deset let je, odkar je Kfižkovskv uglasbil tudi pri nas dobro znano »Utopljenko«.
Nove publikacije so: Janko Žirovnik: Narodne pesmi, IV. zvezek, Josip Sicherl: Trije moški zbori, Anton Andel: Hrvatske narodne pesmi, Anton Foerster: Cantica sacra. Cerkvena pesmarica I. del za četveroglasni moški ali ženski zbor. 2. popravljeni natis. Ljubljana, Katoliška Bukvama. Cena 2 K 40 vin. Nam omenjene skladbe niso došle. Vest o izdaji smo posneli iz dnevnikov.
O Adamičevem delu »Tri skladbe za klavir« (o katerem so prinesli »N. A.« oceno v 1. štev. t. 1.) je objavila hrvatska revija »Savremenik« v svoji 4. štev. tek. letnika kritiko iz peresa našega sotrudnika Antona Dobroniča.
»Tamburica«, hrvatski tamburaški zbornik, ki ga izdaja Janko Stjepušin in ureja Dušan Ključec v Sisku, prinaša v 2. štev. tekočega letnika kot prilogo partituro idile »Zvečer«, ki jo je zložil in za tambure priredil Vinko Vodopivec. (Cena posameznemu odtisku 1 K 20 vin.). Skladba je precej plitva in potuje pod napačnim imenom; naša »idila« je bistveno prav navadna polka. Tamburaši, ki sploh nimajo bogate literature na razpolago, bodo morda ž njo vendar zadovoljni.
»Ljubljanski Zvon« je priobčil v letošnji 6. številki obširno in temeljito oceno prvih treh letošnjih sešitkov »N. A.« iz peresa Emila Adamiča.
Orgeljski koncert se je vršil dne 3. avgusta t. 1. v cerkvi sv. Križa pri Slatini, pri katerem je igral glavne točke (Bach, Mendelssohn, Saint-Saens, Rheinberger) H. Druzovič, c. kr. učitelj glasbe v Mariboru, naš častiti sotrudnik. Naj bi se lepa in plodonosna nemška in drugorodna (švicarska, francoska) navada prireranja orgeljskih koncertov v cerkvah tudi pri nas udomačila. Marsikateri izvrstni instrument ne pride do veljave, ker daje glasba pri cerkveni službi premalo prilike, da se uporabljajo orgije kot koncertno solo-glasbilo.
Viktor Parma je uglasbil Prešernovo balado »Povodnji mož« za šola, zbor in orkester ter je to svoje najnovejše delo poklonil pevskemu zboru »Gl. M.« v Ljubljani.
Skladatelju Davorinu Jenku je podelilo mesto Ljubljana o priliki petdesetletnice himne »Naprej zastava Slave« meščanstvo z odpustitvijo takse.
Naše skladbe.
Dve načeli ste nas topot vodili pri določevanju muzikalne vsebine; obljubljeno odškodovanje pevskih društev (gl. št. 4) in oživljanje našega repertoarja z novimi imeni.
Svojo obljubo izpolnjujemo z objavljanjem treh skladb zborskega značaja in enega samospeva.
Med prvič sodelujočimi skladatelji nastopa A. Dobronič z »Intermezzom«, klavirskim kosom distingirane noblese in precej bogate harmonike, a na Bacha kažoče polifonije.
Davno pogrešan se oglaša prvikrat tudi P. H. Sattner, morda edini slovenski skladatelj večjega pomena, čegar ime še ni bilo dosedaj citati med našimi sotrudniki. Tem srčneje naj bode pozdravljen v našem krogu. Ljubki njegov samospev >Ribička«, lahka melodijozna skladba, pri vsej Mendelssohnski gracilnosti ne pozablja dobrot, za katere se imamo zahvaliti klasičnim kontrapunktistom 18. stoletja. Pesem postane brez dvoma priljubljena točka stalnega repertoarja naših pevcev in pevk.
Stanko Premrl ponuja našim zborom razmeroma lahek mešan zbor, »Pesem žerjavov«, lepo deklamujočo skladbo z učinkovitimi unisoni in ponekod prav po parsifalsko posto-pajočimi harmonijami.
Redek, a vedno dobro došel gost je mojster Zaje. Prispeval je v narodnem duhu zloženi ženski čveterospev iz svoje
opere »Pan Twardowski«, ki ga kakor tudi Laharnarjev mešani zbor »Spomin« priporočamo osobito manj izurjenim društvom. Zelo enostavni, a vendar hvaležni skladbi najdeta gotovo prijateljev med ljubitelji naivne umetnosti.
Zapiski.
»Boris Godunov" je naslov skoraj štirideset let stare opere ruskega skladatelja M. Musorgskega, ki jo Ljudska opera na Dunaju kot noviteto uprizori. Ista opera se bode pela tekom bodoče sezone na Metropolitan-operi v Novemjorku.
Smetanovo „Prodano nevesto" so predstavljali pred kratkim v Me-tropolitan-gledišču v Filadelfiji. Naslovno vlogo je pela odlična češka umetnica Emmy Destinnova, ki, kakor prava Čehinja, povsod, kamor pride, propagira Smetanovo glasbo. Na istem gledišču pripravljajo med drugim tudi Čaj-kovskega „Pikovo damo". „Prodana nevesta" se je pela tudi v „New-Theatru" v Novemjorku, „Pikova dama" pa prvič v Karisruhe. Smetanov „DaIibor" je imel v Budimpešti na kr. ogerski operi velik vspeh.
Poljskega skladatelja S. Nowowiejskega zborsko delo „Quo vadiš? dramatični prizori za šole, zbor, orkester in orgije op. 30" je imelo pri prvi nemški predstavi (Heilbronn, Singkranz) velik vspeh. (Sploh prva predstava tega dela je bila meseca oktobra 1909 v Amsterdamu).
„Prvo leto Hugona VVolfa na Dunaju" opisuje Fr. G. Antal v št. 16364 dnevnika „Neue freie Presse" z dne 13. marca t. 1.
O češkem skladatelju J. B. Foersterju prinaša „Dalibor" obširno razpravo, ki jo je spisal Zdenek Nejedlf.
Operne premiere. Prvotna (to je sploh prva) predstava Massenetove opere „Don Quichotte" v Monte Carlo je bila sijajna. Opera je imela velik vspeh. — „Marija, povest iz Ukrajne, štirje lirični prizori" se nazivlja nova opera Mieczyslawa Soltysa, ravnatelja Lvovskega konservatorija, ki so jo prvič predstavljali v Lvovu. Kritika priporoča delo v uprizoritev na drugih odrih. — Muzikalna pravljica v treh dejanjih „Eros vainqueur", katero je uglasbil Pierre de Breville, je bila prvič predstavljena v Bruslju. Inteligentni del občinstva je sprejemal delo z velikim navdušenjem. Nadaljne operne premiere so med drugimi: Jean Nougues „Quo vadiš" (Besedilo po Sienkie-wiczewem romanu spisal Henry Cain). Prva izven Francije prirejena predstava v praškem Češkem mestnem gledišču. — M. Kasanlij „Miranda". Prvotna predstava v St. Peterburgu, Ces. Marijino gledišče.
»Elektra« Riharda Straussa je imela pri primieri v kr. češki operi v Pragi pod vodstvom ravnatelja K. Kovafovica buren vspeh. Naslovno vlogo je pela Slavikova. Z isto senzacijo se je predstavila ta opera prvikrat v Budimpešti in v Londonu (Convent Garden), kjer je kraljica dala poklicati skladatelja, da mu osebno čestita.
Smetanova »Prodana nevesta« se je uvrstila zopet v repertoar dunajske dvorne opere in se uprizori že septembra meseca. Istega skladatelja opero »Dve vdovi" bodo tekom sezone 1910/11 peli v Ljudski operi na Dunaju.
Koncertno potovanje po Volgi. Dirigent Sergij Kusevicky je priredil meseca maja in junija 1.1. na svoje stroške s svojim orkestrom in solistoma Aleksandrom Skrjabinom (klavir) in Aleksandrom Mogilevskim (gosli) koncertno potovanje po Volgi od Tveri do Astrahani, približno 6000 km daleč. 19 koncertov se je vršilo tekom enega meseca v 11 mestih. Orkester je štel 65 izbranih moči. Program teh koncertov je bil sledeči: Beethoven »Egmont", uvertura, Čajkovskij Simfonija št. 5., Rimskij-Korsakov „Sadko", Wagner Predigra k »Mojstrom-pevcem Norimberškim", oziroma Rimskij-Korsakov „Scheherezade" in Tanejev „Oresteia". Koncertirali so v sledečih mestih: Tver, Ribinsk, Jaroslav, Kostroma, Nižnji-Novgorod, Kazanj, Simbirsk, Samara Saratov, Caricin, Astrahan. Nazaj grede so se koncerti izvrševali po sledečem programu: Musorgskij „Noč na golovcu", Comes „Gozd šumi", Glinka „Jota Aragonese", Kalinikov Simfonija št. 1., Čajkovskij „Romeo in Julija", uvertura. Kot solista sta na povratku nastopala V. Damajev, odlični pevec privatne opere v Moskvi, in R. Ehrlich, čelist. V Nižnjem-Novgorodu, rojstnem kraju skladatelja M. Balakireva, ki je bil kratko prej umrl, sa posvetili poseben del koncerta spominu tega velikega simfonika. Precej riskantno podjetje se je v vsakem oziru sijajno obneslo. Koncertno potovanje je imelo najzadovoljivejši umetniški, pa tudi gmotni vspeh, h kateremu je pripomoglo inteligentno, nad vsem pričakovanjem glasboljubeče občinstvo obiskovanih ruskih mest.
Med orkestralnimi skladbami slovanskih skladateljev, ki so se prednašale nadalje od zadnje dotične naše zabeležke, naj bodo omenjene sledeče: Borodin Simfonija h-mol (Helsingfors, Filharmonska družba), Čajkovskij „Italijanski capriccio" (Nordhausen, Filharmonski koncerti), Rudolf Zamrzla „Švanda dudak", suita (Praga, Glasbena jednota slušateljev visokih šol), Rahmaninov „Otok mrtvih" (Boston pod skladateljevim vodstvom), Dvofdk Simfonične variacije, Rimskij-Korsakov »Božična suita" (Oboje: London, Symphony Orchestra).
Češko pevsko društvo »Lumir« na Dunaju je priredilo v proslavo petdesetletnice češkega skladatelja /. B. Foersterja koncert, pri katerem je sodelovalo 42 članov orkestra Dvorne opere in več solistov.
38