štev. 11.       V Ljubljani dii6 15, novembra 1881.    Leto I.
Izhaja vsak SLOVENSKI Uredništvo
mesečna M  ¦¦Al ¦ ¦¦      inopravništvo
2 polah W% W%  M ¦ ¦ mM m mM      nahajata
PnAVHIR.^
Dvomljiva pogodta ima se tako tolmačiti, da tode
moč imela-
Fran, Anton in Lovro Gortan. naperili so dne 9. maja 1879 pod št. 2094 proti Lovru Jakinu Stepanoviču to-le tožbo:
Dne 18. avgusta 1878 umi-1 je v Vodnjanu Anton Jakin Lovrovič z oporoko pismeno od 23. aprila 1877, št. 4078, pod A., v katerej je imenoval tožitelje svojimi nasledniki (dediči),
Pri zapuščinskej obravnavi po imenovanem pokojniku predložil je toženec pogodbo od 19. januvarja 1869 pod B., skleneno med njim in ranjim Antonom Jakinom Lovrovičem, trdeč, da mu je le ta za živa vse svoje premoženje izročil in zahteval j6, da se zapuščinska obravnava po istem pokojniku konča zastran pomanjkanja premoženja, ter da se tožitelj s svojimi zahtevami zavrno na prepirno pravno pot. C. kr. kotarski sod vodnjanski uslišal je to prošnjo z odlokom od 28. januvarja 1879, št. 376, pod C.
Nastopajoč to prepirno pravno pot morajo tožitelji pred vsem omeniti, da je pogodba pod B. ničeva, ker nima niti jedne od treh potrebnosti, predpisanih v §. 1284 obč. drž. zak. za veljavnost take pogodbe. Tega ni treba dokazovati, ker se ničevost na prvi pogled uvidi. V istej pogodbi ni bila namreč odločena cena nepremakljinam, tožencu izročenim, kajti v njej je samo površno izraženo, da izroča Anton Jakin svojemu sinovcu Lovru Jakinu svoja zemljišča, katera skupno poseduje s svojim bratom Dinkom Jakinom. Tudi niso bili v istej pogodbi odločeni letni dohodki, kajti tudi v tem oziru je samo na sploh rečeno, da se darovanec obvezuje dajati darovatelju potrebno hrano, obleko in stanovanje. Koncem ni v istej pogodbi povedano, do čigave smrti ima darovanec izpolnovati uprašavne dolžnosti.
81
- 322 —
Po tem takem prosijo tožitelji, da se po ustnem rednem obravnavanji v tej pravnej zadevi razsodi:
„Pogodba o dosmrtnih dohodkih od 19. januvarja 1869 pod B. upisana v notifične knjige dne 25. avgusta 1878, v XXII. bukvah pod št. 4036 je ničeva in brez pravne veljave."
Z razsodbo od 24. junija 1880, št. 1308, odbil je c. kr. kotarski sod vodnjanski navedeni tožbe zahtevek iz teh le
razlogov:
Če prav ni pogodba od 19. januvarja 1869 pod B. povita v najsrečnejše oblike, ne more se vender le trditi, da je ničeva in brez pravne podlage, kajti in conventionibus contrahentiura voluntatem potius quam verba spectari placuit.
Vzemši v ozir, da je Anton Jakin Lovi'ovič bil uže sedemdesetletni sivec, ko je sklenil z denašnjim tožencem pogodbo o dosmrtnih dohodkih pod B., da ni imel ne žene ne dece, ter da je moral imeti skrb za to, da si prisvoji človeka, kateri bi ga v njegovih zadnjih letih preživil (prehranil);
uvaževaje, da je z navedeno pogodbo pod B. Anton Jakin Lovrovič vse svoje nepremakljivo premoženje, katero je imel v sovlasti s svojim bratom Dinkom Jakinom izročil svojemu sinovcu, (od brata sinu), denašnjemu tožencu proti dolžnosti, da mu bode ta dajal potrebno življenje (vzdrževanje);
uvaževaje, da ne spada k bistvu pogodbe o dosmrtnih dohodkih, da stranke ustanove ceno rečem, ki se prodado vitalicijantu ter da zadostuje, da so reči cenljive v denarji, to je, da imajo sploh vrednost tako, da pogodba ne izstopi iz okvira oneroznih pogodeb;
uvaževaje, da pogodba pod B. zadostuje tedaj tudi predpisom §. 1284 obč. drž. zak., da tožitelji niso trdili, da je pogodba pod B. sklenena bila samo na videz, ter da, ako bi tudi bila pogodba pod B. dvomljiva, morala bi se razlagati tako, da ne pride sama s seboj v nasprotje in da bode moč imela (§. 914 obč. drž. zak. quoties idem sermo duas sententias exprimit, ea potissimum acci-piatur, quae rei gerendae aptior est);
uvaževaje, da oba pogodnika živela sta v pokrajini, kjer so močno navadne darovne pogodbe in pogodbe o dosmrtnih dohodkih, ter da se zaradi tega pri razlaganji tacih pogodeb mora ozir jemati na navade pokrajine, v katerej je bila sklenena pogodba (in
— 323 —
obscuris inspici solet, quod verosimilius est, aut quod plerumque fieri solet);
uvaževaje, da se po vsem tem mora imeti za izvestno, da je s pogodbo pod B. izročil Anton Jakin Lovrovič svoje nepre-makljine, v istej pogodbi navedene, denašnjemu tožencu zato, da mu bode ta dajal do smrti njegove potrebna sredstva za vzdrževanje, — bilo je treba tožbe zahtevek odbiti ter obsoditi tožitelja po §. 24. zakona od 16. maja 1874, št. 69 drž. zak. v povrnitev pravdnih stroškov.
Proti tej razsodbi apeliral je tožitelj. C. kr. višje deželno sodišče tržaško potrdilo je vender z določbo od 29. oktobra 1880, št. 3006 razsodbo prvega sodca iz teh le
dovodov:
Z ozirom na temeljita in stvari primerna uvaževanja prvega sodca;
uvaževaje, da tožitelji sami priznavajo, da se je toženec od dne, ko je bila sklenena pogodba zastran dosmrtnih dohodkov pod B., nahajal v posesti vitalicijatovih nerazdeljenih zemljišč, da je toženec od onih dob vitalicijata vzdrževal ter da niso med njima zastran tega nastali nikakeršni prepiri;
uvaževaje, da vrhu tega poseduje toženec listino pod B., po katerej je jasno dokazano, da je bilo tožencu premoženje izročeno s pogodbo pod B., ter da je toženec isto premoženje prevzel z dolžnostjo, hraniti pi-emoženje izročitelja do smrti njegove in da zaradi tega ne morejo tretje osobe, kakor so testamentami nasledniki, . pobijati vprašavne pogodbe, — potrdila je nadsodnija razsodbo prvega sodca. ' T.