KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI Alojz Angerer__________ ČEBELARSKI MUZEJ V KOŽENTAVRI V ZAČETKU JE IilLA MEDLA IDEJA Vaška skupnost v Kožentavri, občina Liorovlje (Koroška), je leta 199 t na nekem sestanku ugotovila, tla trenutno ni nobenega peri eega problema v vasi. pa tudi nobene posebne naloge, ki bi vaščane spodbujala k skupnemu delu Takrat se je porodila zamisel: Lotimo se v vasi skupaj čebelarstva' Prepričajmo ljudi da ie čebelarstvo potrebno in koristno, učimo jilt čebelami in skrbimo /a združeno prodajo medenih izdelkov. Ker se nobeden odi iclbi >rnik< >v ni spoznat na čel K'le in ker si > bili vaši samo trije čebelarji, so stopili do priznanega čebelarja v Celov cu, lansl ''Uehs, upokojen uradnik iti dolgoletni Čebelar, se je spomnil ogroženosti čebelarstva in nekdanjega pomena Krajnske čebele' na Koroškem. Predlagal jim jd ustanoviti koroški Center ''ebelarstva društvo za v zrejo matic Krajnske čeliele in prodajo 'e-teh Takoj so najeli zapuščen hlev sredi vasi (5x7m. zidan "1'okan stiop). ga izpraznili in počistili \ sati je začel iskali in-tl>rin,uije <1 čebelarjenju in zbirati ustrezne predmete v ožji in su ši uki >lici, ustanovili si i Muzejska tlrusli a ( Urim a Kožen/tu ra in vsak član je prispeval iz svojega žepa lepo vsoto denarja za prve potrebe društva MUZEJSKO DRUŠ1VO IN ČEBELARSKI MIJZEJ Čebelarski muzej v Kožentavri, Avstrija, Fnto: Alojz Atigerer, »naj 1996. 34 GLASNIK SED 36/1996, št, i Ker ni bilo upanja, da hi jih občina ali dežela znatni > podprli, so izkoristili pristop Avstrije k Evropski liniji, Jam predložili mednarodni projekt za zaščito "Kranjske čebele" in si tako za gotovi I i lepo denarno osnovo za petletni program Na njihovo pobudo je S S 199 i nastal Idil* - lfiternationa! Camiolical Been Pmtection - mednarodno društvo za zaščito domače čebele (lani so čebelarska združeni: i iz i a trla ni je Slovenije I Irvatske. Madžarske m Avstrije l'i »leg tega je iz prepn »sle vaške iniciative v najkrajšem času nastal lep muzej, ki so ga odprli maja 199^- Ni samo pomemben center za razvoj čebelarstva, ampak predvsem vsebuje bogato zbirko čebelarskih predmetov, ki so velikega et nole iškega pomena. Mala etne >l< >Ška zbirka nam daje ogromno informat i j o začel kili pridol )ivanja medu, o razšii jenosti domače čebelje podvrste AJ>is melijica Ccimiolica. ali kot tukaj pravijo, i.arilica, o razvoju čellelarsiva na K< »roškem in o pomenu čebelarjenja. Domačini so hkrati nabrali neverjetno količino zanimivih predmetov, med njimi približno 150 posli kanih panjskih končnic predvsem domačih, različne oblike panjev in zanimive izdelke iz v<>ska. Pred v hi >dom si i postavili kiosk, kjer prodajajo med in medene izdelke, pa tudi knjige o čebelarstv u m drugo. V začetku so prišli domačini iz okolice in tisli. ki so ob ljubeljski cesti slučajno videli opozorilni napis. Sčasoma so organizirali obisk šolskih razredov, študentov pedagoške akademije in učiteljev. Letos je mali muzej odprt že v sak dan od I ^ do 19 ure V njeni je vedno nekdo ki obiskovalcem stioki >vno predstavi razstavljen« > zbirki > Na zelo omejenem prostoru so izkoristili vsak kotiček Na začetku i >blioda na kratki > pred sta vi ji > zgodovino čebelarstva od Egipčanov hi Rimljanov (najdbe na Koroškem') prek srednjega veka d" danes Sledi zbirka orodja za čebelarstvo in prikaz raz vi .¡a oblik panjev od slamnatih in pletenih do lesenih, kmečkih ali tako imenov anih Kuuihcuskib iz domačega obrtništva Na različnih panjih je poslikana čelna deščica (na Koroškem jim pravimo čehtice), na steni je še posebej zbrano lepo število najlepših koroških poslikanih čeink. Ob zadnji steni prostora je zanimivost, ki je verjetno,edinstvena: v izdolbljenem drevesnem deblu sta naseljena dva roja čebel. Sprednja odpnina pelje skozi okno na prosto, zadnja ste-na ji- steklena in obrnjena proti gledalcu. Cela stran je še pokrila z lesenimi vrati, ki jih je mogoče odpreti. kadar hoče kdo čebele opazi > vat i. Oh drugi podi>lžni steni je razstav -Ijena zbirka različnih cen trii lig, miza z voskom in voz - lojtrnik, s katerim so vozili čebele v panjih na pašo v gozd ali v hribe. KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI čebelarski muzej v Kožeulavri, Avstrija, Foto: Alojz Angerer, maj 1996. sredi prostora m> posla vi jene razšla v ne omare s steklenimi stenami, ki prikazujejo različna pod toč j a cesarstva, litera (uro očebelarstvu. razvoj izvoza malic iz Koroške in Kranjske v s\ et. posode za hranjenje medu. zbirko predmetov z našlo vom (¿bele in veret in zbirko predmetov iz čebeljega voska. Na koncu ohlioda oziroma takoj pri vhodu v prostor je postavljen vzoren koroški čebelnjak" Blizu muzeja, onstran ceste. pa Moji pristni siarl čebelnjak z različnimi zanimivimi panji. Čebelarski muzej r Kožeulavri. Avstrija. Foto: AUtjz Angerer, maj 1996. Razmeroma majhen prosior je natrpan z najrazličnejšimi predmeti, ki so postavljeni zelo nepregledno in so skoraj brez napisov. Že res. da razstavni pr< >slor v drugem letu < ibsioja še ni docela urejen. Vendar bi vsaj li glavnim skupinam nujno morali postaviti napise. Tudi kataloga oziroma seznama razstavljenih predmetov ni: pripravljajo sicer prospekt za propagando, a še ni odločeno, v kakšni obliki in v kolikšnem obsegu. Predvideno pa je. tla Iv > Štirijezični - nemško-sloven-sko-italijansko-angleški Te pomanjkljivosti, ki so resda začasne rešujejo s tem. da je vedno na razpolago strokovno vodstvo. (Jscbje muzeja zelo obširno razlaga pomen in vsebino zbirke, veliko pripoveduje o čebelah in čebelarji vi i ter obogati razlago z. zanimiv imi podrobnostmi, predvsem iz kmečkega življenja in dela sedanjih čebelarjev. slov cnskemu obiskovalcu pade v oči. tla se skrbno izognej< > vsakršnemu, še najmanjšemu namigu o slovenstvu v zvezi s čebelarstv i mi na Ki »roškem Na v prašanje. kakšne zveze ima društvi i, na primer, s čebelarskim muzejem v Radovljit i. je t iil odgovor: "Nimamo nič proti, če hočejo oni priti v stik z nami." V Sloveniji velja . I/j is medijem ('aniitilica y.a kranjski 'čebelo kraiijlco. Tu jo imenujejo (,'aniiea in trdijo, da je njena do movina prav domači RoŽ, od koder naj bi jo kupovali Kranjt i in Furlani. Pri panjskih ki inčnieah nikjer ni niti sledu o kakšnem sli iven skem napisu ali izviru na sli»venskih deh. čeprav ji 'p< »slikava panjskih končnic vezana na slovenska ila in je drugod le izjema", kol piše Gorazd Makarovič (Poslikane panjske končnice. Mlatlinska knjiga. Ljubljana PX>2) Zaradi teh itiro gov rsinili strokovnih povezav med Koroško in Slovenijo pa tiidi zaradi pričakovanih in zaželenih štev ilnili obiskovalcev iz Slovenije, in ne samo zaradi dvojezičnega ozemlja, bi moralo bili medsebojno sodelovanje intenzivnejše Majhen kiosk pred razstavnim prostorom je nov. zbil i/ smrekovih tlesk, in je obenem prodajni prostor, blagajna in Informacijsko mesto. Meti pOnujano robo žal ne najdemo skorajda ničesar iz domače izdelave ali proizvodnje lz|emi sla med in medica Vse drugo lahko či<>vek kupi tudi v dro gerijah ali splošnih trgovinah maja spiineli eno samo knjig« > o panjskih končnicah (samo v nemščini, i . prav je isla knjiga na trgu tudi v slovenščini: Hehnnt Kropej, Poslikanepanjske končnice, Mohorjeva založba, Celo vet 1992) Društvo namerava v tlogletlnein času kupit! večji ob|ekt (stari skedenj) nedalet od sedanjega m tam postavil i bolj ure jen. pregleden in obsežen čebelarski muzej /a leto!99h si pred vitle vali naslednje prireditve, ki naj bi pomagale spodi hi jati čebelarstvo in pritegnili obiskovalce k ogledu muzeja Ui. - 19. š 1996 - Postavitev vzdolbljenih drevesnih debel kol prikaz prvotnega pridobivanja medu. I. (). Postavitev koroškega čebelnjaka v parku gradu Schon hrumi na Dunaju, Junij - Začel ck akcije Botrslin .t t čebelji panj Vsak lahko pri nekem čebelarji^ na Koroškem prevzame -.kili za en panj čebel, pomaga pri delu in za lo dobi met I iz svojega panja S tem nameravajo vzbuditi zanimanje za čebelarstvo 23. - 2~. H. (Jantu a-Tage v sodelovanju t Avstrijsko čebelarsko zvezo: tečaj o čebelarstvu o potovanju s Čebelami m o prodaji medenih ptpiztxxlov 22, 2(), 9. Udeležba na kongresu Nemške in Avstrijske čebelarske zveze na Dunaju, na sejmišču razšla v a predmetov iz lastne zbirke. 64 GLASNIK SED 36/1996, št. A