. W. Hoan, ki Je jasno orisal nakane vseh nasprotnikov socialistov in delavcev, ki so se sedaj združili, da porazijo Mcciallzte. To jim aava» da ne sme in jim tudi ne bo u-spelo, ker aavedno delavstvo jih redobro jpoans, da ao ga dolga leta vlekli za nos, zato pa bodo sedaj volili socialistične kandl datel V kapitalističnih listih napadajo naše* kandidate kar ae da. Lažejo in1 bhifajo ljudstvo, k< > menda zavedajo, da jim preti poraz, ki šb ga zaslužili. Kot se-dsj izgleda položsj, bo tudi ns VVest Ali lita po 6. aprilu ssvls-dals socialistična msstns sdmi nistracija, fledaj so se že zsčsll razni podjetniki In kontraktorj! oglašati. 5eš, ako potrebujete socialisti densr sa kampanjo, pridite, ml smo vsm na razpolago Itd. Seveda, socialisti nima mo denarja, zbiramo ga po nik-IJIh in desetlcah, toda kapitalističnega denarja pa ne mara mol Mi imamo program in naše prepričanje ter naše delavsko časopisje i Mllwaukee Leader, Prosveto, ProletaKa in Socialist <'amiwiguer. To so naši zvesti in zanealjivi spiemljevalci, kateri nam kažejo i*>t do našega končnega in saž<*ljenega cilja. Delavci, oprlmite se teh časopisov, ako jih še nimate, da iz pjih zajemate potrebno hrano, ki vsm bo koristila vselej. Obenem l>a a poli rum zadnjič v tej kampanji na vse naše volllce, da volite naše delavske kandidate, ki jih je ppstavila soc. stranka! Volite sanje, pa ste lahko prepričani, da bodo vselej in povsod delali za interese delavcev, sa naše interese. Ako hočete dobro vlado, oddsjte na 5. aprila vaš glas delavskim kandidatom •in xagotavlJam vas, da vam prav nikdar ne bo Žal. Na noge torej vsi! Vsi na plan 6. aprila! Vsi volimo naše kan-dklatel—Joe Radelj. USTNICA UREDNIŠTVA Glrard, 0., J. O.Jr-Vseh dopisov nikakor ni mogoče priobčiti v uradni Prosve^i. MASNI VUTI Patriot je N*edH aleparju Knonville, Tenn. — Člani Knoaville Civitan kluba, ki so podvzell kampanjo proti rdeč-ksrjem, so pozorno poslušali C. W. Andersojia, ko jim Je pravil storlje o krutosti in brutalnosti ruskih boljševikov. Anderson je dejal, da se ja mudil v Rusiji več meseoev in da je na svoje lastne oči videl, ksko sp sovjetski vojaki sukali nekega moškega s bajoneti, ko so našli v njegovem kovček u biblijo, da so njegovemu ainu «>dr«w»ii ušesa, Ženo pa pretepli. Pripovedoval jim Je sli-Čne stori je, kot so Jih širil I v vojnem času proti nemškim vojakom, da so morili belgijsko ženske In sekah reke otrokom. Anderaon je dejal, da prihaja is Lanalnga, Mleh., kjer je odbornik Communlty cerkve. Naslednji dan je list "New*-ftenti-ne!" vprašal sa Informacija o An-dersonu v Lsnsingu. Prejel je odgovor, da tam Andersona nihče ne poana, da ni cerkve s takim Imenom, sploh jim ni ničesar znanega o opisani osebi. An-demon je pa medtem iaglnll Iz mesjti s precejšnjo vsoto denarja, ki so ga nabrali zanj dlani kluba. znlinnn Prekomoraka vosnlna de 60'. Ne* York.—Vse velike- paro-brodne družba, katerih parniki potujejo med New Yorkom in Kvropo, so v četrtek naznanilo znižane cena od i© do 50 odatot-kov za prekmursko vožnjo v tem letu. Najbolj sq znižane cene kabinam prvaga in turističnega rasreda. Tretji razred na pr-vovrsinlh angle^ih parnlklh bo stal 9125 *a tja In nazaj. Ameriška družba The United »tates Line je zniHla cene za 20 odstotkov. NORTH., .. GERMAN LLOYD NAZNANJA Uradno zniUnje vožnje cene Iz NEW VORKA v EVROPO DRUGI RAZRED KAPINSKI RAZRED TURISTIČNI RAZRED NtIK zmim CIM u Tlit^l H2MI vM| m*tka*r* ve ai pxe»ea>» » lee— «a aereUMi « Rrt> jssUi aa|iMMm»|š« Za polnila in Mtrmcijr rprntojt* lokultvuu agš+tu aH NORTH LL0YD 110 W. Haadelpk HU ( kieafa, IN. TM* VAMTtUT »TKAMHHir HKHVilU IS THK WQHUT voriti na mojem grobu Ed-riiofki? Vi, ki mi nastavljate ro-tičke te dvajset tet) Ah, Edmond, mislili »t«, da ne vem u vale izdajstvo. Ne. Spominjam se najmanjiih jKMirobnoiiti. Na primer: moja tena se je zaljubila v vaa prvi dan, ko sem vas pripeljal k večerji. Po večerji, ali se spominjate, Etfmond, ste peli nesramno pesmico. Edmoad. Sramota! tJatavlte film! Ce pokojnik nima epoltovanja do samega sebe, naj vsaj spoštuje ta kraj! Sni ml jeni pokojnik. In sedaj vas zapuščam za vedno, dragi Edmond. Toda preden odidem, bi vam rad povedal še tole. Vila žena, vala lastna, žena, dragi Don Juan, vas vara le dolga leta z nekim cerkovnikom; pri vali starejši hčerki u-živa ljubezenske sladkosti koloni jalni vojak in • vaša mlajša hčerka ni ničesar odrekla odvratnemu starcu iz petega nadstropja. Kar se tiče vaše služkinje... (Edmond se požene, prodre platno in ne zgrudi upičen.) bo im41 vsak Francoz na razpolago svojo. Maske se bodo* hranile v vojaških skladiščih in v prostorih Rdečega krita, tako da bodo za primer, potrebe takoj pri roki. Poleg tega je vsakomur na prosto dano, da si te danes na lastne stroške nabavi masko proti plinu, ki jo lahko kupi v vsaki francoski lekarni ali mirodilnici za približno $1 naše veljave. Zt kratek čas Ivan JonUi "Doma bi bil ostal! Ali pa bi se zdaj vrnil domov! Vidiš, da mesto ni zate." "Nimam doms, niti domačih . . " je vzdih-nil Albert. "Sam sem na svetu . . To je detektivu zadostovalo; obrnil se je vstran ter izroči! knjižico Albertu. "Le pojdi v miru, vidim, da nisi kak zliko-vect, Samo pazi ■«, da ne prideš kakemu drugemu v roke, ko si tako reven in zanemarjen! Drugi imajo manj srca." V Albertu je zavrelo: "Zdaj me bodo pa le poKcajl začeli preganjati — ker sem razcapan! Ko da sem jaz sam temu kriv! Kaj morem zato? Oblek*, obleka. Ce si oblečen, te pa nihče ne nadlfguje . . se je jezil pri sebi. In ko sta zvečer prišla z Matejem skupaj, je kratko dejal. "Pridem — jutri veder ... Naj se zgodi po-tem kar se hoče, meni je vsega dovolj." Mate se je zadovoljno nasmehnil: 'Tako je prav. Bodi mož in ne daj se jim! Torej ju-t' ijo noč ob enajstih . . ato sta se obupanca razšla. i( ______ * ff*... ' _ _ . * stolpu bližnje ceritve je odbilo eno po polnoči. Albert se je stiskal v kotu poleg dvoriščnih vrat, skozi katere se pride na dvorišče gostilne "Pri dobri kapljici," in streljal z očmi po zapuščeni ulici. Mraz ga je stresal. Mate je čepel nekje na dvorišču. Albert ga ni mogel videti skosi gosto temo. Po ulici je počasi prikorakal stražnik, zavit v dežni plašč, kajti delevalo je, ,ter se leno oziral okrog sebe. Albert se je stisnil globlje v kot, da ga ne bi policaj opazil. "D^ bi le zdajle ne prišla ženska ven ..." se je ustrašil. Ni je bilo še in stražnik se je polagoma oddaljil ter zavil v stransko ulica Albert se je malo odahnil. "Oh, da bi že skoro bilo v kraju! . . ." Tedaj je luč v gostilni umrla in kmalu nato so zaškripala dvoriščna vrata gostilne. Albert je prisluhnil in spet ga je mraz stresel kot trepetliko. Ključ v vratih se Je obrnil, enkrat, dvakrat . . . Nato nekaj kratkih, cepetajočih korakov . . . Nato se je tema na dvoriču zamajala, nekaj je.težko padlo, iz teme se je iztrgal po) pridušen krik groze ... Potem besno premetavanje dveh nevidnih bitij P° blatnih tleh ... hropenje ... In tlllnSr^Tp^, Albert Je bil že n J pol mrtev od strahu, ko je treščil obenj Mate, ga zgrabil za roko ter hlastno velel: "Zdaj beživa!" "Vražja ženskar* m je oddahnil Mate, ko sta se ustavila v sapoičent opekarni zunaj mesta, "toliko, da sem jo zdelal. Hudič babjl se je otepal, ko da ji zlodej čepi na prsih. Moral sem jo pošteno stisniti za goltanec . . . Ufram, da zdaj je že k sebi prišla ..." ' "Kaj pa, ako si jo umoril. . ." se je ustrašil Albert. "Ah, beži, tako hitro se pa tudi ne umori človeka," se je zasmejal Mate. "Sapa ji je za nekaj trenutkov pošla in zdaj je gotovo le dobra in najbrž kriti kot sto zlodjev na pomoč. Pa kaj bi govoričila o tem — rajši poglejva, koliko nama je prineslo to podvsetje .. ." Mate je izvlekel ii žepa lonček sveče ter na-žgal luč. Potem Je odprl torbico ter začel šteti. "Osemnajst tisoč ... hm, lahko bi bilo več, pa bo Že za silo ... Devet tisočakov vsakemu ... Nu, zdaj sva brez skrbi za nekaj čaaa ... Na, svoj delež/Albert, zaslužil.si ga!" "Kam pa zdaj, Mater* je hotel vedeti Albert, ves bled t obraz in prestrašenih oči. CMtfs prihodnjič.) "V soboto zvečer ti povem, ali bom šel s teboj ali ne. Ce medtem dobim kako delo, me ne bo. In če pridem, pa ne bqm hotel Iti s teboj, se ne smeš jeziti." "Ne bom se jezil, Albert Kakor boš hotel. Bom pa sam — in tudi plen bo ves moj Silil te ne bom . . ." Albert se je ob spominu tega pogovora stresel. Kaj res ni drugega izhoda iz revščine, v katero je zabredel brez svoje krivde, kakor skozi vrata zločina? Nato se je domislil, kako se je prihodnji dan sestal s hlapcem Matevžem, pri katerem je nekaj časa prenočeval. Smili! se mu Je Albert, to mu je povedal in pa da bi mu rad pomagal. Njegov gospodar potrebuje še enega hlapca — blago bi razvalal — ampak tako slabo oblečenega bi ga gotovo ne sprejel. Ce bi bil bolj le oblečen. ^Matevž bi mu dal svojo obleko, toda mnogo premajhna mu bo, ne bi je mogel obleči, ker Matevž je majhen človek, Albert pa velik. Ce bi si mogel Albert kje preskrbeti kako obleko za silo, bi on, Matevž, govoril zanj pri gospodarju ter ga predstavil kot svojega prijatelja in dobrega delavca. "Ce bi bQ oblečen . . ." Je vzdihnil Albert v velikonočno popoldne in v srcu se mu je začela buditi jeza. "Prekleti svet! Najprej človeka sfefe, potem, ko je nag, mu pravi: Ce bi bil oblečen . . ." Obleka, človekova koža, koža, ki napravi eioveka! Kje bi jo dobil? Albert si nI vedel odgospftl. In v možgane se mu je začelo za-JedatnUkrasti Jo boš moral al{ pa poginiti v teh capah od gladu! Mate je v pravem!" Albert si je želel, da bi bil vsaj Mustafa pri njem, da bi mu svetoval. Toda Mustafe ni bilo. Izginil je bil ko da se Je vdrl v zemljo in Albert je zaman poizvedoval po njem. Ali je bil spet v ječi? Ali je šel is mesta? Albert nI vedel. Ves teden po veliki noči je Albert okleval, se prerekal s samim seboj in obupno iskal rešilne bUke, za katero bi se mogel oprijeti, da bi sletel is močvirja, v katerem je tonil. V petek se je pa odločil. Dopoldne je bilo. Albert se Je odtrgal od gruče razcapancev na "Griču Izgubljencev" ter se spustil po cesti proti glavnemu trgu. V gneči na trgi ga Je nekdo trdo zagrabil sa komolec. Albert se Je ozrl. Visok, močen možak v civilni obleki ga je meril z ostrim pogle-dom. "Kaj iščeš tod, capin!" "Kdo pa sta vi, da me tu ustavljata?" je jezno bevsnil Albert. ^ "Kdor* Mol mu je pokazal detektivsko izkaznico. "Zdaj pa ti pokaži tvoje dokumente, da vidimo, kakšne sorte ptiček si!" Albert mu je pokasal delavsko knjižico. "Drugega nimam." Detektiv je pregledal knjižico in obraz se mu je make ublažil. "Kaj pa s* prerivaš skozi to gnečo? Kaj Iščeš tod?" "Ničesar. Na griču sem bil in čakal, da bi kdo prišel pome In kar ni bilo nikogar, sem so odpravil v mesto." "Kam pa zdaj?" "Kaj Jas vam ... Ne vem kam Iti . . . Delal bi rad, pa mi*ne daje dels . . ." 'Tako." Detektiv Je vzdignil oči od knjiži-co In začel motriti fanta. "Hm, sedemnajst si proč, močan si, pa takole razcapan hodiš okrog In lenobo paaeš! Ali te nI sram?" "Sram? Kaj si morem pomagati?" se je iztrgalo Albertu. "Sam sem v mestu In nI ga, ki bi mi hotel pomagati, da bi sopet postal Movek . . ." Čarovnice na Angleškem Pri neki sodni razpravi v Wol-verhamptonu se je neka izmed prič branila pričevati, češ, da je obtoženka čarovnica. Občinstvo in sodniki so se temu krohotaliJ Neki londonski časnikar pa seje za stvar pozanimal In ugotavlja sedaj v velikem londonskem listu, da vera v čarovnice na Angleškem še vedno živi. Posebno v Devonshireu in Walesu so ljudje prepričani, da obstojijo čarovnice, zlobni duhovni in vile. Niti tehnika niti šole niso mogle izkoreniti tega praznoverja. Kmetsko ljudstvo se čarovnic strašno boji in meni, da so zmožne sa vsako žalitev najhujšega maščevanja. Po drugi strani pa se jih poslužujejo kot pomočnice v bolezni In pravijo, da z uspehom. "Čarovnice" pa z mazaštvom slutijo lepe vsote in celo meščani se zatek*jox k njihovim zarotitvam. Tn#i rekord V Budimpešti se je te dni vršila mednarodna tekma v britju. Zmagal je brivec, ki je obril brado in brke v 41 sekundah. S tem je tudi postavil nov svetovni re-kord v tej stroki. Naročite Mladinski Hat, najboljši mesečnik sa slovensko mladino! Kreagerjeva zavarovalnina Švedski "kralj vžigalic" Ivan Kreuger je sklenil 1. 1925 zavarovalno pogodbo za življenje. Vsota, sa katero je bil zavarovan, znaša po nekaterih vesteh 6, po drugih pa 10 milijonov Švedskih kron. Zavarovalnica bo to vsoto polno izplačala navzlic temu, da bi se lahko odrekla tej obveznosti zaradi izvršenega samomora. Maske preti plinom sa francoska državljane Francosko ' vojno ministrstvo je naročilo več milijonov najmodernejših maSk proti strupenim plinom. V naslednjih dveh letih se bo število francoskih protiplinskih mask pomnožilo na 50 milijonov kosov, tako da En Poseben Dohodek nah je nasnanjeno od North German IJoyda. Potni voinji stroški v Evropo se bodo preo#j preobrnili z velikim znižanjem od 29% na vseh parnikih North German Llojrti družbe, kot je bilo sporočeno dsnss. 1 - • Izredna novica poroča, da bo-dete lahko dobili sobo s kopalnico na svetovno najhitrejših parnikih "Bremen" in "Europa", ki napravijo pot preko oceana v l*/t dneh, iifto za manj kot |100 ceneje kot je bilo Plavo-tračnlkih pred vojno: kot "Kai-ser Wilhelm der Grose", the "Kronprinz Wllhe!m", the <'Kai-ser Wilhelm H" In the "Kron-prinzessin Cedile" od North German Uoyunty, illinois — —iMv.) DIVIDENDE O. ICdmond, nadaljujoč svoji nagrobni govor. Zbogom, dragi prijatelji Počivaj v miru l Neisprosna smrt te je pokosila v starosti devetln-petdesetih let, nebesa imajo e-nega angela več. Zbogom! To je nenavadno, vem. Toda po-sluill sem se snanstvenegs napredka, da pridem in spregovorim ter vam raakrijem tajno svnjega tivljenja. Vedno sem bil Isrtdno boječ. Nikdar se nisem upal dvigniti glasu pred svojo leno. Ncvrsdnica je mojo slabost Isrsbils In me varala s mojim najbolj*im prijateljem, Bdmon-dom. tu navsočlm. Moja nora bcjsčnost ml je branila, da bi povedal svoj L leni in njenemu ljubimcu, kaj mislim o njima. Skrival sem svojo bol dvajset let. Toda* ko sem sačudil, da se bltla konec, je nenadoma vskil-U v mojih moiganih maMevalna misel na posmrtni go\*or. Zvočnemu filmu se moram sahvaliti. da sem jo lahko uresničil. Ah. vse llvljenje sem bil boječ! No, po smrti bodo videli, da bom po-vedal Rdmondu, kar sashifti! Ah, ko sem bil le IIv, se nisem nikdar drtnll dvigniti svojega glasu! To bo sedaj drugače. Danes sem mrtev in nimam več vsoka. da N se bal. Ne bojim ss več pritorov In nI je stvari. k1 bi m r odvrnila od tega. da ne bi sakrlčel: Edmond. napram meni str se vedh kot pravi umaaa-, neef Toda ... toda Zvočne salmljenl pokojnik Kako. niste n sramovali go- PEVA SLIKA Med ljubimcema (Scena predstavlja samsko stanovanjs) O. Kdmond je dobro govoril. Toda kaj bo pa to? Pred grol Izstavljajo filmsko platno In svočno aparaturo. Pokojnikov notar To Je poelednja pokojnikove volja. Prosim, da nikdo n« odide. Pokojnik bo govoril. Zbor pogreben . Govoril? — rskojnlkov notar. Da. Malo pred smrtjo je prl-*lo mojemu klljentu na miael, da bi govoril v t on film »k l mikrofon, kar boste alUaU »edaj. Naročil mi Je. naj predvajam ta film na dan njegovega pogreba. (Da snamonjo filmskemu operatorju. Živa allka pokojnika, ka-krten je bil v tlvljenju. ae po-Javi na platmi. <)Wčen je v čr. no. ima bet{ rokavice In cilinder v roki.) Hnladjonl pokojnik krrU ns platnu In govori: Gospe in gospodje. Nedvomno •to prseensčont. da pokojnik govort na dan svojega pogreba. Ze dvajset let sem ljubimec t«-ne svojega najboljšega prijatelja. Čeprav sem tudi sam poročen, sem najel to samsko stanovanje. kjer se ob določenih dnevih sestajava s sakonoiomno tena Evo Je. ZakoaokMnna soproga vstopi. Vesele novico imam. Moj mol je umrl. G. Kdmond. Ubogi človek naju ni motil Brezmejno je bilo njegovo Hupa nje v naju. Nikoli nI nitasar sumil. /.ik<>n>»k^»proim Nikoli. Ker je bil boječ In bres volje, bi se ne bil upal d\omiti o meni Kot star prijatelj, dragi ljubimec. boA moral spregovoriti par glnljlvth besed na dan njegovega pogreba. • 1>RUGA SLIKA MaAfevanje boječega 8*s+m (Scena predstavlja pokopali^ ) Mesečni hranilni načrt Dsjte Vale prihranke na delo le dav< no ustanovljanemu koristnemu podjetju. Investirajte v delnicah glavnice od Peoptes Gas Ligbt and Coke Company. Plačajte $10 takoj na vsako delnico, ostalo plačate potem me- Utility Securities C0MPANY m South U Salle Street, Chicngo , UUHtjr Semritlea Cempaay, 230 South U Salle 81. Chlcago I Prosim. poAljlte mi bres vsake obvetnosti vsa pojasnila kako lahko ku-I pim Peoples Gas dalake na mesečni hranilni načrt. Po41jite ml tudi knjl-I Ikro opis te drutbe.