6 VELIKI INTERVJU IRENA MIŠ SVOLJŠAK, ZALOŽNICA, UREDNICA, PREVAJALKA 8 TEMA MESECA STRATEGIJA ZA MLADE 31 SPORT MATJAŽ DOBRAVEC, 5. DAN SLAMNIK OBČINA DOMŽALE GLASILO OBČINE DOMŽALE 25. MAREC 2016 | LETNIK LVI | ŠTEVILKA 3 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR slamnik@kd-domzale.si Foto: Iztok Dimc Mladi, soustvarjajte Domžale za mlade! V želji postati mladim prijazna občina, so v Domžalah oblikovali Komisijo za mladinska vprašanja, katere ključna naloga je priprava Strategije za mlade. A naloga ni tako enostavna, da občina postane mladim prijazna in za to prejme tudi certifikat, mora zadostiti kar nekaj zahtevam. Certifikat Mladim prijazna občina je namreč priznanje lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja vertikalnih in horizontalnih mladinskih politik, ukrepov, usmerjenih v integracijo vedno novih AKTUALNO Konec je s telovadbo na cesti »Telovadili bodo na cesti« smo leta 2006 brali v časopisju. Mineva skoraj deset let od miroljubnega protesta, ki so ga izvedli takratni srednješolci Srednje šole Domžale in po desetih letih ni bil položen le temeljni kamen, ampak se je dejansko začela gradnja telovadnice Srednje šole Domžale. Kaj je končno pretehtalo tehtnico v prid domžalskim dijakom? Ne toliko skrb za rekreacijo dijakov, kot iztekajoče se gradbeno dovoljenje. Lopate jim je uspelo zasaditi na gradbišču pet pred dvanajsto. Pravočasno. > 9 generacij mladih v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa skrbijo za ustrezno spodbudo osamosvajanja mladih. Občine lahko certifikat prejmejo s štiriletno veljavnostjo, strokovna komisija pa primerne občine za to priznanje prepozna med tistimi, ki uspešno izvajajo po vsaj en ukrep iz vseh prioritetnih področij mladinskih politik. Pri oceni uspešnosti izvajanja ukrepov je poseben poudarek name- GLAS MLADIH Brezplačna pravna pomoč v Domžalah Vsak odrasel človek se je gotovo že znašel v situaciji, ko je potreboval pravni nasvet. Toda žal si ga vsakdo ne more privoščiti, zato danes obstajajo različne možnosti brezplačne pravne pomoči. Na Občini Domžal e v okviru pravne in kadrovske službe brezplačno pravno pomoč izvajajo že dlje časa, za ,pro bono' pravne nasvete pa bodo odslej skrbeli tudi študentje prava v okviru študentskega kluba Domžale pod mentorstvom svojih profesorjev. > 13 njen naslednjim področjem: načrtno obravnavanje področja mladine, participacija mladih, njihovo organiziranje, informiranje, zaposlovanje, izobraževanje, stanovanjska politika in mobilnost mladih. Certifikat Mladim prijazna občina letno podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. KULTURA Gidon Kremer Malo je glasbenih umetnikov, ki so v zadnjih desetletjih na področjih klasične glasbe pustili tako močan pečat, kot je to uspelo velikemu latvijskemu violinistu Gidonu Kremerju. Ta bo v ponedeljek, 4. aprila, v okviru koncertnega abonmaja, gostoval v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, kjer se bo predstavil skupaj s svojim ansamblom Kremerata Baltica. V Domžalah se torej obeta še eden v vrsti imenitnih glasbenih večerov, ki jih v zadnjih sezonah prirejata KDFB in umetniški vodja koncertnega abonmaja Mate Bekavac. > 22 S pridobitvijo certifikata se občina, ki se je pri svojem delu na področju mladih sicer že izkazala za uspešno, zaveže, da bo področje mladih še naprej uspešno sistemsko urejala in nivo učinkovitosti v štiriletnem obdobju ohranila oziroma dvignila. Če se vrnemo k strategiji za mlade, ki jo pripravljajo za občino Domžale, je v pripravi za obdobje petih let od 2016 do 2021, v njej pa bodo, na podlagi analiz, določeni področni cilji in ukrepi, ki jim bo morala občina slediti, če bo želela izboljšati položaj mladih. Sicer pa v začetku aprila odpira svoja vrata tudi Plac, prostor za mlade, ki bodo odslej svoj prostor na nekoliko drugačen način našli tudi v Centru za mlade Domžale. > 8 Mateja Kegel Kozlevčar NAGRADNO ŽpREBANJE ©pravite tehnični pregled med 15.1.2016 in 30.6.2016 ter osvojite scooter HONDA ViSiON NSC50 OBČINA DOMŽALE in KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE vabita na SLAVNOSTNO SEJO OB OBČINSKEM PRAZNIKU v torek, 19. aprila 2016, ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan Občine Domžale Podelitev priznanj Občine Domžale za leto 2015 Občankam in občanom ob prazniku Občine Domžale iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje! Župan Toni Dragar in Občinski svet Občine Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. aprila 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. aprila 2016, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e- naslovu: urednistvo.slamnik@ gmail.com Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 13. aprila 2016, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 12. aprila do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50. TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN 2 | slamnik AKTUALNO ŠTEVILKA 3 | MAREC 2016 | LETNIK LVI slamnik@kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, v marčevskem Slamniku smo k pogovoru povabili Ireno Miš Svoljšak, založnico, urednico in prevajalko, 'boljšo' polovico vodstva Miš založbe, ki od svojih začetkov v letu 2003 deluje v Dobu, z mladinskim literarnim festivalom Bralnice pod slamnikom pa je vpeta tudi v lokalno življenje V pogovoru z njo smo se dotaknili sveta knjig, specifičnosti založništva v naši majhni državi, o pomenu svobode ustvarjanja in prihodnosti tiskane knjige ter o njihovih uspehih in dosežkih. Napovedali smo tudi letošnji, tokrat že šesti festival Bralnice pod slamnikom, ki bo pester in zanimiv kot vsako leto doslej. Tema meseca je namenjena mladim. V Domžalah namreč nastaja Strategija za mlade, ki naj bi celostno uredila njihov položaj. Domžale si želijo postati mladim prijazna občina z namenom, da bi mladi Domžale vzeli za svoj dom - da bi se v občini srečevali s prijatelji, se zabavali, izobraževali, živeli, si poiskali službo in si tu tudi ustvarili svoje družine. Tudi s tem namenom se v prostorih Centra za mlade Domžale odpira prostor za druženje mladih z imenom Plac za mlade. Zelo spodbudna je tudi novica, da bo Srednja šola Domžale končno, po mnogih letih prizadevanj, dobila svojo telovadnico. Dejansko ne gre samo za besede, saj so stroji že zabrneli in začeli z gradnjo telovadnico tik pred iztekom gradbenega dovoljenja. Terminski plan izvajalca je, da telovadnica odpre svoja vrata decembra letos, dobrih 27 let po začetku prvih prizadevanj. Ob svetovnem dnevu voda, 22. marca, smo bili predstavniki medijev povabljeni na ogled in predstavitev poteka 15,5 milijona evrov vredne investicije v nadgradnjo Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, ki sledi trajno-stnemu razvoju na vseh področjih delovanja s ciljem doseganja visokih ekoloških standardov ter vsestranske sprejemljivosti v družbenem in naravnem okolju. Poleg brezplačne pravne pomoči, ki jo že dlje časa izvajajo na Občini Domžale v okviru pravne in kadrovske službe, nam je zdaj v Domžalah na voljo še brezplačna pravna pomoč študentov prava v okviru Kluba študentov Domžale. Več o tem si lahko preberete na 13. strani, kjer vam predstavljamo tudi mlade osnovnošolce, ki si z lastno ustvarjalnostjo prizadevajo in širijo zavedanje o strpnosti do drugačnih, saj nas drugačnost, če smo dovolj širokega srca, bogati in ne ogroža. Na straneh kulture napovedujemo prihajajoči koncert latvijskega violinista svetovnega slovesa Gi-dona Kremerja, ki bo v ponedeljek, 4. aprila, v okviru koncertnega abonmaja gostoval v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, kjer se bo predstavil skupaj s svojim ansamblom Kremerata Baltica. Na športnih straneh je o borilni veščini aikido spregovoril Matjaž Dobravec, trener in predsednik kluba Shodokan, ki je bil v začetku letošnjega leta promoviran v 5. dan. Sicerpa 19. aprila občina Domžale praznuje rojstni dan, zato bo ves mesec v znamenju različnih praznovanj in slovesnosti vpoča-stitev tega praznika. Želim vam prijetno in veselo praznovanje, Špela Keber, odgovorna urednica Srečanje ob svetovnem dnevu Civilne zaščite Prvega marca obeležujemo mednarodni dan Civilne zaščite, ki je hkrati priložnost, da se poudari pomen pripravljenosti na izjemne situacije, ki lahko vsak trenutek kjerkoli na svetu, na ožjih ali širših območjih, ogrozijo življenja ljudi in uničijo njihovo imetje. Od leve proti desni: Peter Gubanc, Marko Žagar, Toni Dragar, Renata Kosec, Jožef Dakskobler in Žarko Trušnovec V Občini Domžale je v sistem izvajanja zaščite in reševanja poleg trinajstih prostovoljnih gasilskih društev in ene poklicne gasilske enote vključenih še 30 sestavov zaščite in reševanja, ki so organizirani v okviru prostovoljnih društev, zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij, pomembnih za zaščito in reševanje. Zupan Občine Domžale, ki skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vodi zaščito in reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, vsako leto ob tem dnevu priredi srečanje, na katerega so povabljeni predstavniki vseh enot, ki so vključene v štab Civilne zaščite občine. Srečanja se udeležijo tudi predstavniki Slovenske vojske in Policije, s katerima občina sodeluje na vajah in intervencijah. Letošnji dogodek je potekal v četrtek, 3. marca 2016, v prostorih Centra požarne varnosti na Količevem. Slovesnosti so se poleg predstavnikov enot, ki so vključene v sistem civilne zaščite, udeležili tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, domžalska podžupanja mag. Renata Kosec, poveljnik CZ Domžale Marko Zagar in nagrajenci državnih priznanj Civilne zaščite. Ta dan je bil namenjen tudi rednemu strokovnemu srečanju članov štabov Civilne zaščite Občin Domžale in Tolmin, zato se je popoldanskega srečanja udeležila tudi delegacija iz Tolmina, ki jo je vodil poveljnik CZ Tolmin Jože Dakskobler. Vsi trije govorniki: župan Toni Dragar, poveljnik CZ Domžale Marko Zagar in poveljnik CZ Tolmin Jože Dakskobler so na začetku srečanja poudarili pomen sistema civilne zaščite in reševanja ter tudi sodelovanje s štabi civilne zaščite v drugih občinah. Za vse državljane je namreč pomembno, da je civilna zaščita ves čas v pripravljenosti, da se po potrebi aktivira in posreduje, ter da je za vse možne primere ustrezno opremljena in usposobljena. V glasbenem programu je sodelovala Glasbena šola Domžale. S tremi sklad- bami sta se najprej predstavila Lina Ogrin na kitari in Luka Zore na harmoniki pod mentorstvom Staše Udovič in Marka Zrneca. Za njima je nastopil še Orkester flavt GŠ Domžale pod mentorstvom Andreje Marčun. Podeljena so bila državna priznanja Civilne zaščite Ob mednarodnem prazniku Civilne zaščite je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan podelil državna priznanja Civilne zaščite. Iz občine Domžale so priznanja prejeli: Janez Repnik (zlati znak CZ), PGD Stob-Depala vas ob 110. obletnici delovanja (srebrni znak CZ), Peter Cerar in Območno združenje Rdečega križa Domžale (bronasta znaka CZ). Priznanja so nagrajenci prejeli na regijski slovesnosti ob dnevu CZ 9. marca 2016. Janez Repnik je 30 let uspešno opravljal naloge člana občinskega štaba Civilne zaščite. Sodeloval je pri vseh preventivnih in operativnih reševalnih ukrepih, vajah in akcijah, ki jih je vodil Občinski štab za Civilno zaščito ter pri drugih dejavnostih za razvijanje in krepitev usposobljenosti in pripravljenosti civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. V obdobju delovanja v Občinskem štabu za Civilno zaščito je sodeloval v več kot dvajsetih večjih operativnih akcijah pri varovanju življenj in premoženja občanov (poplave, neurja, agresija na Slovenijo, požar v stolpnici, sprejem in nastanitev beguncev, itd.). Z njegovo uspešno koordinacijo delovanja mehanizacije ter tehničnih ukrepov je bila preprečena ogroženost ljudi in večja škoda premoženja. Pri opravljanju nalog v štabu CZ je veliko prispeval tudi na področju izdelave in dopolnjevanja občinskih načrtov zaščite in reševanja. Za svoje delo je v letu 2001 že prejel srebrni znak CZ, v letu 2014 pa bronasti znak za enkratno dejanje za vodenje sanacije ob požaru v stolpnici na Ulici Matije Tomca 2 v Domžalah oktobra 2013. Peter Cerar je že kot mlad fant začel spoznavati delo gasilcev na Studencu, saj je bil kot večina vaščanov gasilec tudi njegov oče. Kot mladi gasilec je skupaj s sovrstniki sprejemal znanja, izkušnje in nasvete od starejših gasilcev, ki so jih spodbujali za opravljanje tega plemenitega ,poklica'. Ze v prvih gasilskih letih se je udeleževal gasilskih tekmovanj in bil zelo aktiven pri športnih dejavnostih. Poleg delovnih obveznosti je opravil tudi strokovno usposabljanje za gasilca - operativca, ter pozkasneje opravljal izobraževanja za gasilske specialnosti (strojnik, uporabnik radijskih postaj, usposabljanje za delo z motorno žago, mentor mladine, tečaj za vodjo skupine). V operativno enoto PGD Studenec je bil kot gasilec-operativec vključen v letu 1975 in je do danes sodeloval na mnogo intervencijah, kjer je bila potrebna pomoč gasilcev. Prav tako je bil od leta 1976 do upokojitve član operativne enote PIGD Helios, kjer je tudi sodeloval pri gašenju oziroma delovnih nesrečah v podjetju. Še posebej je Peter vpet v delo društva na organizacijskem področju, saj je član upravnega odbora vseskozi od leta 1975, v tem obdobju je bil osem let tajnik, ter med leti 1988 in 2008 in od 2010 do 2012 predsednik društva. V tem mandatnem obdobju je podpredsednik. Poleg zahtevne funkcije predsednika je več let skrbel tudi za podmladek društva ter v gasilske vrste usmerjal in spodbujal mladino. Pomembna vlogo je odigral pri gradnji medsebojnih odnosov v vrstah gasilcev in krajanov Studenca, saj je nemalokrat prav njegova beseda in umirjen značaj pripomogla, da so se ,krizni' trenutki končali hitro in brez posledic. Kljub umirjenemu značaju se je že večkrat z odločno besedo in dejanjem postavil v bran dobrega imena gasilcev in gasilski mladini, ki ji je znal prisluhniti in jo upoštevati. Prostovoljno gasilsko društvo Stob-Depala vas je za 110. obletnico delovanja prejelo srebrni znak Civilne zaščite, Rdeči križ Domžale pa bronasti znak za sodelovanje pri sprejemu beguncev. Urad župana Foto: Vido Repanšek Helios po odhodu Martensa s prenovljeno vodstveno ekipo Gerald Martens, član vodstva Ring International Holding AG (RIH), ki je bil v zadnjih dveh letih tudi prvi obraz domžalske družbe Helios, se je odločil zapustiti podjetje, da bi začel novo samostojno kariero, je bila novica, ki je v zadnjih dneh presenetila lokalno, pa tudi nacionalno javnost. »Kot vodja odlične ekipe menedžerjev je pomembno vplival na neverjeten uspeh podjetja. Danes je RIH eno izmed najuspešnejših avstrijskih podjetij ter ima več kot 500 milijonov evrov prometa in okoli 2.500 zaposlenih po vsem svetu,« so ob tem sporočili iz He-liosa. Glede odhoda Geralda Martensa vejejo mešani občutki. Po eni strani so si nekateri oddahnili, spet drugi so mu prikimavali v njegovih drznih, poslovnih in predvsem marketinških potezah. Vsekakor se za Helios najbrž obetajo v prihodnje nekoliko bolj tradicionalni, predvsem pa prodajno usmerjeni meseci, leta. Strategija, ki so si jo zastavili, je vsekakor ambi- ciozna, uresničevanje bo zahtevno. A od prevzema naprej so bili storjeni pomembni premiki, poudarja vodstvo Heliosa: »Po zadnjem prevzemu slovenske premazniške Skupine Helios v letu 2014 je odlična ekipa, sestavljena iz avstrijskih in slovenskih menedžerjev, neverjetno dobro sodelovala. Tako so uspeli izboljšati produktivnost, optimizirati procese in še izpopolniti prednosti Heliosovih proizvodov in storitev ter proizvodnje. Skupina Helios, ki ima sedež v Sloveniji, spada danes med deset najboljših proizvajalcev premazov na evropskem trgu. Gerald Martens, ki je vodil to odlično menedžersko ekipo, je pomembno vplival na uspešen ra- zvoj podjetja. Nedavni prevzem Helio-sa je zagotovo najpomembnejši mejnik v njegovi karieri, saj je imel Martens vodilno vlogo pri oblikovanju ugleda podjetja, kot sodobnega, močnega in trajnostno usmerjenega podjetja.« Po 14 letih aktivnega vodenja razvoja Ring International Holdinga se je Martens odločil zapustiti Ring, da bi začel novo poklicno pot. Od 1. marca 2016 se osredotoča na združitve in prevzeme ter na projekte prestrukturiranja in razvoja poslovanja kot neodvisni vlagatelj. »Če se ozrem nazaj, je bilo to zelo intenzivno in zanimivo obdobje, ko sem lahko delal z enimi najboljših menedžerjev, ki jih lahko ima skupina, kot je RIH. Zelo sem ponosen na to, kar smo dosegli v zadnjih letih, in prepričan sem, da bo skupina v prihodnosti postala še uspešnejša,« je ob svojem odhodu povedal Gerald Martens. Skupina Helios bo, predvsem z močno lokalno vodstveno ekipo, nadaljevala svoj razvoj v smer, začrtano že v letu 2014, še sporočajo iz razširjene Skupine Helios, ki je nastala po konsolidaciji Heliosa in Ringa. Na čelu vodstva celotne Skupine sta od osmega marca David Kubala in Hubert Culik, člani ožjega vodstva pa so še Aleš Klavžar, Patrick Lichtblau, Gert Schmidt-Leuhusen in Dietmar Jost. Mateja Kegel Kozlevčar SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 400 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdaj'atej: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženj'e oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.netV Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Taj'nica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil natisnjeni v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. LETNIK LVI | FEBRUAR 2016 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 3 AKTUALNO Naravi vračajo čisto vodo 22. marec je svetovni dan voda - Nadgradnja Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik za prihodnje generacije v polnem teku Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik je v torek, 22. marca 2016, ob svetovnem dnevu voda organizirala predstavitev poteka 15,5 milijona evrov vredne investicije v nadgradnjo Centralne čistilne naprave ter vse medije in zainteresirane seznanila z dosežki in načrti JP CČN za prihodnost. Projekt nadgradnje z vizualizacijo in kratkimi video posnetki je podrobneje predstavila direktorica JP CČN dr. Marjeta Stražar. V začetnem uvodu sta kratka nagovora pripadla županu Obči- ne Domžale Toniju Dragarju in kamniškemu županu Marjanu Šarcu. Oba sta poudarila pomen nadgradnje za širše območje in spet izrazila nekaj kritičnih besed na kohezijska evropska sredstva, ki jih vse občine, vključene v projekt, še vedno pričakujejo s strani države. Oba verjameta, da bodo nakazana sredstva kmalu na občinskih računih in da bodo občine lahko nadaljevale z načrtovanimi projekti. Dogodka sta se udeležila tudi predstavnika ministrstva za okolje in prostor, državna sekretarka Lidija Stebernak, in Leon Behin. O čisti vodi, našem življenju, je nekaj lepih misli izrekel profesor z Biotehniške fakultete dr. Mihael. J. Toman. Po predstavitvi investicije v gradnji je sledil še sprehod po gradbišču Centralne čistilne naprave, ki sledi trajnostnemu razvoju na vseh področjih delovanja s ciljem doseganja visokih ekoloških standardov in vsestranske sprejemljivosti v družbenem in naravnem okolju. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Zgodovina mora biti opomnik za prihodnost Spominska slovesnost ob spomeniku padlih 72 borcev Kamniško-zasavskega odreda na Oklem Občinsko združenje borcev za vrednote NOB Domžale in krajevne organizacije se trudijo, da spomini na drugo svetovno vojno ne bi bili nikoli pozabljeni. Še posebej ne bi smeli pozabiti na številna življenja, ki so bila darovana za današnjo svobodno Slovenijo. Eden izmed krajev v naši občini, kjer je padlo veliko število predvsem mladih partizanov in partizank, je Oklo, kjer je urejeno spominsko obeležje. Spominja in opominja nas na 24. februar 1944, ko je tod, zaradi izdaje, v borbi proti mnogo številčnejšemu okupatorju padlo 72 borcev in bork. Tudi letošnjega februarja so poti na Oklo oživele. Iz vseh smeri so na spominsko slovesnost 27. februarja 2016 prihajali pohodniki in pohodnice z namenom, da se poklonijo spominu padlih. Posebej številčni so v spremstvu praporov prišli iz Dobovelj, ki so že tradicionalno zbirališče obiskovalcev, nekatere organizacije pa so svoje člane in članice na kraj spomina pripeljale tudi z avtobusi in kombiji. Številni praporščaki s prapori borcev in veteranskih organizacij so se postavili ob spominsko obeležje, ob katerem je častno stražo postavila Častna enota Občinskega združenja slovenskih častnikov Domžale. Po himni smo prisluhnili Mariji Majhenič, predsednici Občinskega združenja borcev za vrednote NOB Domžale, ki se je po pozdravu navzočih z mislimi vrnila v čas bitke, 24. februarja 1944, na kratko opisala tragedijo in posebej poudarila, da je ohranjanje spomina na prekletstvo druge svetovne vojne potrebno in pomembno, še posebej, ker smo morali v zadnjih letih velikokrat poslušati več kot krivično, celo nemoralno zmanjševanje vloge žrtev, padlih v bojih za svobodo in boja preživelih borcev narodno osvobodilne vojne. Poudarila je, da je nedoumljivo, da skušajo nekateri prevzeti in predrugačiti pomen rdeče zvezde, pod katero se je odvijala borba naroda proti okupatorju, hkrati pa zmanjšati pomen narodnoosvobodilnega boja z nenehnimi poskusi rehabilitacije sovražnikovih kolaboran-tov in domobrancev. Svoj nagovor je zaključila z mislijo, da je mladim treba povedati, da z obujanjem spomina na dogodke vedno znova javno obsojamo nacizem in fašizem, se poklanjamo njunim žrtvam ter hkrati skupinsko izražamo hvaležnost preživelim in še ži- vim, saj brez njihove srčnosti in poguma zdaj ne bi govorili slovensko, zato ni vseeno, ali molčimo ali smo glasni. Župan Občine Domžale Toni Dragar, slavnostni govornik, je v spomnil, da so na mestu, kjer danes svobodno stojimo, nekoč umirali partizani in čeprav je od tragičnega dogodka že 72 let, spomin na borce in borke, njihove sanje, želje in cilje ostaja, ostaja pa tudi spomin na bitko, v kateri so se pogumno zoperstavili veliko močnejšemu sovražniku v boju za svobodo - za našo svobodo. previdno izbirali naše besede in dejanja. Moramo se boriti za našo skupnost in stopiti skupaj. Kljub našim razlikam prav zato, da bomo sebi in drugim potomcem omogočili prostor, kjer bodo lahko uresničili svoje sanje in v miru živeli svobodno življenje na slovenskih tleh.« Zahvalil se je organizatorjem in nastopajočim ter vsem zaželel prijeten dan - tudi z mislijo: Nikoli več vojne. Delegacija Marija Majhenič, Srečo Kržan in Samo Svetlin so v imenu organizatorjev slovesnosti občinske- V nadaljevanju se je dotaknil sedanjosti in opozoril, da nas trenutni dogodki v Evropi opozarjajo, da smo morda v zadnjih letih varnost razumeli kot nekaj samoumevnega, in dejal: »Zdi se mi prav, da nam žalostna preteklost ne razbije našega upanja in ne uniči optimizma. Ob tem pa zgodovina mora biti opomnik za našo prihodnost, saj so bile drugače vse žrtve zaman. Ne pozabimo, da je življenje en sam velik boj, da se moramo vsak dan boriti za svoje interese, za bližnje, za človeštvo, za humanost. Ne pozabimo, da je varnost vrednota, ki so jo za nas izborili naši predniki in da je naša največja naloga, da jo ohranimo. Padle in preživele borce bomo namreč počastili prav s tem, da bomo nadaljevali njihov boj za svobodo, za pravice in naše vrednote na slovenskih tleh.« Svoj slavnostni govor je zaključil z besedami: »Mi imamo možnost uresničiti svoje sanje, če bomo le ga odbora ter krajevne organizacije za vrednote NOB Ihan in KS Ihan položili venec ob spominsko obeležje, vsi skupaj pa smo se ob minuti molka z veliko hvaležnostjo spomnili vseh, ki so darovali svoja življenja za domovino. V kulturnem programu so z vsebinskimi recitacijami in petjem nastopili učenci Osnovne šole Ihan, Moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca, pevka Nataša Lobo-rec Perovšek in harmonikar Frenk Ur-šič, član Kulturnega društva Triglav, posebej ganljiv pa je bil nastop Angelce Firm, ki se je padlega brata in drugih žrtev tragedije na Oklem spomnila z lastno pesmijo. Vse skupaj je v spominski venec povezala Draga Jeretin a Anžin. Ob skupni pesmi Hej, brigade smo se podali vsak po svojih poteh v dolino, trdno prepričani, da se februarja 2017 spet dobimo na Oklem. Vera Vojska Foto: Vido Repanšek OBVESTILO Kuhuml doni. Frjrtti Scfnlfcf gR Hirfc-?iiu j-kviiifflb' Nove možnosti parkiranja V aprilu 2016 se bo začela obnova fasade Kulturnega doma Franca Ber-nika Domžale, ki bo predvidoma trajala do junija 2016. Tako bo že sicer precej obremenjeno parkirišče še dodatno zmanjšano. Zato smo začasno za vse naše obiskovalke in obiskovalce, stranke in starše učencev Glasbene šole (seveda pa tudi za druge v naši bližini - Domžalski dom, Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa, kavarna, domžalska cerkev ...) najeli in pripravili obsežen prostor na parkirišču bivše Metalke (ograjeni prostor ob našem parkirišču na dvorišču) za brezplačno parkiranje. Uvoz in izvoz na parkirišče je s Cankarjeve ulice (pred transformatorjem), omogočen pa je prehod za pešce na Ljubljansko cesto in na dvorišče Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Kako do parkirišča? 1. Pripeljete se kot običajno po Cankarjevi ulici: 2. Na novo parkirišče zavijete levo pred transformatorjem odprta: vrata bodo Voznike naprošamo, da ne parkirajo na uvozu na parkirišče (ob zabojnikih za odpadke). OBČINA DOMŽALE ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBČINE DOMŽALE Vabimo vas na OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB 27. APRILU -DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU in 75. OBLETNICI USTANOVITVE OF v sredo, 27. aprila 2016, ob 15. uri v Domu krajanov v Žejah Pozdravni nagovor: Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale Slavnostni govornik: tovariš Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale, dirigent Damjan Tomažin Partizanski pevski zbor Folklorna skupina Groblje Učenci Osnovne šole Dob Ansambel Zajc Povezovalka Draga Jeretina Anžin Dobrodošli in iskrene čestitke ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju! 4 I slamnik ŠTEVILKA 3 I MAREC 2016 | LETNIK LVI iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Vse najboljše! Naša draga domžalska občina praznuje svoj rojstni dan. Letos je to 64. rojstni dan; to sicer ni okrogla obletnica, vseeno pa je 19. april za nas pomemben dan. Rojen sem nekaj let po nastanku občine in na nek način sem rasel z njo. Spomnim se lepih časov, ko smo gradili hiše za mlade družine, ko so rasli parki in drevesa v njem, ko smo postavljali mostove. Spomnim se vseh zabavnih prireditev, sejmarjenj in tistih lepih, čarobnih dni. Bili pa so tudi hudi časi - soočali smo se s poplavami, s požari, tudi z vojnimi spopadi, z zapiranjem tovarn in še kaj hudega bi se lahko spomnil. Ko pogledam nazaj in pomislim, kje smo danes, sem izjemno vesel. Veljamo za eno najbolj razvitih občin v Sloveniji. Ponosen sem, da sem vaš župan ter da sem lahko del te zgodbe o uspehu in razvoju. Tako kot prejšnja leta bomo tudi letos praznovali v Češminovemparku 14. aprila ob 16. uri - Spoznajmo se, praznujmo skupaj. Plesalo in pelo se bo, rezali bomo torto, otroci se bodo igrali, društva predstavljala in nasploh bo zabavno. Letos za naše občane pripravljamo še prav posebno darilo - naj samo namignem, da je zelo zeleno. Množična udeležba minula leta nakazuje, da smo postali povezana občina. Vsako leto je več dogodkov, kjer se srečujemo in skupaj preživljamo prosti čas -tudi Kuhna na plac bo eden takih dogodkov. Skupaj se trudimo in izboljšujemo kvaliteto življenja v domžalski občini. Rad se spominjam preteklosti. Vendar še raje načrtujem prihodnost in glede na naš skupni trud in naše delo sem prepričan, da nas čaka lepapriho-dnost. Lepo povabljeni na aprilska občinska dogajanja! Bodimo pripravljeni, ne poplavljeni V letu 2016 smo pripravili širši sklop ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti, ki jih bomo izvajali skozi vse leto. Voda je sveti gral vseh živih bitij in brez nje ni življenja. V zadnjih letih veliko govorimo o onesnaženosti vode in komercializaciji vode ter poudarjamo, kako voda ni nekaj samoumevnega in da moramo vodo bolj spoštovati. Sploh poleti, ko se srečujemo včasih z že kritičnimi situacijami zaradi suše, se kmetje in tudi ostali zavedamo relevantnosti vode. Saj vsi vemo - šele, ko nekaj izgubimo, se zavedamo prave vrednosti tega, kar smo imeli. Toda, voda je včasih lahko tudi naš sovražnik. Samo spomnimo se večjih poplav, ki smo jih v naši občini imeli 2010. ali pa zadnjih leta 2014. Na področju zagotavljanja varnosti v okviru poplav je sicer aktivna država, v okviru agencije RS za okolje, vendar pa se aktivno s to problematiko ukvarjamo tudi na Občini Domžale. To delo je mnogokrat birokratsko oteženo, saj mora občina pridobiti dovoljenje od agencije, da ukrepe izvede sama. Prav za boljše delovanje je župan leta 2015 ustanovil delovno skupino za pripravo načrtov ukrepov za zaščito pred poplavami na območju naše občine, katere vodja je podžupanja mag. Renata Kosec. Glavna naloga te skupine je priprava akcijskega načrta ukrepov za zaščito pred poplavami, pregled ogroženih lokacij in priprava nabora ukrepov (redna in dodatna vzdrževalna dela ter investicijska dela) ter seveda ureditev realizacije teh ukrepov. V lanskem letu so že izvedli več ukrepov, za kar je občina namenila okoli 200 000 evrov - sanacije, poseki in čiščenje strug Kamniške Bistrice in drugih domžalskih potokov, vzdrževalna dela na Homškem jezu, ureditev melioracijskih jarkov, montiranje protipoplavnih pokrovov ob lokalnih cestah, gradnja nasipov, nadvišanje ceste, čiščenje cevnih propustov, izgradnja inudacijskih prepustov in odvodnih kanalov. Za uspešno delovanje sistema zaščite in reševanja je treba stalno izvajati preventivne ukrepe in se pripravljati vnaprej. Kajti, ko voda narašča in se poplave začnejo, je naša politika na izpitu, in lahko le izvajamo, kar smo pripravili. Letos smo spet pripravili širši sklop ukrepov za izboljšanje poplave varnosti, ki jih bomo izvajali vse leto. S pomočjo podjetja Hidrotehnik, d. d., koncesionarja za vzdrževanje voda za območje srednje Save, in odobritve države (ARSO oz. naslednikom Direkcije Kot akcijski ukrep vzdrževanja strug ter brežin rek in potokov smo na potoku Rovščica v Dobu in Želodniku od magistralne ceste Domžale-Troja-ne proti avtocesti očistili naplavine in poglobili korito potoka. Del materiala iz struge se je porabil za sanacijo poljske poti ob desni brežini potoka. S tem smo izboljšali pretočnost Ro-vščice in ob večjem vodostaju omogočili, da voda iz korita teče v melioracijske jarke in ne obratno. Zakon o divjadi in lovstvu od 1. marca do 1. avgusta prepoveduje izvajanje del, zato smo morali s sanacijskimi deli na potoku Rača in Hudski potok pohiteti. Zaradi zarasti, podrtega drevja in grmovja je bil zmanjšan pretok vode in je bila možnost razlivanja potokov in poplavljanja obdelovalnih površin pri večjih nalivih. Opravili t: ¿JHW za vode) smo že izvedli dela na Kamniški Bistrici, Rovščici in na Hudskem potoku ter potoku Rača. Ukrepe na Kamniški Bistrici smo izvedli, ker se je izoblikovala naplavina, ki je preusmerjala tok reke in povzročala erozijo brežin ter poškodbe skaloome-tne zaščite brežin. Odstranili smo naplavine ter sanirali sipine na Kamniški Bistrici gorvodno od železniškega mostu na Količevem in tako odstranili skupaj prek 2000 kubičnih metrov materiala oziroma strojnega izkopa materiala v vodi. p9BS4 KS SS >SEi smo sečnjo ter obenem tudi sanacijo naplavin. Z izvajanjem del nameravamo nadaljevati v prihodnosti, saj sistem zaščite in reševanja tretiramo kot eno najpomembnejših tematik na lokalni ravni. Prav tako se vsako odlašanje preventivnih stroškov vsako leto oziroma z vsako visoko vodo zviša za nekajkrat. Naše delo pa tudi vodi misel, da je bolje delati že danes za jutri in vedno biti pripravljen. Urad župana Toni Dragar, župan Aprilske investicije Most Repovž Občina Domžale načrtuje v poletnih počitnicah (julij, avgust) sanacijo vozišča na mostu čez Kamniško Bistrico v Domžalah (pri restavraciji Park). V okviru sanacijskih del bo izvedena sanacija betonov, hidroi-zolacija prekladne plošče, zamenjava voziščne konstrukcije na objektu z navezavo na niveleto vozišča na priključnih nasipih ter odstranitev asfaltnih dilatacij. Predvideni rok izvedbe je 5 do 6 tednov. V tem času bo most zaprt za ves promet. Obvozi bodo označeni. Podrobnejše informacije o terminu in trajanju zapore bodo objavljene v naslednjih številkah Slamnika. Brv čez Radomljo v Dobu Zgrajena je brv čez Radomljo. S tem je vzpostavljena peš povezava med Do-bom in Krtino. V dveh tednih bo brv prehodna za pešce. Gradnjo je izvajalo podjetje AGM Nemec, d. o. o., vrednost del pa je znašala 55.150,97 evra z DDV. Bukovčeva cesta Vir Do predvidoma konca aprila bodo na Bukovčevi cesti na Viru pri Domžalah še izvajali investicijsko vzdrževalna dela rekonstrukcije ceste in pločnika ter rekonstrukcije vodovoda, vključno s hišnimi priključki. Predmetna dela se izvajajo pod delno prometno zaporo z občasno popolno zaporo, zato bo promet do sredi maja še otežen. Brv čez Radomljo bo za pešce prehodna v dveh tednih. Kanalizacija Studenec Lani je bila na tem območju zgrajena kanalizacija, prav tako je končana obnova vodovodnega omrežja. Sledijo še dela s hišnimi priključki, do konca marca pa bo končana še rekonstrukcija ceste, ki je bila razkopana zaradi gradnje. Obnova vodovoda na Bevkovi v Dobu Začela se bo tudi obnova vodovoda na Bevkovi ulici. Vključno s ponovno vzpostavitvijo cestne infrastrukture bodo vzdrževalna dela na tem območju trajala mesec in pol. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek PobrodoHt 1/ Predstavitev slovenskih pokrajin z običaji, kulinariko, kulturo ... VABLJENI NA TRŽNI PROSTOR med 8.00 in 13.00 uro. Lepo nam bol sobota • 9. april VRTIČKARSKI SEJEM sobota • 16. april KRAJINSKI PARK KOLPA sobota • 23. april IVANČNA GORICA -PRIJETNO DOMAČE I OBČINA DOMŽALE LETNIK LVI | FEBRUAR 2016 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 5 V I v iz URADA ZUPANA | OBČINSKI SVET 12. seja Občinskega sveta Občine Domžale V četrtek, 17. februarja 2016, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 12. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 11. seje z dne, 21. januarja 2016, in naslednji dnevni red: 1. Volitve in imenovanja - Sklep o imenovanju predstavnikov v Svet območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale - Sklep o imenovanju predstavnikov zainteresirane javnosti v Svet Javnega zavoda Center za mlade Domžale - Predlog o imenovanju predstavnikov javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste 2. Obravnava in sprejem sklepa o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2016 3. Obravnava in sprejem Letnega programa dela Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2016 4. Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del ureditvenega območja V9-1 pod Tosamo jug - prva obravnava 5. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje Lek Mengeš-Domžale - prva obravnava 6. Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Jarčeva ulica -druga obravnava 7. Obravnava in sprejem Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na delih naselij Gorjuša, Goričica pri Ihanu, Brdo, Laze pri Domžalah, Dobo-vlje, Zaboršt in Podrečje - prva obravnava 8. Obravnava in sprejem Odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin ter odmeri občinskih taks na območju občine Domžale - prva obravnava 9. Obravnava in potrditev Investicijskega programa Dom krajanov -Gasilski dom Studenec - skrajšani postopek 10. Obravnava in sprejem sklepa o uradnem imenu poslovne cone Zgornje Jarše 11. Obravnava in sprejem Ukinitve statusa javnega dobra 12. Vprašanja, pobude in predlogi Joško Korošec, svetnik z Liste Tonija Dragarja 1. Volitve in imenovanja Občinski svet je sprejel Sklep o imenovanju predstavnikov v Svet javnega sklada RS za kulturne dejavnosti -Območne izpostave Domžale. Imenovani so bili Ivan Drago Tavčar, Mihael Starbek in Tatjana Horjak. Občinski svet je sprejel Sklep o imenovanju predstavnikov zainteresirane javnosti v Svet Javnega zavoda Center za mlade Domžale. Imenovana sta bila Anže Jamnik in Tjaša Zanoškar. Občinski svet je sprejel Sklep o predlogu imenovanja predstavnikov javnosti v senatih za reševanje pritožb zoper policiste. Ministrstvu za notranje zadeve sta bila predlagana Maksimiljan Karba in mag. Tomaž Deželak. 2. Obravnava in sprejem sklepa o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2016 Občinski svet je sprejel sklep o podelitvi priznanj Občine Domžale v letu 2016. 3. Obravnava in sprejem Letnega programa dela Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2016 Občinski svet Občine Domžale se je seznanil z Letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2016. 4. Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del ureditvenega območja V9-1 pod Tosamo jug -prva obravnava Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del ureditvenega območja V9-1 Pod Tosamo jug v prvi obravnavi in ga posredoval v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. 5. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje Lek Mengeš-Domžale - prva obravnava Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje Lek Mengeš-Domžale v prvi obravnavi in ga posredoval v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. 6. Obravnava in sprejem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Jarčeva ulica - druga obravnava Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Jarče-va ulica v drugi obravnavi. 7. Obravnava in sprejem Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na delih naselij Gorjuša, Goričica pri Ihanu, Brdo, Laze pri Domžalah, Dobovlje, Zaboršt in Podrečje - prva obravnava Občinski svet Občine Domžale je sprejel predlog Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na delih naselij Gorjuša, Gori-čica pri Ihanu, Brdo, Laze pri Domžalah, Dobovlje, Zaboršt in Podrečje v prvi obravnavi ter ga posredoval v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. 8. Obravnava in sprejem Odloka o posebni in podrejeni rabi javnih površin ter odmeri občinskih taks na območju občine Domžale - prva obravnava Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin ter odmeri občinskih taks na območju Občine Domžale v prvi obravnavi. 9. Obravnava in potrditev Investicijskega programa Dom krajanov -Gasilski dom Studenec - skrajšani postopek Občinski svet je potrdil Investicijski program Dom krajanov - Gasilski dom Studenec. 10. Obravnava in sprejem sklepa o uradnem imenu poslovne cone Zgornje Jarše Občinski svet je sprejel sklep o uradnem imenu poslovne cone Zgornje Jarše. Za območje, ki ga ureja Zazidalni načrt Zgornje Jarše Sever se določi uradno ime Poslovna cona Zgornje Jarše. 11. Obravnava in sprejem Ukinitve statusa javnega dobra Občinski svet je sprejel Ukinitev statusa javnega dobra pri naslednjih zemljiščih: parc.št . . katast. obč. . ID znak 648/6.....Trojica...........1957-648/6-0 648/7......Trojica...........1957-648/7-0 1167/2 ..... Radomlje ....... 1936-1167/2-0 4812/1..... Domžale ........ 1959-4812/1-0 338/10 .... Depala vas..... 1962-338/10-0 338/3 ...... Depala vas..... 1962-338/3-0 1401/1..... Brezovica ...... 1958-1401/1-0 4870/2 .... Domžale ........ 1959-4870/2-0 4870/3 .... Domžale ........ 1959-4870/3-0 3515/4 ..... Domžale ........ 1959-3515/4-0 4481/8.... Domžale ........ 1959-4481/8-0 12. Vprašanja, pobude in predlogi Na seji so vprašanja, pobude in predloge podali: mag. Tomaž Deželak (SDS), Uroš Breznik (SD), Robert Peč-nik (SMC), Urška Kabaj Pleterski (DeSUS), Metod Marčun (Lista za Domžale), mag. Jana Miklavčič (SMC), Lidija Ambrož Marčun (SMC). Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni strani www.domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja. Prav tako lahko na občinski spletni strani poiščete celotno gradivo seje Občinskega sveta Občine Domžale. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek T VI • V "1 • • v • «v • 1 v •• Levčki, želvice in žogice pri županu in podžupanji na Občini Domžale Niso bili pravi levčki, ampak malce manj nevarni levčki iz vrtca Urša, ki so 11. marca 2016 obiskali Občino Domžale. Dva tedna prej, 25. februarja 2016, so nas obiskali otroci iz skupine želvice in žogice. Glavni razlog, da smo na občini imeli tako zabaven obisk, je bila velika želja podžupanje, mag. Renate Kosec in župana Toni Dragar-ja, da spoznata vrtčevske otroke, ki že tako mladi sodelujejo na mednarodni ravni. Mini Domžalčani namreč sodelujejo v projektu Pomahajmo v svet (Say Hello to the World). Levčki mahajo v Litvo, želvice pa k našim sosedom v Opatijo. Otroke je obakrat sprejel župan v sejni sobi in jim razložil, kdo sploh je župan, kaj počne in kaj se v sejnih sobah ponavadi kregajo. Nato pa je podžupanja Renata pripravila kviz in otroci so se izkazali s svojim znanjem o Občini Domžale. Ugotovili smo, da otroci že v vrtcu veliko vedo o Domžalah ter o znamenitostih in posebnostih. Edino vprašanje, na katerega niso poznali odgovora, je res težko vprašanje, in smo prepričani, da tudi mnogi starejši Domžalčani ne znajo odgovoriti: Kje v Domžalah je strmoglavilo ameriško letalo? Naj vam na- mignemo, da je strmoglavilo med drugo svetovno vojno. Prav posebej veseli so bili otroci tudi obiska hroščka Simona, ki jih je navdušeno pozdravil in razveselil s svojimi norčijami. Preden so odšli, so spili še sok, da ne bi odšli žejni na pot. Nato so nam pomahali v slovo z zastavicami Občine Domžale, in obljubili, da se še kdaj oglasijo. Župan in podžu-panja se veselita vseh bodočih obiskov mini Domžalčanov, saj smo vsi zelo ponosni na vse njihove uspehe in zgodbe. Urad župana S0B0TA.16. APRIL 2016 OD 11.00 URE DALJE Prijave bodo moire preko spleta ali na dan dogodka n V* l -p 4 * I I ti ■ 1 JU I io | slamnik ŠTEVILKA 3 | MAREC 2016 | LETNIK LVI društva na kratko CENTER POŽARNE VARNOSTI Poročilo za februar 2016 Poklicni gasilci Centra požarne varnosti smo v februarju posredovali štiriindvajsetkrat. Posredovali smo ob enajstih prometnih nesrečah, pogasili sedem požarov in svojo pomoč nudili pri šestih dogodkih. 01. 2. so nas obvestili o prometni nesreči, ki se je zgodila na Rodici. Voznik osebnega vozila je iz neznanih razlogov zletel s ceste. Po približno 40. metrih se je vozilo ustavilo na železniških tirih. V vozilu so bile tri osebe. Dve osebi sta utrpeli poškodbe. Zavarovali smo kraj nesreče ter skupaj z reševalci NMP Kamnik in NMP Domžale imobilizirali dve osebi, ki sta bili prepeljani v Klinični center. Na vozilu smo odklopili akumulator in nudili razsvetljavo policiji pri obravnavi dogodka. 13. 2. je na avtocesti Blagovica-Domžale prišlo do prometne nesreče. Voznik vlačilca je na zasneženem vozišču izgubil nadzor nad vozilom in trčil v odbojno ogrado ter ostal zagozden med obema ograjama. Posledično je prišlo do naleta vozil, v katerem so bili udeleženi dve osebni vozili, kamion in avtobus. Ena oseba je bila poškodovana in odpeljana v Klinični center. Na avtomobilih smo odklopili akumulatorje in posuli cestišče z vpojnim sredstvom. Uslužbenci Darsa so mesto nesreče zavarovali in počistili cestišče. 26. 2. so nas prek 112 obvestili o prometni nesreči na trzinski obvoznici v križišču za industrijsko cono. Izvozili smo na kraj, zaščitili mesto nesreče in pomagali reševalcem NMP Domžale pri prenosu poškodovane osebe v reševalno vozilo. Poklicni gasilci smo skupaj s prostovoljnimi gasilci PGD Trzin odklopili akumulator, posuli razlite motorne tekočine in počistili cestišče. Ena oseba je bila poškodovana in prepeljana v KC Ljubljana. A. V. ROD SKALNIH TABOROV DOMŽALE Sankanje v dolini Tamarja Že odkar je prvič to zimo sneg pobelil Domžale, so naši najmlajši taborniki iz Rodu Skalnih Taborov Domžale težko pričakovali izlet v dolino Tamarja. Čakanja je bilo ko- nec v soboto, 27. februarja 2016, ko se je 76 medvedkov in čebelic (naših najmlajših), s svojimi vodniki, odpravilo na sankanje v prečudovito dolino Tamar. Ko smo prispeli v Planico, smo se oboroženi s sanmi, bobi in lopatami za sankanje odpravili po poti do Planinskega doma v Tamarju. Pot je spremljal prečudovit pogled in da je bila hoja še zanimivejša, smo vodniki poskrbeli za dovolj veliko mero zabavnih norčij, ki so takoj poživile pot do planinskega doma. Tam smo si nabrali novih moči in se polni energije spustili proti dnu doline. Izlet je bil poln zabave, smeha in seveda od kepanja mokrih oblačil. BEsEDILo IN Foto: Alia Tekavc Uršič, RST Domžale slamnik@kd-domzale.si Korupcija in varnost države Pogovor z dr. Bojanom Dobovškom veterani vojne za slovenijo Veterani vojne za Slovenijo smo se v sproščenem pogovoru srečali z nevezanim poslancem dr. Bojanom Do-bovškom. Med drugim je velik strokovnjak na področju varnosti, kar nas soustvarjalce naše, še vedno mlade države, nedvomno zanima. dah vojskujočih se držav, vendar praksa tega ne potrjuje. Velike svetovne sile (ZDA in Rusija) iščejo vsaka svoj interes na Arabskem polotoku. Turki se ne držijo dogovorov v boju proti Islamski državi, podnevi se vojskujejo, ponoči trgujejo. Nemška kanclerka je povabila migrante v svojo državo, a vsi vemo, Varnost državljanov Slovenije trenutno še ni ogrožena, živimo v eni najbolj varnih držav na svetu. Tako je zatrdil naš gost. Vseeno smo se le delno strinjali z njim, že pol leta traja stavka Policije, še dlje tiho nesoglasje v Slovenski vojski. Med drugim pogrešamo vojaški naborniški sistem, kar bi prispevalo k naši obrambni sposobnosti. Dr. Do-bovšek je pri tem izpostavil odpor posameznikov do uporabe orožja oziroma služenja vojaškega roka. To sicer drži, a menimo, da je to manjši problem, saj na tako vzgojimo množico mladih, ki so pripadni domovini veliko bolj kot plačana vojska. Drži pa, ko enkrat sistem ukineš, ga je težko na novo vzpostaviti. Pri aktualnih migracijskih procesih se kaže povezanost Evropske unije -tiste, ki jih ni zajela reka beguncev, to ne zanima. Na balkanski poti so države ostale dokaj osamljene. Idealna rešitev je vzpostavitev varnih con v sose- Tekmovanje s papirnatimi letalci in modeli drsalcev Društvo za modelarstvo in aeronavtiko Modra ptica, ki ima svoj sedež v kulturnem domu na Viru, posebno skrb namenja mladim članom in članicam, saj se zaveda, da je prav od njih odvisna prihodnost društva, ki je na našem območju že desetletja uspešno v tehnični kulturi. društvo za modelarstvo in aeronavtiko modra ptica Ob različnih ustvarjalnih delavnicah, treningih in tekmovanjih na stezi v Krtini, pozimi posebno skrb namenjajo tekmovanjem najmlajših. Ti tako dobivajo osnovna znanja iz tehnične kulture, ki so včasih zelo pomembna tudi za njihove odločitvah pri vpisu v nadaljnje izobraževanje ali pri preživljanju prostega časa. Februarja je Modra ptica v telovadnici OŠ Dob pripravila tekmovanje s papirnatimi letalci in modeli drsalcev, ki so se ga udeležili številni mladi in starejši ter spet dokazali, da je dejavnost društva primerna za vse generacije. Preprosta papirnata letalca so udeleženci po svojih zamislih zgibali iz pisarniškega papirja formata A4 ter tekmovali v treh kategorijah: v trajanju leta, dolžini leta in natančnosti pristajanja v cilj. Tekmovalci so lahko za vsako kategorijo pripravil drug model ali pa vse lete opravili z istim. Tekmovali so v dveh kategorijah. Med učenci do vključno 3. razreda je zmagal Domen Sitar, OŠ Preserje pri Radomljah, Če bo treba, bomo ponovno pomagali državi Nekdanji pripadniki Teritorialne obrambe z območja Domžal in okoliških občin, ki so s številnimi kolegi iz vse Slovenije pred četrt stoletja izbojevali samostojnost, so združeni v območnem združenju veteranov vojno za Slovenijo Domžale. ozvvs domžale V združenju je trenutno aktivnih 424 članov, ki se skozi leto udeležujejo številnih aktivnostih, ki jih organizirajo, je v uvodu svojega poročila na rednem letnem zboru, ki je potekal v četrtek, 17. marca 2016, v Kulturnem domu Franca Bernika dejal predsednik OZVVS Domžale Janez Gre-gorič. Iz poročila je bilo možno slišati, da se redno udeležujejo spominskih slovesnosti in proslav, med njimi so tudi Dan samostojnosti in enotnosti. Še naprej, kot že desetletje in pol, seznanjajo z zgodovino nastanka naše države učence OŠ po vsej upravni enoti in tudi izven. Vsaj enkrat letno obiščejo Aleša Kodro, ranjenca iz trzinskega spopada. Po svojih močeh pomagajo posameznim članom, ki se znajdejo v težavah. Z omenjenimi aktivnostmi bodo seveda nadaljevali tudi v letošnjem letu, kakšna nekonkurenčna delovna sila so. Zakaj, če Nemčiji primanjkuje toliko delovne sile, ni povabila ljudi iz južne in vzhodne Evrope, kjer vlada nezaposlenost? Integracija bi bila bolj enostavna. Velik problem korupcije v naši državi so neformalne mreže, ki s svojim kapitalom vplivajo na odločitve, ki niso v prid večine državljanov Republike Slovenije. Te mreže nastavljajo svoje ljudi v centre odločanja in ti, ker ni nobenih materialnih sledi o povezanosti, jih tudi ne moremo izločiti. Tipičen primer je vračanje nekdanjih bančnih ,strokovnjakov' v uprave in nadzorne svete bank. Sodstvo je drugi problem, samo pomislimo, koliko odmevnih procesov je padlo zaradi procesnih napak. V tej luči je nekoliko lažje razumeti strah pred poplavo tujcev v posameznih sredinah, ki je ponekod le pretiran. JANEZ GREGORIČ tudi spominski pohodi, kot je Pohod miru in prijateljstva v Vrbi, Dan slovenske zastave na Geossu, Dan upora proti okupatorju ter dan Slovenske vojske in veteranov na letališču v Rakičanu pri Murski Soboti. Ne izpustijo tudi vsakoletnega Maistrovega pohoda in še številne druge pohode. Sodelujejo tudi na raznih športnih dogodkih. Vsako leto organizirajo tudi spominski pohod po poteh vojne za Slovenijo na območju Domžal. V Trzinu in okolici je namreč potekala ena izmed prvih bitk v vojni za samostojnost. Že ustaljeno, s slovesnim dvigom slovenske zastave ob našem pomniku v središču Domžal, praznujejo ki jih bo letos zaradi 25. obletnice nekaj več. Na zboru članov so prikazali tudi zanimiv film o začetku poti za samostojnost in o sami vojni - kot spomin na tiste čase, ko je bila med nami prisotna neverjetna enotnost. Takšne morda ne bo nikoli več. V letošnjem letu so jim bile vrnjene nekatere pravice, vsaj delno. Upajo, da si počasi le povrnejo ugled, ki bi bil primeren statusu veterana vojne za Slovenijo. To pa si vsekakor zaslužijo! Po koncu uradnega dela so vsem udeležencem razdelili spominske obeske, ki jih je izdelal Dušan Grošelj. Besedilo in foto: Miha Ulčar pred Nejcem Kavčičem iz OŠ Šmartno, tretji je bil David Sitar, OŠ Preserje pri Radomljah. Med drugimi tekmovalci je bil najboljši Matej Bodlaj, pred Lukom Bodlajem, oba OŠ Dob, tretja pa Mojca Grojzdek, Mavrica Domžale. Modeli drsalcev so lahki jadralni modeli poljubne konstrukcije, edina omejitev je razpon kril do 300 mm. Lahko so izdelani iz lesa ali penastih materialov. Vzletna masa ne sme presegati 100 g. Vsak tekmovalec ima na voljo pet uradnih letov in dva modela. Merjenje časa leta se začne, ko model zapusti roko, in se konča ob dotiku tal ali druge ovire v prostoru. Zmagal je Primož Če-rin, JK Bled, s 70 točkami, drugo mesto je dosegel Igor Šubic, Shark Team Radovljica, z 61, tretje pa z 51 točkami Lu-cijan Černe, JK Bled. Čestitke za četrto mesto tudi Jakobu Jamšku, OŠ Dob. Prijetno sobotno dopoldne je kamenček v mozaiku dela Modre ptice. Ljubitelji modelarstva in aeronavtike vabljeni na njihov poligon v Krtini! Vera Voiska Foto: Modra ptica Nageljček za dan žena Športno društvo TVD Partizan Domžale, ki se lahko pohvali z več kot stoletno tradicijo organizirane rekreativne vadbe vseh generacij, že več kot dve desetletji ob mednarodnem dnevu žena posebno skrb namenja svojim članicam. šd tvd partizan domžale Vsak ponedeljek zvečer se pod vodstvom Anice Černe članice zberejo v telovadnici OŠ Domžale na vadbi. Vsako leto jih je več in vodstvo društva jih hvali, da je v društvu samo nogomet še popularnej-ši. Dekleta cenijo skrb in pozornost TVD Partizan, zato so tudi letos v velikem številu prišla na tradicionalno srečanje ob mednarodnemu dnevu žena, kjer nikoli ne manjka kulturnega programa in čestitk predsednika Janeza Bizjaka, niti nageljnov in torte velikanke. Med prisotnimi je bila posebnega pozdrava deležna dolgoletna članica Ela Košir. Malce drugače so vendarle praznovale letošnji dan žena. Njihovi kolegi so se odločili, da v ponedeljek pred 8. marcem vadbe ne bo, pač pa so bila dekleta povabljena na srečanje, ki so ga polepšale baletke iz priložnostne Baletne skupine Mavrica TVD Partizan Domžale. Maja, Mojca, Špela in Urška balet spoznavajo v okviru Baletne šole Balerina Mengeš, tokrat so zaplesale na znano glasbo z naslovom Mavrica in si za gracioznost prislužile glasen aplavz. Sledilo je srečanje z zeliščarko Sabino Grošelj, ki je rekrea-tivke pohvalila, da lepo skrbijo za svoje zdravje, v nadaljevanju predavanja Dober dan, zdravje pa smo poslušali barvni terapiji, najbolj ,zdravi' sta vijolična in zlata barva; pomenu posameznih človekovih organov, uporabi zdravilnih zelišč in potrebnih vitaminov, pa tudi o pomenu pitja vode, primernem spanju in psihičnem počutju. Obilica koristnih nasvetov, med katerimi sta bila tudi: Misli prave misli in Ne pozabite, da življenje polepšajo drobne stvari. Po čestitkah predsednika ŠD TVD Partizan Janeza Bizjaka, ki je ob tej priložnosti povabil dekleta, nsj bodo tudi v prihodnje tako aktivna, in se zahvalil vaditeljici Anici Černe, so vse predstavnice lepšega spola prejele nageljček, čaj iz zdravilnih zelišč in iskrenečestitk ob mednarodnem dnevu žena, manjkalo pa ni niti sladke torte in številnih prijetnih trenutkov, ki jim bodo lepšali dni do naslednjega praznovanja. Pa s tem v marcu v ŠD TVD Partizan Domžale praznovanj še ni konec. Na vrsti so najmlajši, ki bodo ob materinskem dnevu s programom in dobrimi željami poskrbeli za svoje domače - posebej mamice. Dobrodošle! Vera Voiska LETNIK LVI | FEBRUAR 2016 | ŠTEVILKA 2 slamnik | 11 slamnik@kd-domzale.si Dan žena Da bi srečno praznovale 8. marec. Zbor članov Redni letni zbor članov Medobčinskega društva Sožitje je bil tokrat 9. marca 2016 v Kulturnem domu Groblje. medobčinsko društvo sožlTJE Na njem smo obeležili tudi praznika, posvečena ženam in mamam, dan žena in materinski dan, in nekaj trenutkov namenili mednarodnemu dnevu Downovega sindroma, ki je bil prvi na pomladni dan, 21. marca. Po uvodnem nagovoru predsednice dr. Tatjane Novak, ki je pozdravila vse navzoče, še posebej dr. Ka- delujejo glasbeniki, ki igrajo na Ullvilla instrumente, so nas pod taktirko mentorice Stanke Kač razveselili z nežnimi melodijami, ki so bile posebej namenjene mamam in pomladi. Člani novinarskega krožka pod mentorstvom Silve Drešar so pripravili recital o mamah. Posebno ponosni smo bili na Kapljice, glasilo članov društva, v katerega pišejo člani literarno novinarskega krožka. krajevna organizacija rdečega križa dob že vrsto desetletij opravlja svoje humano poslanstvo in z različnimi aktivnostmi blaži socialne stiske na območju Krajevne skupnosti Dob, hkrati pa si prizadeva, da bi, zlasti starejšim in bolnim občanom in občankam, polepšala njihov vsakdan z obiski, srečanji, tudi z vsakoletnim izletom. Krajevna organizacija Rdečega križa Dob in Osnovna šola Dob Že vrsto let krajevna organizacija RK Dob skupaj z Osnovno šolo Dob ob 8. marcu - dnevu žena na prijetno srečanje povabi vse ženske, ki se povabila razveselijo in se rade udeležijo praznične prireditve, ki jo s svojim programom polepšajo najmlajši. Večnamenski prostor v OŠ Dob je bil letos prav na 8. marec prizorišče prijetnega srečanja, na katerem ni manjkalo prijaznih besed, lepega petja, celo gledališke igre in igranja na harmoniko, predvsem pa ni manjkalo izbranih besed in nageljnov, ki so jih bile deležne številne obiskovalke. Mladinski pevski zbor pod vodstvom Karmen Banko je prepeval pesmi, kot jih le mladost zna, med njimi pesem o življenju in srčnosti; s prisrčnimi recitacijami ob dnevu žena so nas razveselili najmlajši, gledališka skupina pa se nam je predstavila s prijetno igrico Zrcalce. Na harmoniko je zaigral Luka Zore - program je bil res tak, kot so nam zaželeli nastopajoči -, iz njihovih src so besede, pesmi in glasba prišli v srca vseh prisotnih in jim polepšali dan. Obiskovalkam, med njimi je bila tudi Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob, sta spregovorili Elizabeta Tome, predsednica RK Dob, ki je ob voščilu poudarila, da prav nikoli ni prepozno za nov začetek in zaželela, da bi bilo srečanje še en prijetnejši dan. Zahvalila se je tudi članicam vodstva Rdečega križa Dob, ker s svojim plemenitim poslanstvom pomagajo pri delu te humanitarne organizacije. Barbka Drobnič, ravnateljica OŠ Dob je čestitala prisotnim in povedala, da učenci in učitelji šole radi sodelujejo z društvi ter pripravljajo prijetna praznična srečanja, kot je tradicionalno ob 8. marcu. Vera Vojska tjo Vadnal, predsednico Zveze Sožitje Slovenije, in Boga Ropotarja, podžupana Občine Mengeš, je vse seznanila z letošnjim, za društvo, posebno pomembnim letom, saj bomo praznovali 50-letnico delovanja, in dogodek obeležili na slavnostni akademiji, ki bo potekala 30. novembra 2016 v Kulturnem domu v Mengšu. Zbor članov se je začel s kulturnim programom, v katerem so sodelovale članice vokalne skupine Anime, ki so nas s pesmijo popeljale v svet glasbe. Glasbena skupina Strune, v kateri so- Dr. Tatjana Novak se je zahvalila mentorjem za predano delo v društvu s posebnimi pisnimi zahvalami. Sledila so poročila, razprava o delovanju društva in potrditev v preteklem letu ter program društva v letu 2016. Zbor članov smo zaključili s prijateljskim druženjem ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravile članice društva. Mame, rejnice in članice društva smo se razveselile pomladnih cvetic, ki smo jih dobile v dar ob prazniku. Metka Mestek, članica društva 2015, leto, ki se ga bomo vedno rade spominjale Društvu podeželskih žena Domžale leto 2015 ostaja v prav posebej lepem spominu. Zanje je bilo to jubilejno leto, v katerem so praznovale 40. rojstni dan. Občina Domžale jim je za opravljeno delo podelila bronasto priznanje. Iskrene čestitke ob mednarodnem dnevu žena Dolgoletna tradicija je, da krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina zbor članstva pripravi v dneh okoli 8. marca. Tako srečanje združi s prijetnim kulturnim programom in čestitkami ob mednarodnem dnevu žena. društvo podeželskih žena domžale To je bila potrditev njihovega dela, ki so ga ocenjevale na občnem zboru v začetku marca. Ob lepi udeležbi deklet in žena iz vseh koncev naše občine in številnih gostij iz društev podeželskih žena iz okolice ter Marije Ravnikar, predsednice sveta KS Dob, so ugotovile, da so lani sprejeti program uresničile v celoti. Večkrat so svojo dejavnost predstavljale na različnih prireditvah, obiskale Posavje, razvoj domačij in kmetij, načrtujejo pa tudi udeležbo na strokovnih srečanjih in tečajih, pripravile bodo izlet in piknik, sodelovale na sejmih in predstavitvah, če bodo povabljene, še naprej bodo sodelovale z Osnovno šolo Dob, se veselile praznovanja jubilejev članic, predvsem pa bi želele v letu 2016 več podpore - tudi finančne s strani Občine Domžale, njihova velika želja pa ostaja tudi pridobivanje novih članic, zato vabijo vse, ki bi želele de- krajevna organizacija borcev za vrednote nob dob, krtina Tudi letos je bilo tako. Po pozdravu in minuti tišine, s katero smo se spomnili v letu 2015 umrlih članov, sprejemu poročila o delu v letu 20165 za katerega bi lahko rekli, da je bilo besede pa smo slišali tudi od Tatjane Gregorin, predstavnice Društva upokojencev Naš dom Dob. Ker smo imeli volitve vodstva v lasnem letu, smo sprejeli sklep, da se mandat podaljša, novi blagajnik pa je postal Janez Rom. Drugi del srečanja je bil namenjen Vse najboljše, spoštovana Julijana Černivec, podpredsednica Društva podeželskih žena Domžale! posebej Turistično kmetijo Vimpol-škovih, se množično udeležile dveh tečajev kuhanja, kjer so spoznavale uporabo mletega mesa in vzhajanega testa, se veselile nagrad, ki so jih prejele članice društva na razstavi slovenskih kmečkih dobrot na Ptuju, se srečevale enkrat mesečno, da izmenjujejo izkušnje, rade pa so obiskovale tudi prireditve sosednjih društev podeželskih žena in prireditve, povezane s podeželjem, in željo po boljšem življenju kmečkih gospodarstev. Njihov osnovni cilj tudi v letu 2016 ostaja pridelovanje zdrave domače hrane, hkrati pa skrb za družine ter lati v društvu, da se jim pridružite -vse informacije na telefonski številki: 041 377 021. Občni zbor Društva podeželskih žena Domžale, ki so ga združile z zdravstvenim predavanjem in praznovanjem 8. marca ter materinskega dne, je še enkrat več pokazal, kako pomembno vlogo ima društvo, saj omogoča izmenjavo izkušenj, predvsem pa je za marsikatero članico priložnost, da vsaj kdaj pa kdaj odide od doma in se v prijetni družbi tudi razvedri. Zato se bodo trudile, da društvo živi tudi v prihodnje. Vera Vojska dobro, smo sprejeli tudi dokumente s področja financ, še posebej pa smo se v programu zavezali, da bomo tudi v prihodnje krepili vrednote NOB na območju obeh krajevnih skupnosti, ki jih pokrivamo s svojo dejavnostjo. V razpravi smo prisluhnili Mariji Maj-henič, predsednici občinskega združenja za vrednote NOB Domžale, ki nas je spomnila na vključevanje mladih v našo organizacijo, na skrb za starejše, socialno ogrožene občane, na vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij, na potrebo po izobraževanju, naročilu Svobodne besede in udeležbi na različnih spominskih prireditvah. Prisotne sta pozdravila in delo organizacije pohvalila Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob, in Florjan Za-bret, član sveta KS Krtina, pozdravne mednarodnemu dnevu žena. Prisotne je pozdravila Vera Vojska, predsednica krajevne organizacije, in na kratko predstavila zgodovino osmega marca, položaj žensk v zdajšnjem času ter čestitala vsem članicam in gostjam ob 8. marcu ter materinskem dnevu. V kulturnem programu je svoje pesmi recitiral Jože Lončar, prepevali pa so pevci Kulturnega društva Skrinjca iz Luko-vice. Kljub mladosti, pojejo dobro leto, imajo bogat program ljudskih, partizanskih in drugih pesmi, s katerimi so se predstavili. Ob pesmi Mamica je kakor sonce, srček njen je zlat so fantje iz vodstva vsem dekletom, ženam, mamam in babicam izročili nageljčke ter jim zaželeli prijetno praznovanje obeh njihovih praznikov v marcu 2015. Vera Vojska društva na kratko DRUŠTVO NARODNIH NOŠ IN OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE DOMŽALE 16. občni zbor Društvo narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale v letošnjem letu obeležuje 16 let delovanja. Društvo, ki trenutno šteje 112 članic in članov, ima v Domžalah pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine. Vsako leto se članice in člani Društvo narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale dobijo na rednem letnem občnem zboru, ki je, kot je že običaj, potekal v Gostilni Keber. Na letošnjem občnem zboru so za prihodnja štiri leta izvolili nov upravni odbor, ki ga sestavlja sedem članov: Petja Orehek (predsednica), Olga Pavlin (podpredsednica), Marta Flis (tajnica), Mojca Zgonc (bla-gajničarka), Vanda Repnik, Milka Breznik in Lado Žefran (člani). Po formalnem delu je sledil še družabni del, za katerega so poskrbeli glasbeniki, zato so marsikoga zasrbele pete ... Glasba, narodne noše in kulturna dediščina namreč gredo z roko v roki. Besedilo in foto: Miha Ulčar DVI DOMžALE Večletno sodelovanje Zbora članov Društva vojnih invalidov Zasavje se je udeležila tudi delegacija Domžalskega društva, na čelu katere je bil predsednik Jože Brodar. Sprejem je bil prisrčen, goste sta ob članih pozdravila predsednik društva Zvone Tahirovič in tajnica Urška Bolešek. Poleg gostov iz Domžal so pozdravili tudi županjo Občine Trbovlje Jasno Gabrič, župa- na Občine Hrastnik Mirana Jeriča, ter predstavnike društev vojnih invalidov iz Celja, Kopra in s Koroške. Tokratni zbor članov je bil še posebej prazničen, saj je predsednik Zvone Tahirovič spregovoril o 20-le-tnici Društva vojnih invalidov Zasavje, in vse povabil na proslavo, ki bo 16. junija 2016. V njenem okviru bo tudi razstava ročnih del. Dvajsetletnica delovanja Društva vojnih invalidov Zasavje je bila priložnost in povod, da so se ozrli na prehojeno pot in tudi razmislili, kako naprej. Z minuto molka so se spomnili umrlih, s sprejemom potrebnih dokumentov pa uspešno zaključili delo skupščine. Pokrivajo območje občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi ter uspešno sodelujejo tako s posameznimi društvi kot z Zvezo vojnih invalidov Slovenije, pa tudi z drugimi društvi. Uspešni so pri različnih športnih tekmovanjih invalidov, kar kažejo številna priznanja in pokali. Za celovito uspešno delo so prejeli tudi republiško priznanje, zlato plaketo. Delavni bodo tudi v letu 2016. Množično se bodo udeležili 17. srečanja vojnih invalidov Slovenije, ki bo 28. maja 2016 v Osnovni šoli Sežana. Srečanja se bo organizirano udeležilo tudi DVI Domžale. Besedilo in foto:Jože Novak 12 | slamnik številka 2 | februar 2016 | letnik lvi __ _____ _ slamnik@kd-domzale.si društva Vse se spreminja, potreba po varnosti, solidarnosti, pomoči pa ostaja Ob občnem zboru prostovoljno industrijsko gasilsko društvo helios domžale »Prepričan sem, da smo v tej dvorani vsi gasilci ne samo po formalnem članstvu v društvu, ampak tudi po prepričanju, da je to nujnost za vsakega, ki je v službi v taki tovarni, kot smo mi, in, da se skozi gasilstvo kaže naša pripravljenost, da delamo za dobro te družbe, za dobro našega premoženja, za dobro našega zdravja in pa, ne na koncu koncev. tudi za zavarovanje našega življenja, kot tiste enkratne dobrine neponovljivega človeškega bitja,« je na začetku občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Helios dejal njegov predsednik mag. Marko Vresk. V nadaljevanju je predstavil opravljeno delo, predvsem pa se je zadržal pri delu društva, ki ga terja sprememba organiziranosti poklicnega gasilstva v občini Domžale. Nujnost obstoja gasilstva v Heliosu je prisotna prav od začetka dela nekdanje tovarne, saj je bil že 1947. zaposlen prvi poklicni gasilec. Generacije članov in članic PIGD Helios, danes jih je 458, se že skoraj 70 let trudijo za varstvo pred požari v tovarni, hkrati pa s svojim strokovnim znanjem in najsodobnejšimi sredstvi pomagajo pri gašenju manjših in večjih požarov - znotraj podjetja in izven; veliko skrb namenjajo predvsem preventivnemu delovanju. Nič drugače ni bilo v letu 2015. V njem so nadaljevali z usposabljanjem - tako zaposlenih kot novozaposle-nih delavcev, pripravili vsakoletno ekskurzijo, ki daje nujno potrebno siner-gijo članstvu. V času, ko je modno skrbeti le zase, drugega mehanizma spoznati še druge, skoraj ne poznajo. Oktober s predstavitvami dejavnosti, predvsem pa dan z otroki, je bil edin- stven dogodek. Sicer res ni statistike, koliko novih prostovoljcev se je vključilo med gasilce, pa vendar praksa kaže - gasilstvo se te prime ali pa ne, v otroštvu. Usposabljanje vseh, predvsem pa zaposlenih, ki delajo na delovnih mestih, kjer lahko pride do požara, se je, tako smo slišali iz poročila o delu PIGD Helios, v praksi obrestovalo po najvišji obrestni meri. V nitro emajlih je ukrep sodelavca rešil zdravje, če že ne življenja zaposlenega, ki so ga objeli plameni. Vsaka preprečitev požara, takih primerov pa je bilo kar nekaj, prinese podjetju 100.000 evrov prihranka. Toliko znaša odbitna franšiza zavarovalnice pri požarnem zavarovanju. Preprečitev izlitja oziroma preprečitev izhoda nevarne ali smrdeče snovi iz tovarne in s tem medijskega linča, do katerega pride v takih primerih, pomeni prihranek pri marketinških stroških, ki bi jih sicer morali vložiti v povrnitev imidža. Na to pa se v teh modernih časih veliko da. Iz poročila so razvidne tudi vaje - na obeh lokacijah, s prostovoljci iz obeh občinskih zvez. Poznavanje tovarn je nujno v primeru posredovanj zunanjih gasilcev. Kako bi sicer vedeli kako priti do zgradbe, kjer gori, ali kje so hidranti. Kdor je doživel požar, ve, kako dolge so takrat sekunde. Posebna skrb je bila na občnem zboru namenjena novim izzivom, saj je povsem jasno, da Helios potrebuje gasilstvo tudi, ko ne bo več Centra požarne varnosti Domžale, ki je bil zgodba o uspehu. Edinstvena oblika organizacije, racionalna tako za podjetje, občine in državo. »Upam, da bo nova zadeva boljša, cenejša in učinko- V službi ljudstva, na pomoč! Skupščina Gasilske zveze Domžale Tako kot vsako leto so se delegati prostovoljnih, industrijskih gasilskih društev in poklicne gasilske enote CPV Domžale zbrali na redni letni skupščini Gasilske zveze Domžale, ki že tradicionalno poteka v dvorani gasilskega doma na Žejah pri Sveti Trojici. Delegati in gostje, župan Občine Trzin Peter Ložar, podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec, predsednik CZ Domžale Marko Žagar ter predstavniki sosednjih gasilskih zvez in delegacija iz pobratene Koprivnice iz Hrvaške, ki jo je vodil predsednik GZ Koprivnica Ivek Golubovic, so na skup- srečah in dveh železniških nesrečah. 96-krat so nudili tehnično in drugo pomoč (odpiranje vrat, črpanje vode, prenos obolelih oseb ...) ter 22. krat posredovali v nesrečah z naravnimi snovmi. Gasilci PGD Ihan so opravili tudi 82 prevozov pitne vode na Brdo pri Ihanu. V preteklem letu je 43 kandidatov opravilo tečaj za gasilca in s tem postali novi operativni gasilci. Prav tako je na izobraževanju, ki ga je organizirala GZ Domžale, 37 kandidatov pridobilo naziv specialnosti strojnik. Tečaj za sodnika gasilskih in gasilsko--športnih disciplin se je udeležilo in ščini Gasilske zveze Domžale prisluhnili poročilom funkcionarjev zveze za leto 2015 in planom dela za leto 2016. V poročilih funkcionarjev gasilske zveze je bilo slišati, da so gasilci, tako prostovoljni kot poklicni, v preteklem letu sodelovali na 314 intervencijah. Spopadali so se s kar 40 požari v objektih (12 dimniških), 39 požarih v naravi in 17 požarih na prometnih objektih. Posredovali so v 98 prometnih ne- ga uspešno opravilo šest tečajnikov. Izobraževanja za pridobitev specialnosti ICZR, ki je potekalo na Igu pri Ljubljani, se je udeležilo in ga uspešno zaključilo 116 tečajnikov. V juniju in juliju je potekalo tudi izobraževanje gasilcev za uporabo helikopterja pri gašenju požarov v naravi. V sodelovanju z območnim združenjem Rdečega križa Domžale je potekalo usposabljanje za naziv bolničarja, ki se ga vitejša. Zato na tem mestu hvala vsem, ki so podpirali in sodelovali v tej zgodbi. Začetniki z izjemo dveh ali treh so že pokojni. Brez njih nas ne bi bilo. Hvala vsem gasilcem, ki so šli čez CPV, ob vseh pripetljajih, težavah, včasih nejevolji, bili smo ,dream team'. Hvala pa tudi občinam, državi, ki so nam zaupali, čeprav smo začeli iz majhnega, vendar z dolgoletno tradicijo in velikimi srci.« Ker se bo CPV preoblikoval v zavod, bo PIGD moralo prevzeti drugačno vlogo - odigrati poslanstvo -in prevzeti nase vse naloge, razen vodenja intervencije ob velikih požarih ali drugih dogodkih. Čaka jih usposabljanje, razširjanje in pojasnjevanje pomena gasilstva, iskanje načina za zagotovitev obstoja društva, umestitev društva v sistem požarnega varstva in življenja Heliosa. Prepričana sem, da bodo to v novih razmerah znali in zmogli, tudi ob upoštevanju humanega in plemenitega dela generacij pred njimi, predvsem pa zaradi spoznanja, da gre čas naprej, da se vse spreminja, potreba po varnosti, solidarnosti, pomoči pa ostaja. Zato verjamem, da bo Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Helios dobro delalo tudi vnaprej! Vera Vojska Foto: arhiv PIGD Helios Godba Domžale prvič v svoji zgodovini dobila predsednico -Ano Ivanšek Godba Domžale ima v svojih vrstah 74 članic in članov različnih starosti, vsem pa je enako to, da so glasbeniki in to ne samo po profesiji, temveč tudi po srcu. je udeležilo 28 tečajnikov. Izobraževanja za varno delo z motorno žago se je udeležilo pet tečajnikov. V letu 2015 je potekalo tudi nekaj sektorskih, medsektorskih in občinskih vaj, ki predstavljajo permanentna usposabljanja, na katerih preverjajo opremljenost in predvsem usposobljenost enot. Skupaj s štabom CZ Domžale so lani maja gasilci sodelovali tudi na občinski zaščitno-reševal-ni vaji Domžale 2015, ki je potekala na Domu upokojencev Domžale. Skozi vse leto so vse generacije gasilcev sodelovale tudi na številnih ga- silskih tekmovanjih. Predsednik in poveljnik GZ Domžale Stane Kovač in Matjaž Merkužič sta se zahvalila tudi občinama Domžale in Trzin za sofinanciranje njihove opreme, vozil in usposabljanja. Po uradnem delu je sledil še družabni del s pogostitvijo, za katero so več kot odlično poskrbele gasilke in gasilci PGD Žeje-Sveta Trojica. Besedilo in foto: Miha Ulčar godba domžale Če je Ljubljana po besedah njenega prvega moža najlepše, najboljše, najbolj zeleno in še ne vem kakšno mesto na svetu, se moramo tudi v Domžalah pohvaliti s kakšnim presežkom. Res je, tudi mi imamo zelenja na pretek, veliko lepih deklet, še bolj zalih od Ljubljančank, in še česa. Imamo pa zagotovo najboljšo godbo na svetu. S tem se pa v Ljubljani z nami ne morejo primerjati in seveda nikjer drugje na svetu. Že 132 let nas Godba Domžale razveseljuje ob različnih prilikah, saj skorajda ni prireditve v Domžalah in v okolici, da jih ne bi bilo poleg. Godba Domžale ima v svojih vrstah 74 članic in članov različnih starosti, vsem pa so glasbeniki ne le po pro-fesiji, temveč tudi po srcu. Mnogi med njimi se udeležujejo tudi različnih tekmovanj, kjer redno posegajo po najvišjih mestih. Med njimi je tudi Annemarie Glavič, ki je na državnem tekmovanju v začetku marca, v igranju flavte osvojila 97,67 točk in zlato plaketo. Na rednem letnem občnem zboru društva, ki je potekalo 3. marca 2016, v prostorih Godbenega doma v Domžalah, so poleg poročil organov društva ter programa dela za to leto, izvolili tudi novo vodstvo. Letos je bilo po petih letih spet volilno leto. Ker pa so na občnem zboru spremenili tudi statut, se bo po novem ta doba skrajšala za štiri leta. Godba Domžale je na volitvah dobila prvo predsednico po 132 letih delovanja. Nekdanjega predsednika društva Mateja Primožiča - Patota, ki ga v kratkem čakajo novi izzivi, je zamenjala Ana Ivanšek, ki je članica Godbe Domžale že 20 let. V pomoč ji bo novoizvoljena podpredsednica Tjaša Križnar, ki je do zdaj opravljala funkcijo tajnika. To mesto je prevzel Matej Primožič. Občnega zbora so se udeležili tudi gostje, in sicer dr. Franc Habe, predsednik KS Slavka Šlandra, ki je zastopal vse tri domžalske krajevne skupnosti, Petja Orehek, predsednica Društva narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale, Franc Grčar iz PGD Domžale, Miha Sršen iz PGD Stob, prof. Tomaž Habe in Pavel Pevec, nekdanji koordinator Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, območne izpostave Domžale, ki je pred kratkim prevzel funkcijo upokojenca. Članicam in članom Godbe Domžale se je Pavel zahvalil za dobro sodelovanje in jim zaželel čim več uspehov. Matej Primožič pa mu je v imenu Godbe Domžale v zahvalo za dobro sodelovanje podaril sliko. Poleg vaj in nastopov domžalske godbenike v letu 2016 čaka kar nekaj zanimivih projektov. Tudi letos prvomajska budnica skozi Domžale ne bo šla brez njih. Dvajsetega maja bodo imeli v Hali KC Domžale tradicionalni koncert, tokrat s Klapo Campi, junija bodo sodelovali na prazniku češenj, avgusta na 110-letnici PGD Stob-Depala vas, gostovali bodo v Srbiji, na koncu leta pa sledi tradicionalni praznični koncert. Letos nameravajo v svojih prostorih God-benega doma zamenjati okna, nabavili bodo manjkajoče plašče in seveda nas ob koncu leta razveselili s koledarji. BEsEDILo in foto: MIHA ULčAR LETNIK LVI | FEBRUAR 2016 | ŠTEVILKA 2 slamnik | 13 GLAS MLADIH Brezplačna pravna pomoč v Domžalah Na Občini Domžale v okviru pravne in kadrovske službe brezplačno pravno pomoč izvajajo že dlje časa, za 'pro bono' pravne nasvete pa bodo odslej skrbeli tudi študentje prava. Tjaša Banko Foto: Klub študentov Domžale Vsak odrasel človek se je gotovo že znašel v situaciji, ko je potreboval pravni nasvet. Toda žal si ga vsakdo ne more privoščiti, zato danes obstajajo različne možnosti brezplačne pravne pomoči. Za idejo zaslužen Klub študentov Domžale Dobrodelnega projekta se je domislil Vasilij Prašnikar iz Kluba Študentov Domžale, v domeni katerega bodo študenti pravne fakultete pod mentorstvom profesorjev del svojega prostega časa in izkušenj prostovoljno namenili občanom iz lokalne skupnosti, ki so se znašli pred takšno ali drugačno pravno zagato. »Ideja pravzaprav izvira iz nekdanjega kluba (Študentski klub Domžale), kjer sem kot študent takrat še dodi-plomskega prava vodil rubriko Vprašaj pravnika,« nam je povedal pobudnik Vasilij Prašnikar, ki ga je k izvedbi projekta, kot pravi, spodbudila partnerka Maša Škrbec Zorzenone. »Praksa iz preteklosti je pokazala, da ljudje včasih potrebujejo zgolj nekaj osnovnih odgovorov na vprašanja, s katerimi se odvetniki neradi ukvarjajo, saj gre pogosto za preproste zadeve, ki jih ne morejo zaračunati, vendar pa jim takšno svetovanje kljub temu vzame čas. Posameznike je velikokrat tudi strah, da bodo morali za svetovanje pri odvetniku, četudi imajo le nekaj osnovnih vprašanj, odšteti preveč denarja.« V klubu zato poudarjajo, da je ta projekt humanitaren in brezplačen za vse - članstvo v klubu torej ni pogoj. Njihov cilj je tako pomagati ljudem kot tudi širiti praktične izkušnje mladih pravnikov, ki bodo po končanem študiju iskali svojo prvo zaposlitev na tem področju, humanitarno udejstvovanje v času študija pa jim bo takrat lahko služilo tudi kot dobra referenca. Računajte na osnovno pomoč Vsak posameznik, ki potrebuje pravni nasvet, se lahko obrne na Klub študentov Domžale, bodisi prek elektronske pošte (info@studenski-dom-zale.si) bodisi osebno v Domžalskem domu v času klubskih uradnih ur. »Ob osebnem obisku bomo, če bo kdo od udeležencev projekta navzoč, za- devo preučili in predebatirali takoj, v primeru kontaktiranja prek elektronske pošte pa bo zainteresirani občan, ki potrebuje pravno pomoč, lahko izpolnil kratek obrazec, v katerem nam bo zaupal svoje osebne podatke ter kratek opis težave,« pravijo v klubu. Vse zadeve bodo nato razdelili med sodelujoče aktiviste, od katerih bo vsak zadolžen za posamezen primer iz določenega pravnega področja. »Potrudili se bomo, da vam bomo v čim krajšem času posredovali najboljši možni odgovor in morebitno sodno prakso z ustreznega področja.« Prosilci pomoči naj ne pričakujejo poglobljenih razprav o vsakem konkretnem primeru, vsekakor pa lahko računajo na (najmanj) elementarno pomoč. »Ta je osredotočena zlasti na razlago pravnih pojmov in institutov, vprašanja, kam se naslavljajo morebitne pritožbe, kako se sestavljajo vloge, kakšne so posameznikove pravice in na koga se obrniti, kadar so te kršene,« pojasnjuje Vasilij, in opozarja, da bo za kompleksnejše zadeve, kot je denimo zastopanje na sodišču, še vedno treba obiskati pravega odvetnika. Iz teorije v prakso Dobrodelni študentje se spominjajo primera iz prakse, ki so ga uspešno rešili nedavno tega, ko se je na njih obrnila 26-letna študentka, ki je na Center za socialno delo vložila prošnjo za redno socialno pomoč. CSD je njeno vlogo zavrnil z argumentom, da ima dekle status študentke in zato do socialne pomoči ni upravičena. »Vendar zakon osebam s statusom študenta izrecno ne prepoveduje prejemanja denarne socialne pomoči, zahteva le določene pogoje, ki jih mora študent, za razliko od brezposelne osebe, posebej izpolnjevati. Tako smo jo opozorili na relevantne določbe zakona, ki naštevajo pogoje za prejemanje tovrstne pomoči v primerih, ko ima prosilec za denarno pomoč še vedno status študenta. Študentka se je na podlagi našega pravnega mnenja pritožila in s pritožbo tudi uspela.« Trenutno pri projektu sodeluje osem študentov, še vedno pa so odprte možnosti za sodelovanje, v kolikor se kdo želi pridružiti, pravijo. Področja, ki se jim za zdaj posvečajo, so: civilno pravo, upravno pravo, kazensko pravo, socialne zadeve (štipendije, socialna pomoč ...), dedno in družinsko pravo. V primeru povečanega obsega dela so bodoči pravniki pripravljeni razširiti področja še na ostale veje pravnega svetovanja. Več o projektu si lahko ogledate na spletni strani www. studentski-domzale.si. V Klubu študentov Domžale so nam zaupali tudi slogan projekta, ki se glasi: »Honeste vivere alterum non laedere suum cuique tribuere iuris praecepta sunt«, kar v p v prevodu pomeni: »Pošteno živeti, drugega ne prizadeti, vsakomur pa dati tisto, kar mu pripada, so osnovna načela pravičnosti.« □ Drugačnost nas bogati V okviru festivala Bralnice pod slamnikom je lani izšla slikanica brez besed z naslovom Dolgokraki žabec, ki je delo petih sedmošolcev. Pogovarjali smo se z avtorjem scenarija slikanice Dolgokraki žabec, 13-letnim Galom Piršem iz Domžal, ki je v času nastanka slikanice obiskoval 7. b razred na OŠ Venclja Perka. Špela Keber Foto: Iztok Dimc V okviru Mladinskega literarnega festivala Bralnice pod Slamnikom je leta 2015 za spodbujanje strpnosti na predlog slovenske sekcije IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko književnost) in s finančno pomočjo slovenske nacionalne komisije za Unesco izšla slikanica brez besed Dolgokraki žabec, ki so jo narisali učenci OŠ Venclja Perka Domžale pod vodstvom mentorice Vanje Repič. IBBY Slovenija jo je podaril IBBY sekciji Italija za begunce na otoku Lampedusa, brezplačno pa so jo prejeli tudi otroci priseljencev v Sloveniji. Kako je prišlo do ideje o slikanici brez besed? Med uro likovne vzgoje smo se pogovarjali, da bomo učenci pripravili različne scenarije, zgodbe za slikanico brez besed, nato je učiteljica izbrala pet najboljših scenarijev. Med temi petimi je bil tudi moj scenarij, moja ideja, nato sem izbral sošolce in sošolke, s katerimi smo potem izdelali Rok Gošnik, Gal Pirš, Edvina Dedič in Rok Mlinar Vahtar to knjigo. Ker med samim poukom ni bilo dovolj časa, smo se dobivali tudi popoldne po koncu šole, da smo slikanico dokončali. Zbral sem tiste, ki najlepše rišejo, in prijatelje. Kdo vse je še sodeloval pri izdelavi slikanice? Sodelovali so še sošolci takratnega 7. b razreda: Rok Gošnik, Jan Bašič, Rok Mlinar Vahtar in Edvina Dedič. V knjižici piše, da je idejni avtor ilustracij Rok Mlinar Vahtar? Rok zelo lepo riše in ima veliko idej za stripe. Vse zvezke ima porisane s stripi. Tudi pri tej knjižici je naslikal največ. Kako to, da si izbral žabo za glavnega junaka? Ko sem bil majhen, sem imel nekaj knjig o žabcu, in mi je takoj prišel na misel, ko sem razmišljal o scenariju. Kakšno je glavno sporočilo te slikanice? Da moramo biti strpni ne glede na drugačnost. Strpni moramo biti do drugih tudi, če so drugačni. Recimo, če je nekdo drugačne narodnosti, pa se preseli v neko novo državo in ga tam vsi zasmehujejo, ker ni iz njihove države, potem to pomeni, da so do njega nestrpni. Se pravi, da moramo biti strpni drug do drugega, ne glede na to, iz kje smo, kakšne rase, narodnosti smo. Pa imaš občutek, da je v tvojem okolju dovolj strpnosti do drugačnih? Med mojimi sošolci opažam več strpnosti kakor nestrpnosti, kar je vzpodbudno. Tudi sam sem strpen do drugačnih. Bi lahko na kratko opisal zgodbo o žabcu? Žabec z dolgimi kraki se preseli v neko drugo mlako, kjer živijo žabci, ki mu niso podobni, imajo namreč krajše krake kakor on. Na začetku vsi zasmehujejo tega žabca zaradi njegovih daljših krakov. Nekega dne pa gredo vse žabe po hrano in na poti naletijo na veliko razpoko, ki je zaradi svojih kratkih krakov ne morejo prečka- ti. Noben žabec ne more preskočiti te razpoke razen dolgokrakega žabca. Zato potem ta žabec nese druge žabe čez to razpoko, in tako vsi spoznajo, da je drugačnost lahko tudi dobra. Zakaj ste dobili nalogo, da naredite slikanico, kjer govorijo samo slike? V glavnem zato, ker je knjiga namenjena otrokom beguncem, nekateri še ne znajo brati ali pa govorijo različne jezike, zato je slikanica najboljša izbira. Slikanica je bila tudi dejansko poslana beguncem na Lampeduso. Kako je bila slikanica sprejeta med sošolci? Pozitivno, čestitali so mi, da je bila na natečaju izbrana naša slikanica, da jo je potem Založba Miš natisnila v tisoč izvodih, in da je zares prišla do beguncev, ki jim je bila namenjena, podelili pa so jo tudi otrokom po slovenskih šolah. Bi še sam rad kaj sporočil bralcem Slamnika? Da je sporočilo knjige strpnost do drugih tudi zaradi tega, ker so ljudje velikokrat preveč nestrpni do beguncev, in da ne smemo pozabiti, da bežijo od vojne in da niso sami krivi, da je pri njih tako, da je zadaj politika. □ 14 I slamnik novice ŠTEVILKA 3 I MAREC 20l6 | LETNIK LVI slamnik@kd-domzale.si Skupnost Srečanje - Pot iz odvisnosti Nova Samova mestna trgovina v Domžalah Skupnost Srečanje je terapevtska skupnost, ki je namenjena ljudem na družbenem robu, ki so se tam znašli zaradi različnih težav, predvsem zaradi različnih zasvojenosti. Namen Skupnosti Srečanje je pomagati ljudem na poti zdravljenja zasvojenosti. V Sloveniji obstaja že več kot 20 let. Prvi tovrstni center je leta 1994 na pobudo Slovenske Karitas osebno odprl don Pierino Gelmini v Novi Gorici. Danes v Sloveniji deluje pet tovrstnih skupnosti. moč, podporo in spodbudo. Vzajemna samopomoč pa pomeni, da posamezniki, ki so že vidno napredovali, prevzamejo delno odgovornost za skupino in to postane pomemben vidik lastnega napredka. Elementi samoorganizacije se tesno prepletajo s strokovno podporo strokovnih delavcev. V prvi vrsti je program namenjen tistim, ki imajo vrsto težav, povezanih z zlorabo različnih substanc. Že nekaj časa na vrata skupnosti trkajo in Program Skupnost Srečanje je namenjen odvisnikom, ki so se odločili, da bodo trajno prenehali z uživanjem drog, alkohola in drugih substanc, ki povzročajo odvisnost. Njegov namen je odvisniku omogočiti, da spremeni dosedanji način življenja ter se usposobi za samostojno in odgovorno življenje brez droge, alkohola ... Za program je značilen celostni pristop. Organiziran je v obliki manjših terapevtskih skupnosti, kjer posameznik skozi praktično življenje spoznava samega sebe, vzpostavlja drugačen odnos do samega sebe, do odgovornosti, življenja, družbe, sočloveka in svojcev, ki so tudi del programa. Vsaka skupnost je organizirana kot skupina za samopomoč, kar pomeni, da vsak član skupnosti veliko prispeva k procesu lastnega spreminjanja in spreminjanja drugega. Močno sporočilo skupine, ki ga posameznik počasi privzame, je lastna odgovornost za preteklost kot tudi sedanjost in prihodnost. Določene stvari mora posameznik opraviti sam, skupnost pa mu je v po- VIMUZEJU April 16 MENACENKOVA DOMAČIJA Muzejska hiša bo aprila zaprta zaradi postavitve nove stalne razstave: France Ahčin kipar Odprtje: maj 2016 SLAMNIKARSKI MUZEJ SREČANJA ^PODSLAMNiKi Sreda, 13. april 2016, ob 19. uri | Vstop prost. ^ Janez Bizjak O odmevih megalitske kulture v slovenski krajini in njenem kulturnem izročilu Srečanje bo pripravila in vodila Cveta Zalokar. 3. december 2015 - 31. maj 2016 Razstava | Vstop prost. Iz Stražišca po Evropi -sita iz konjske žime Kulturni dom Franca Bernika Domžale MENACENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si I Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. Če ste se zadnje čase spraševali: »Kje v Domžalah kupiti kladivo?« Je bil odgovor: »V Jaršah.« Zdaj ne bo več tako. V središču Domžal že dlje časa ni trgovine s tehničnim materialom za osnovna opravila v hiši ali stanovanju. Z veseljem napovedujemo njeno odprtje v aprilu. Podjetje Sam se ponaša s 25-le-tno tradicijo prodaje izdelkov za gradnjo in dom in se nenehno razvija ter usmerja svoje napore v ugoditev želja in potreb kupcev. V centru Domžal, na dvoriščni strani stavbe nekdanjega Kovinarja, na Ljubljanski 71, bo aprila odprla vrata nova, dobro založena manjša tehnična trgovina. Namenjena bo vsem Domžalčanom in v njej bo na voljo osnovni nabor ročnega in električnega orodja, vijaki, vezni elementi, notranje in zunanje barve, premazi in laki. Da bodo prostori zažareli v pravi luči, bo tu še izbor svetil, stikal in osnovni nabor elektro-instalacij, obenem pa še izdelki za nego in vzdrževanja vrta ter izdelki široke potrošnje. Pri izbiri bodo pomagali strokovno pod- kovani in izkušeni prodajalci ter svetovali ob nakupu vodovodnega materiala ali barvnih kombinacij. V mestni trgovini boste našli osnovni nabor gradbenega materiala za vzdrževanje doma, za nakupu gradbenega materiala za gradnjo hiše, kot so streha, opeka, izolacija in stavbno pohištvo, pa bo še vedno treba v trgovino Sam Jarše v poslovni coni Jarše pri Radomljah, kjer imajo več kot 15.000 izdelkov ves čas na zalogi. Mestna trgovina Sam Domžale se bo razprostirala na 150 m2 in bo v pomoč tistim, ki se lotevajo opravil doma in okrog hiše. so sprejeti ljudje, ki imajo poleg naštetih tudi druge resne težave, povezane s pravosodnim sistemom, pomanjkanje pozitivne socialne podpore, težave z duševnim zdravjem in druge osebnostne motnje. Edini pogoj, ki ga posameznik mora izpolniti pred vstopom v skupnost, je želja po spremembi svojega življenjskega sloga in pripravljenost na tem trdo delati. Velik delež uspešnosti samega programa lahko pripišemo tudi temu, da je obvezno sodelovanje samih svojcev tistega, ki je v Skupnosti Srečanje. Program ne samo, da nudi podporo, zaupanje in tolažbo svojcem, temveč si tudi prizadeva, da se spreminjajo tudi svojci in tako prispevajo k dobrim rezultatom. Skupnost Srečanje je zastavila tudi poseben del programa reintegracije, ki je namenjen tistim, ki program zaključujejo in nimajo nobene možnosti samostojnega življenja, ali pa ni smiselno, da se po zaključku programa vrnejo v staro okolje. Zavod Pelikan - Karitas Pisarna: 030 646 943 Od otroštva naprej na svoje ledvice glej! Ljudje imamo dve ledvici, ki ležita v trebuhu ob hrbtenici in ju delno krijejo rebra. Vsaka ledvica je velika približno toliko kot stisnjena človeška pest in je fižolaste oblike. Naše preživetje je odvisno od teh dveh organov, čeprav lahko živimo tudi samo z eno ledvico ali če obe delujeta delno. Na pobudo Mednarodne zveze za nefrologijo in Mednarodne zveze za ledvične bolezni svetovni dan ledvic obeležujemo vsak drugi četrtek v marcu, letos je bilo to 10. marca. Ob tem dnevu so v Zdravstvenem domu Domžale, v organizaciji Zdravstveno vzgojnega centra, med 9. in 11. uro, brezplačno merili krvni pritis in proteine v urinu. Tudi letos so pri Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Slovenskem nefrološkem društvu ob svetovnem dnevu ledvic organizirali aktivnosti, s katerimi so želeli ozavešča-ti javnost o pomenu delovanja ledvic, kronični ledvični bolezni in njenem zgodnjem odkrivanju ter preprečeva- nju. Aktivnosti so potekale pod sloganom: Od otroštva naprej na svoje ledvice glej! Vodja Zdravstveno vzgojnega centra Zdravstvenega doma Domžale Andreja Heine nam je povedala, da je bil odziv na akcijo izredno velik. Vsi, ki so opravili meritve, so po testih dobi- li tudi rezultate meritev. V primeru odstopanj so jih napotili k svojemu osebnemu zdravniku. Treba se je namreč zavedati, da kronična ledvična bolezen precej poveča tveganje za srčno--žilne bolezni - to je zelo pomembno, čeprav včasih spregledamo. Besedilo in foto: Miha Ulčar SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. www.kd-domzale.si do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; T: 01/722 50 50 ob praznikih, ned. in pon. zaprto. Srečen posameznik je temelj zadovoljnega partnerstva Sveže izdana knjiga domžalske avtorice z naslovom Zapeljana Zala brez dolgovezenja poda vpogled v čustva različnih ljudi. Prevladuje odprt dialog vseh vključenih, glavna junakinja pa temelji na skupku več različnih likov iz vsakdanjega življenja, je na predstavitvi knjige v domžalski knjižnici, ki jo je pospremilo zanimivo omizje o partnerskih odnosih, povedala avtorica Mateja Kegel Kozlevčar. Kot dodaja, vsak bralec v knjigi lahko nekako sreča sebe ali spozna, kako bi se sam soočil z določeno življenjsko situacijo. Knjiga odpira tudi vpogled v medijsko poročanje, in kot pravi Tjaša Banko, novinarji velikokrat posegajo v življenja drugih in to ni vedno prijetno, tudi ne za samega novinarja. »Zaradi gonje za več imamo vse premalo časa, in to ne le zase, ampak tudi za svoje drage. Ker z njimi ne preživljamo več toliko časa kot nekoč in ker ta ni kakovosten, je tudi ločitev vse več,« je pojasnila Bašič Jančarjeva. Kot je povedal Sebastijan Horvat, predavatelj s področja partnerskih odnosov, je dejansko le nekaj odstotkov parov res srečnih, kar je po njegovem logično, saj se partnerskih odnosov ne učimo tako kot matematike ali slovenščine. Je pa Bašič Jančarjeva pri tem dodala, da so zadovoljni pari predvsem tisti, ki si kljub sodobnemu tempu uspejo vzeti čas zase, in se zavedajo, če otroke kdaj pustijo doma, da se lahko posvetijo skupnemu uživanju, je to vložek v lastno zadovoljstvo. Je pa po njenem eden ključnih elementov srečnega odnosa humor - da se zna par skupaj nasmejati in tudi kakšno zahtevno situacijo prebroditi na ta način. V odnosu je najprej prisotna zaljubljenost, po prvih nekaj letih sledi navezanost, je spomnila Lidija Bašič Jančar, in dodala, da tako kot se otrok po prvih treh letih začne odmikati od mame in odkrivati svet, tako tudi partnerji pogosto začnejo ali pa skušajo premikati meje odnosa. Je pa, tako Horvat, potem odvisno tudi od samih partnerjev, kaj bodo s tem dosegli. Nekatere lahko ljubosumje privede do tega, da se nehajo truditi za partnerstvo, drugi postanejo pretirano ljubosumni, kar spet ne vodi v zadovoljstvo. Ljudje, ki varajo, so navadno nezadovoljni, in v skokih čez plot iščejo le trenutne občutke sreče, je dejala Bašič Jančarjeva. Je pa, so se strinjali prisotni, sreča - ki predstavlja stanje, ne zgolj trenutek - nekaj, za kar se je treba stalno truditi in ni nikdar samoumevna. Iz občinstva je nazadnje prišel iskriv sklep, da za srečo posameznik niti ne potrebuje partnerja, saj da lahko lastno srečo ustvari tudi sam, Sebastijan Horvat pa je pri tem zaključil, da je pravzaprav srečen posameznik tudi ključni steber zadovoljnega partnerskega odnosa. Alenka Žumbar Klopčič LETNIK LVI | FEBRUAR 2016 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 15 NOVICE Letos praznujemo 150-letnico delovanja Rdečega križa na Slovenskem Območno združenje Rdečega križa Domžale je svoje poslanstvo dobro opravljalo tudi v oteženih pogojih dela leta 2015 in blažilo posledice spremenjenih razmer. Tak pozitivni pristop bodo ohranili tudi v letu 2016, ko se bodo pri reševanju problematike trudili, da bi s prostovoljnim delom, zagnanostjo, medsebojnim sodelovanjem in spoštovanju načel Gibanja Rdečega križa zagotovili nadaljnji razvoj, rast in napredek ter ugled, ki si ga zasluži in ima RKS kot največja in najstarejša humanitarna organizacija. Letos praznuje svoj 150. rojstni dan. Pogled na del opravljene dejavnosti domžalskega RK pokaže, kako pomembna je pomoč te humanitarne organizacije socialno prikrajšanim in ranljivim ljudem. V materialni obliki so jim pomagali z razdeljevanjem hrane iz EU Sklada ter s prehrambnimi paketi in pralnim praškom. Iz naslova FIHO in lastne akcije Lepo je deliti so od RKS prejeli 1177 prehrambnih paketov in pripadajoče 3 kg vrečk pralnega praška. Z lastnimi sredstvi so zagotovili še 250 enakih pomoči. Vsa pomoč se je delila v povezavi s krajevnimi organizacijami Rdečega križa, socialnimi službami, društvi in ostalimi organizacijami na območju vseh petih občin. Razdeljeni so bili tudi izdelki iz iEU Sklada za najbolj ogrožene: 2600 kg pšenič-ne moke, 1650 kg kratkih testenin, 3000 kg špagetov, 1692 kg riža, 6480 l mleka in 750 l sončničnega olja, 660 zabojčk-ov po 8 kg jabolk, vsako sredo pa delijo viške hrane v okviru projekta Donira-na hrana pod okriljem Lions Domžale. Lani je iskalo materialno pomoč blizu 1700 oseb (iz vseh petih občin), razdelili so prek 2000 kg rabljenih oblačil in obutve. Še vedno so problemi s prostori za skladiščenje rabljenih predmetov in oblačil, obutve in drugega, na oglasni deski pa so vedno objavljene informacije o opremi, ki je na voljo. 189 socialno ogroženim družinam in posameznikom je bila v letu 2015 s sklepi posebne komisije odobrena denarna pomoči (za plačilo ,osnovnih' položnic) v znesku 24.871,85 evra, z nakupom šolskih potrebščin za osnovnošolce in dijake so pomagali 187 otrokom iz 96 družin. Ob svetovnem dnevu hrane so skupaj z osnovnimi šolami Domžale, Roje in Moravče prvič organizirali akcijo Drobtinica na terenu (zamenjava kruha in pekovskih izdelkov za prostovoljne prispevke) ter pridobili 654,47 evra za šolski sklad. V javni kuhinji je povprečno dnevni obrok prejemalo do 15 občanov. Izdano je bilo okoli 3500 toplih obrokov, V bivalnikih so živeli štirje brezdomci, predvsem v zimskem času so potrebe po namestitvi vse večje. Poraba sredstev iz naslova socialnih pomoči v letu 2015: Denarne pomoči, plačila položnic občanom...........24.871,85 € Stroški za letovanje otrok ... 1.600,00 € Nabava prehrambnih paketov ............................3.323,00 € Bivalniki za brezdomce.....1.358,00 € Boni za nakup šolskih potrebščin ....................... 4.220,00 € Skladišče rabljenih oblačil in obutve ............................. 617,73 € Donirana hrana - pobiranje, razdeljevanje ....................... 655,45 € Skupaj ............................ 36.646,03 € V okviru programa letovanja socialno ogroženih otrok in akcij Peljimo jih na morje Engrotuša in fundacije FIHO je brezplačno letovalo sedem dni 15 socialno ogroženih otrok in pet starejših oseb na Debelem Rtiču. Skupaj z Zvezo prijateljev mladine je RK na Krku omogočil letovanje 14 otrokom. Posebej je treba pohvaliti delo prostovoljcev v krajevnih organizacijah Rdečega križa in njihovo skrb za starejše (srečanja, obiski, izleti idr.). Skozi vse leto so prostovoljci iz 13 krajevnih organizacij obiskali 2281 starejših, osamljenih, bolnih in invalidnih občanov, pripravili srečanja za 629 oseb in organizirali štiri izlete. Opravili so več kot 5.000 prostovoljnih ur. V programu Varovanje in krepitev zdravja je Rdeči križ preprečeval kronične nalezljive bolezni s prizadevanji za zmanjševanje delovanja rizič-nih faktorjev za njihov nastanek (tobak, alkohol, nezdrava in neuravnotežena prehrana, prekomerna telesna teža, aktivnosti za zdravje), skozi zdravstveno vzgojo in s preventivnimi vzgojnimi gradivi, delavnicami TPO in pravilne uporabe AED, s tečaji oživljanja in prve pomoči, z dnevom odprtih vrat in drugimi aktivnostmi. Območno združenje Rdečega križa Domžale ima v Občini Domžale 1810 članov. Nesebično delo zaposlenih, strokovnjakov in številnih prostovoljcev v krajevnih organizacijah je tudi v letu 2015 zagotavljajo dobro delo, k čemur prispeva tudi stalno izobraževanje (Najdi prostovoljca v sebi), sodelovanje s civilno zaščito, predstavljanje dejavnosti na stojnicah, pomoč pri projektu »'odpis dolgov', kjer so nudili pomoč pri pridobitvi potrebnih dokumentov; Program boja proti odvisnostim so izvajali mentorji na osnovnih in srednji šoli. Za prizadevno delo se jim iskreno zahvaljujejo. Izdanih je bilo veliko število zloženk, gradiv in drugih preventivnih materialov. Posebej so se angažirali tudi pri usposabljanju in izobraževanju prostovoljcev vseh generacij ter pri predstavitvi dejavnosti Rdečega križa. In kako bo v letu 2016. Sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Domžale Majda Mernik je zapisala: »Rezultati opravljenega dela v letu 2015 so dobro izhodišče za aktivnosti, ki bodo pripomogla k blaženju posledic spremenjenih razmer tudi v naslednjem letu. Tudi v letu 2016 bomo pristopali k ohranjanju pozitivnega pristopa pri reševanju problematike, skupnemu trudu in naporih, zagnanosti, medsebojni komunikaciji, tvornemu sodelovanju in spoštovanju načel Gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, kar je garancija za nadaljnji razvoj, rast in napredek našega društva ter ugled, ki si ga zasluži in ima RKS kot največja in najstarejša humanitarna organizacija.« Vera Vojska Foto: arhiv RK Optika Škofic že od 1975 Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06 delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12 Digestat ali tekoče gnojilo iz Bioplinarne Ihan Vaje za stabilizacijo trupa Petrol kmetovalcem v domžalski občini in širši okolici ponuja okolju prijazno tekoče gnojilo, ki nastaja v njihovi Bioplinarni Ihan kot eden končnih produktov pri razgradnji bioloških odpadkov - olj in maščob iz prehran-ske industrije ter mlečnih izdelkov. Postopek razgradnje bioloških odpadkov v bioplinarni poteka od 30 do 40 dni v pogojih brez kisika in pri temperaturi 40 °C. Pri razgradnji nastaneta dva glavna produkta, bioplin in di-gestat. Bioplin se porablja za pogon plinskih motorjev, ki proizvajajo električno energijo, digestat pa je odlično gnojilo za kmetijske pridelke. Ima veliko hranilnih snovi in mineralov ter posebno mikrobakteriološko floro, zaradi česar je odlično nadomestilo za kemična umetna gnojila. Je gostejše tekoče oblike, črne barve in rahlega vonja. Digestat ne vsebuje živinskih gnojil in je popolnoma brez dodanih umetnih snovi ter živalskih odpadkov, zaradi česar je okolju prijazen. Po sestavi je digestat podoben živinskim gnojilom. Zaradi odličnega razmer- ja med hranilnimi snovmi in bakterijsko sestavo obnavlja talno mikrofloro, pospešuje rast pridelka, povečuje količino pridelka, preprečuje bolezni rastlin in ohranja stabilne pogoje tal za nadaljnjo obdelavo. Digestat vsebuje tudi velik delež dušika v takšni obliki, da je rastlinam lažje dostopen, kar pa se kaže v večjem izkoristku za rast pridelka. Digestat Bioplinarne Ihan je uvrščen v 1. kakovostni razred in ima potrjeno deklaracijo o ustreznosti. Petrol ima za njegovo oddajo urejena vsa potrebna potrdila, ob vsakem odjemu pa izdajo tudi prevozni nalog o količini odjema. Digestat se prevaža s cisternami, zato vse kmetovalce vabijo, naj jih pokličejo na telefonsko številko 041 934 987, na kateri so dosegljivi vsak delovnik od 6. do 16. ure, in se dogovorijo za prevzem. Bolj kot močna mišična kontrakcija je pomembna pravilna in usklajena mišična aktivnost, saj za dobro stabilizacijo trupa med večino vsakodnevnih aktivnosti zadostuje že precej šibkejša mišična kontrakcija. Pomembno je torej zagotoviti ustrezno komunikacijo med mišicami in možgani za njihovo usklajeno delovanje. Pri izvajanju vaj za stabilizacijo je potrebna postopnost. Če bomo preskočili začetno stopnjo, se nam lahko zgodi, da učinek v napredni stopnji ne bo pravi, saj ne bomo znali pravilno aktivirati ključnih mišic. V začetni stopnji se bomo naučili vzpostaviti povezavo med možgani in želenimi mišicami ter tako aktivirati pravilne mišične skupine. Predvaja Opora na vseh štirih: Postavimo se v položaj opore na dlaneh in kolenih. Hrbtenica naj bo v naravnem položaju ter glava v podaljšku trupa. V tem položaju močno aktiviramo trebušne in hrbtne mišice ter mišice medeničnega dna. Ob tem, ko imamo močno aktivirane stabilizatorje, pa nikar ne pozabimo na sproščeno dihanje. Če nam uspe oboje hkrati, potem lahko začnemo z vajami za začetnike. Sklop vaj za začetnike Bočna opora: Opora bočno na podlahti in spodnji nogi, ki je v kolenu pokr-čena za 90 stopinj. Pomembno je, da so ramena, boki in gleženj v ravni liniji. Druga roka pa je iztegnjena navpično navzgor. Držimo v tem položaju, dokler nam boki ne začnejo upadati. Ne pozabite vaje ponoviti še z drugo stranjo. Polovični most: Leže na hrbtu s po-krčenimi nogami dvignemo boke navzgor. Nato statično zadržimo v zgornjem položaju in pazimo, da boki ostajajo visoko. Hrbtenica pa naj bo ves čas v naravni poziciji. Držimo, dokler smo sposobni držati visok in stabilen položaj bokov. Diagonalni izteg: Iz osnovnega položaja opore na vseh štirih z nasprotno roko in nogo podrsamo po tleh naprej oziroma nazaj. To je sedaj naš osnovni položaj. Iz tega položaja naredimo 10 do 15 dvigov iztegnjene noge in roke, pri kateri naj bo palec usmerjen navzgor. Ob izvajanju bodimo pozorni na nevtralen položaj hrbtenice in stabilen položaj bokov. Obratni trebušnjaki: Začetni položaj je ležanje na hrbtu, pri čemer so noge v zraku in pokrčene v kolenu za 90 stopinj. Roke so ob telesu in glava sproščeno na tleh. Iz začetnega položaja eno nogo počasi spustimo proti tlom (noga naj ostaja pokrčena). Naredimo dotik tal s peto, ob tem pa ohranjamo dobro aktivacijo stabilizatorjev trupa, tako da ohranimo hrbtenico v nevtralni poziciji. Ponovimo 10 do 15 krat z levo in desno nogo. Za vsa pojasnila in svetovanje vam je na voljo: Luka Hren, diplomant ki-neziologije, vaditelj vadb s področja zdrave hrbtenice pri KinVitalu , M Vadbe - rehabilitacije - osebna trenerstva X KinVital Pod vodstvom kineziologov s Fakultete za šport! Ullcs Antona Šfcka 2, Domžale Tel.: 03iiŠ3'-284 E-mall: lnfo@klnvltalia i6 | slamnik ŠTEVILKA 3 | MAREC 2016 | LETNIK LVI NOVICE | OBJAVE slamnik@kd-domzale.si MARJETA MEDVED ROJENICE 21. april - 5. maj 2016 ► Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 21. aprila 2016, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnico se bo pogovarjal Jurij Smole. 0 GD www.kd-domzale.si / T: 01/722 50 50 Obiščite obnovljeno trim stezo na Šumberku Šumberk so pljuča Domžal in nekakšen domžalski Tivoli, ki so ga znali ceniti že stari Domžalčani, ki hranijo nanj mnoge lepe mladostne spomine. Tega so se zavedali tudi župan in občinski svetniki, ki so na osnovi razpisa dodelili gospodu Stuparju, univ. dipl. inž. kr. arh. in njegovim sodelavcem katedre za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete nalogo izdelati projekt Rekreacijsko gozdno območje Šumberk za celovito ureditev Šumberka in ustrezno rekreacijsko infrastrukturo na njem. Ta je od leta 2008 dalje naše vodilo, kako in kaj s Šumberkom v bodoče. Občina in občinski svet sta pripravila in sprejela tudi odlok o razglasitvi Šumber-ka za gozd s posebnim namenom in pristopila k odkupu in urejevanju zemljiških zadev zaradi novih aktivnosti in infrastrukture, ki so planirane v tem projektu. V projektu so načrtovani obhodna sprehajalna pot ob Rači in Bistrici, piknik prostor, razgledni stolp na vrhu Šumberka in trim steza ter gozdne in učne poti, kakor tudi poligon za gorske kolesarje. V lanskem letu smo uspeli zaključiti sprehajalno pot okoli severnega dela Šumberka ob Rači s parkirnim prostorom in prijetnim prostorom za piknik. Planinci Domžal so ob tej priliki ob novi poti obnovili in odprli tudi priljubljeno plezališče na Kne-ževih skalah. Sestavni del projekta Šumberk je tudi trim steza, ki je bila nekoč ena od prvih v Sloveniji. Steza je bila zadnjič temeljito obnovljena leta 1993, orodja pa leta 2003. Steza je danes dolga 2000 metrov in ima 190 metrov višinske razlike ter 11 telovadnih postaj z različnimi vajami. Prva petina steze je brez telovadnih postaj in je namenjena ogrevanju s hojo ali tekom. Nato sledi 11 telovadnih po- Zgodovina mini golfa Mini golf so začele igrati premožne ženske leta 1916 v Južni Ameriki, medtem ko so njihovi možje igrali pravi golf. Igrišče je običajno imelo 18 stez, na katerih so bile različne ovire, ki so naredile igro bolj zanimivo. Cilj igre je s čim manj udarci žogico spraviti v luknjico. Prva manjša tekmovanja so se odvijala že okrog leta 1930, kmalu zatem so organizirali že velika mednarodna tekmovanja in pozneje je bila ustanovljena svetovna mini golf federacija (WMF), ki še danes združuje veliko tekmovalcev in navdušencev nad tem športom. V Evropi se je mini golf pojavil okrog leta 1930 na Švedskem, pozneje pa so ga začeli igrati še v Nemčiji, Italiji, Švici in drugod. Od nastanka Evropske mini golf federacije (EMF) mednarodna tekmovanja v Evropi redno potekajo vse do danes. Do druge svetovne vojne je bil mini golf zelo priljubljen, po vojni so ga počasi izpodrinili drugi športi (tenis, nogomet, košarka). Razcvet mini golf na naših tleh se je pojavil nekoliko pozneje .V takratni Jugoslaviji so v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja gradili igrišča po vseh turističnih letoviščih, v mestih in parkih, vendar pa niso bila namenjena samo tekmovalcem. Možnost igranja so dobili vsi, od otrok do najstarejših. Po osamosvojitvi Slovenije so bila igrišča že zelo dotrajana, nekatera že skoraj uničena. Redka so obnovljena in na njih se še vedno zbirajo navdušenci te igre. V zadnjih 20 letih se je razvila nova generacija mini golfa z imenom Adventure mini golf. Steze so prostih oblik, bolj vpete v naravo, z elementi lesa, skal, potokov, fontan, mostov, rož in drugih ovir ter oblečene v kakovostno umetno travo. Namenjene so aktivnemu preživljanju prostega časa, kjer se lahko sprostimo in zmanjšamo vsakodnevni stres. staj z orodji in različnimi vajami. Na prvi postaji so štiri telovadne vaje za ogrevanje, nato pa sledi devet telovadnih postaj z orodji in zaprekami za telovadbo in moč. Na koncu je postaja s štirimi raztegovalnimi vajami, namenjenimi za ohlajanje športnikov in rekreativcev. Z leti je steza postala zaradi obrabe nekdanjih stopnic, nagibov in strmine v mokrem vremenu in zimskih razmerah nevarna za obiskovalce. Tako smo se lani konec leta na KS ob pomoči občine, Zavoda za šport in TVD Partizan lotili obnove devetih najbolj kritičnih mest na tej stezi. Hortikultura - Lešnik, s. p., je vsa ta strma in nevarna mesta premostila z v teren položenimi stopnicami (na fotografiji), tako da je teren spet v vsakem vremenu normalno prehoden tudi za mlajše in starejše obiskovalce. Tako od konca prejšnjega leta naprej, ob mili zimi, spet narašča število obiskovalcev trim steze na Šum-berku. Ta steza je za rekreativce in športnike (trening) res enkraten športni objekt, saj je zaradi bližine mesta in naravne razgibanosti pravi športni biser za vse, ki imajo radi šport in rekreacijo v naravi. Zato obiščite trim stezo na Šum-berku in se prepričajte, kako izgleda! Svet KS Slavka Šlandra se je odločil, da se z akcijo obnove te steze nadaljuje tudi v letu 2016. Ker je okolica steze dokaj neurejena, zaradi ostankov nekdanje žledi, sečnje in starega odmrlega lesa in grmovja je svet KS S. Šlandra sklenil, da organizira spomladansko čistilno akcijo, v kateri bi očistili neposredno okolico trim steze. To bi sicer po odloku morali pospraviti lastniki gozda, a jih večina ostankov po sečnji in žledi žal še ni pospravila. KS so pri akciji obljubili pomoč: občina, TVD Partizan, Zavod za šport in rekreacijo, taborniki; motoristi, kolesarji, Šola zdravja in Hortikultu-ra - Lešnik, s. p., s svojim znanjem in tehniko kakor seveda tudi JKP Prodnik d. o. o. Aktivnosti z realizacijo projekta Rekreacijsko gozdno območje Šum-berk gredo letos na občini v smeri pridobivanja projekta za dostopno pot na razgledno ploščad, kjer bo nekoč stal na vrhu Šumberka razgledni stolp ter za urejanje in odkup terena, kjer bo nekoč poligon za gorske kolesarje. Vsi vljudno vabljeni na Šumberk! dr. Franc Habe, predsednik sveta KS S. Šlandra OBČINA DOMŽALE Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale tel.: (01) 721 36 86 faks: (01) 721 62 95 št.: 359-5/2014 e-mail: prostor@domzale.si datum: 18. 3. 2016 Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011 -odl. US, 90/2012 in 111/2013) Občina Domžale objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na delih naselij Gorjuša, Goričica pri Ihanu, brdo, Laze pri Domžalah, Dobovlje, Zaboršt in Podrečje Gradivo bo javno razgrnjeno od 30. marca do vključno 28. aprila 2016, in sicer: • v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, Domžale • v prostorih KS Ihan, Breznikova 76, 1230 Domžale • v prostorih KS Dob, Ulica 7. avgusta 9, 1233 Dob Na mestih javne razgrnitve bo gradivo na vpogled v času uradnih ur. Javna obravnava bo v prostorih Knjižnice Domžale, Cesta talcev 4, 1230 Domžale, dne 13. aprila 2016 ob 17. uri. V času javne razgrnitve se pripombe in predlogi vpišejo v knjige pripomb, ki bodo na mestih javne razgrnitve ali posredujejo pisno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. OBČINA DOMŽALE Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale tel.: (01) 721 36 86 faks: (01) 721 62 95 št.: 359-39/2015 e-mail: prostor@domzale.si datum: 18. 3. 2016 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 -odl. US in 14/15 - ZUUJFO) Občina Domžale objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del ureditvenega območja »v9-1 pod Tosamo jug« Gradivo bo javno razgrnjeno od 30. marca do vključno 28. aprila 2016, in sicer: • v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, Domžale • v prostorih KS Toma Brejca Vir, Šaranovičeva 19, Domžale Na mestih javne razgrnitve bo gradivo na vpogled v času uradnih ur. Javna obravnava bo v prostorih Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir, Šaranovičeva 19, 1230 Domžale, dne 6. aprila 2016, z začetkom ob 17. uri. V času javne razgrnitve se pripombe in predlogi vpišejo v knjige pripomb, ki bodo na mestih javne razgrnitve ali posredujejo pisno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. OBČINA DOMŽALE Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale tel.: (01) 721 36 86 faks: (01) 721 62 95 št.: 359-40/2015 e-mail: prostor@domzale.si datum: 18. 3. 2016 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 -odl. US in 14/15 - ZUUJFO) Občina Domžale objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje »Lek Mengeš Domžale« Gradivo bo javno razgrnjeno od 30. marca do vključno 28. aprila 2016, in sicer: • v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, Domžale • v prostorih KS Preserje, Pelechova 15, Radomlje Na mestih javne razgrnitve bo gradivo na vpogled v času uradnih ur. Javna obravnava bo v prostorih Krajevne skupnosti Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, dne 30. marca 2016, z začetkom ob 17. uri. V času javne razgrnitve se pripombe in predlogi vpišejo v knjige pripomb, ki bodo na mestih javne razgrnitve ali posredujejo pisno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. LETNIK LVI | FEBRUAR 2016 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 17 Iv STAREJSI Simbioza na OŠ Rodica Zdaj že res skoraj vsi poznamo Simbiozo; tisto Simbiozo, ki je leta 2011 prvič povezala Slovenijo in z združenjem modrosti in mladosti pokazala, da so vrednote medgeneracijskega sodelovanja, vseživljenjskega učenja, medsebojnega spoštovanja in prosto-voljstva pomembne za boljšo družbo. Delovanje v skladu s temi vrednotami spodbujamo tudi na Osnovni šoli Rodica, ki je del mreže Simbioza šol in kjer smo v tednu od 22. do 26. fe- nadobudno usvajali računalniško znanje. Pri izvedbi delavnic so seveda sodelovali tudi učenci prostovoljci iz 7., 8. in 9. razreda, ki so pomagali izvajalki pri izvedbi delavnice. Udeleženci so se na delavnicah učili brskati po spletu, uporabljati Word in elektronsko pošto, spoznali so se tudi z družabnimi omrežji, prenašanjem slik na računalnik ipd. Teden je hitro minil in tako so se končale tudi delavnice. Ob zaključku so udeležen- bruarja 2016 organizirali brezplačne Simbioza delavnice za starejše. Udeležence in prostovoljce je s kratkim nagovorom sprejela ravnateljica, nato pa so kar hitro zavihali rokave in se ,lotili' računalnika. Delavnice je prijazno in strokovno vodila prostovoljka Marjeta Požek, udeležilo pa se jih je osem udeležencev, ki so ebralna značka za odrasle wvw.krijfcntca-cfomzale.si BRANJE V OBLAKU je projekt, s katerim želi Knjižnica Domžale: - omogočiti branje na različni!) digitalnih napravah ter s tem omogočiti branje kjerkoli in kadarkoli, - povečati prepoznavnost portalov e-knjig. Pri projektu Lih ko sodelujejo vsi rf.ini Knjižnice i)omžalrr ki so surejši od 15 let. Na c-tT^I Knjiirikc Domiale (cknjiznicafg>dom:sik, si) pošl jiie svoje podatke (Ime in priimek, članska it.) s pripisom »Za sodelovanje v projektu BRANJE V OBLAKU*. Izbiiaie lahko knjige s porta I a BI BIOS (www biblos.si) Povezave in navodila por [¿t I j najdete na www. k n j iz n ita-domzale .si. Naslove lahko poljubno izberete. Bralci, ki boste do 17. septembra prebrali najmanj 5 knjig, boste prejeli priznanje in nagrado. Najstarejša Ihanka praznovala 96. rojstni dan Gospa Frančiška Svetlin iz Ihana je bila rojena 29. februarja 1920, se pravi, da spada med tako imenovane ,smolčke' in da je letošnjo 96. letnico lahko praznovala na ta dan. ci prejeli potrdila o udeležbi, njihovo predajo pa so učenci pospremili z bučnim aplavzom. Udeleženci so povedali, da so bili z delavnicami zadovoljni, tako da smo se razšli z dobim občutkom in pripravljeni na nove elektronske zmage. Maja Tartara, mentorica OŠ Rodica Ob njenem rojstnem dnevu in to ob častitljivi 96-letnici so jo razveselili številni sorodniki, ki so se udeležili njenega praznovanja. Svojo najstarejšo sokrajanko sta obiskala in ji voščila tudi župan Občine Domžale Toni Dragar in predsednik Krajevne skupnosti Ihan Janez Gregorič. Župan ji je ob tej priliki podaril najnovejšo knjigo Matjaža Brojana Domžalci in njihov čas, v kateri so zapisani tudi njeni spomini iz mladosti in obdobja druge svetovne vojne. Frančiška Svetlin je bila rojena v Ihanu pri Cofku, njen dekliški priimek je Sojer. Prav dobro se še spominja, da se je v njeni mladosti od enega največjih gruntov v Ihanu videlo do Preloga, do domačije pri Zask, kamor se je pozneje poročila. Imela je dve sestri in brata, ki je gospodaril na domači kmetiji. Pri 22 letih se je Frančiška zaposlila pri Okršlar-ju, nekdanjem Toku, kjer je šivala rokavice. Po poroki in rojstvu sina Janeza je nekaj časa ostala doma, nato pa se vrnila na delo. Po rojstvu drugega sina Sama je zaradi težav z zdravjem nekaj časa ostala doma, nato pa se vrnila na delo. Kmalu je sledila zaposlitev v Univerzalu. Zelo dobro se spominja prijateljic Milice in Cilke, pa šivanja kap in spet težav z zdravjem, ki so jo pripeljale v prezgodnjo upokojitev, čeprav si je še želela delati. Njen mož je pred upokojitvijo delal v Papirnici Količevo. Ker je bilo življenje težko, si je kak dinar skušala pridobiti s ,tabr-hom' na sosednjih kmetijah in obdelovanjem domačega vrta, ki ga je urejala do svojega 89. leta. Gospa Frančiška je bila vse življenje zelo aktivna v javnem življenju. Med drugo svetovno vojno je sodelovala z v številnih odborih in komisijah, tako v Krajevni skupnosti Ihan kot v okviru občine, kjer je s svojim znanjem, predvsem pa s prizadevnim delom pomagala zlasti na področju sociale in druge pomoči ljudem. Za prizadevno delo je dobila tudi več priznanj. Frančiška OF in pomagala partizanom, pozneje pa se je vključila tudi v druge organizacije. Še danes je članica krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Ihan. Rada se spominja, kako je pomagala pri razvoju kraja in krajevne skupnosti, ko so zbirali za elektriko, se odločali za gradnjo cest in pomagali ljudem. Dolga leta je delala tudi v Rdečem križu ter je najraje z domačimi: z obema sinovoma in njunima družinama, v katerih so štirje vnuki in pet pravnukov. Gospe Frančiški čestitamo ob častitljivi obletnici in ji kličemo še na mnoga, srečna in zdrava leta v krogu svojih najdražjih! Besedilo in foto: Miha Ulčar Jubilantka Draga Osolnik iz Doba Vse najboljše ob 90. rojstnem dnevu! Jubilantka Draga Osolnik je 11. februarja 2016 praznovala 90. rojstni dan. Čila in zgovorna gospa se je v krogu domačih veselila dobrih želja, posebej pa je vodstvo krajevne organizacije borcev z vrednote NOB Dob, Krtina ob obisku presenetila z dobrim spominom na prehojeno življenjsko in delovno pot. Domači so z mamo, staro mamo in babico praznovali v družinskem krogu, slovesno pa bo poleti na prijetnem vrtu ob hiši, kjer zanesljivo ne bo manjkal noben od osmih vnukov in osmih pravnukov. Življenjska pot jubilantke Drage Osolnik, na kateri je bilo veliko dela, skromnosti in odrekanja, je tesno povezana z Dobom, od koder je bila doma mama, Grošljeva Neža, ki se je za boljšim kruhom podala na Hrvaško in si v Križevcih ustvarila družino s klobučarjem z lastno delavnico. Ker ni bilo varstva, je hči Drago mama pri šestih tednih odpeljala k mami v Dob. Končala je Osnovno šolo Dob in iskala službo, ki je zaradi vojne ni bilo lahko najti. Ko so Nemci v dobski kaplaniji odprli vrtec, ga je pospravljala in nekaj zaslužila. Dobro se spomni voditeljice, ki jo je celo odpeljala k svojim staršem v Nemčijo, pa tudi, da je v zvoniku velikokrat zvonila poldne. Po zaprtju vrtca v Dobu je krajši čas delala v vrtcu v Domžalah na Goričici. Kot številna mlada dekleta je med vojno morala oditi na prisilno delo v Avstrijo. Njen odličen spomin nas je popeljal tudi tik pred konec druge svetovne vojne, ko so jih napotili kopat grabne. Še pred vojno sta se oče in mama vrnila v Slovenijo ter odprla delavnico s klobuki na Primskovem pri Kranju. Med vojno je oče leta 1942 padel med bitko v Okroglem. Z mamo sta bili po vojni nekaj časa v Domžalah, nato v Dobu, pa to ni bila zadnja selitev. Zaposlila se je v Toku, šivala pa je na šivalnem stroju. Poročila se je s Slavkom Osolnikom, med vojno je bil partizan, z Moravškega. Nekaj časa sta živela v Domžalah, kaj kmalu pa začela graditi dom za štiri sinove, Slavka, Marka, Braneta in Silva v Dobu, kamor sta se preselila leta 1955. Imela sta velik vrt, tako da dela ni nikoli zmanjkalo. Leta so minevala, mož je umrl leta 1981, otroci so si ustvarili družine -nekateri v bližini, tako da jubilantka Draga Osolnik ni nikoli sama. Zelo je zadovoljna, saj si še sama kuha, opere, opravi hišna opravila, speče potico in odlične lahke flancate, s katerimi smo se sladkali ob našem obisku. Obiskov ji nikoli ne zmanjka, čeprav razume, da so mladi zaposleni in nimajo vedno časa. Posebej pove, da jim noče biti v napoto, zato je vesela, da sama skrbi zase. »Ko si star, veliko razmišljaš in obnavljaš življenje,« pravi, in se rada spomni prijetnih dogodkov, tudi kako se je trikrat povzpela na Triglav. Vse življenje je, navajena skromnosti, varčevala. Rada ima naravo in še vedno ob pomoči domačih obdeluje vrt. »Kar lest moreš, samo da greš, tudi če počasi,« se smeji in je kljub manjšim zdravstvenim težavam optimistična. Rada pogleda časopis, veliko, tudi ponoči, posluša radio, ampak oddaje niso več tako prijetne, kot so bile, pravi, in si ob jubileju želi predvsem zdravja. Privoščim ji ga in veliko prijetnih trenutkov z domačimi! Vera Vojska ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL Pančur d.o.o. (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Pamet v noge! novo: • Sanacija glivičnega nohta s fotodina-mično terapijo PACT MED (varno in nežno z lučko) 18 | slamnik iz naših vrtcev in šol ŠTEVILKA 3 | MAREC 2016 | LETNIK LVI slamnik@kd-domzale.si Mambo Poa - Živjo, kako si? Oktobra 2014 so Slovenijo obiskali akrobati in plesalci iz Kigamboni Community Centra (KCC) v Tanzaniji, mi pa smo jim vrnili obisk. Finska šolska izkušnja Konec letošnjega januarja sva s sodelavko Matejo Peršolja teden dni preživeli na Finskem. Po nastopih v Nemčiji in Avstriji so se za nekaj dni ustavili tudi na Osnovni šoli Rodica. Ob tej priliki sta Petra in Luka Einfalt ponudila namestitev dvema plesalcema, kar ju je spodbudilo, da sta se bolj seznanila z delovanjem Kigamboni Community Centra in se nazadnje odločila, da ga obiščeta. Zakaj sta se odločila obiskati Kigamboni Community Center in kako poteka njegovo delovanje? Petra: Že dlje časa smo si želeli obiskati Afriko in jo pobliže spoznati, zato sva prek spleta navezala stik z omenjenim centrom in se odzvala kot prostovoljca, saj so ti pri njih vedno dobrodošli. Kljub brezplačnemu osnovnemu šolstvu si marsikatera tanzanijska družina izobraževanja ne more privoščiti, ker je otroku treba kupiti šolsko uniformo, šolske potrebščine in plačati stroške izpitov. Z namenom pomagati svoji skupnosti so štirje prijatelji mestnega predela Kigamboni, ki leži na drugem bregu skoraj petmilijonskega mesta Dar es Salaam, leta 2007 ustanovili Kigamboni Community Centre. Glavna naloga centra je nuditi izobraževanje vsem otrokom, ki si tega ne morejo privoščiti, nuditi zavetje otrokom z ulice, v popoldanskem času pa je center odprt tudi za vse ostale prebivalce skupnosti, saj ponuja različne športne, umetniške, izobraževalne in druge aktivnosti. Vse osebje, vodstveni delavci in učitelji v centru svoje delo opravljajo prostovoljno. Vedno več je tudi prostovoljcev iz tujine in v treh tednih smo kanček tovrstne dejavnosti okusili tudi mi. Na pot smo se podali z nekaj pisarniškega materiala, dvema plastičnima prečnima flavticama Fife, tremi kljunastimi flavtami, dvema pozavnama in dvema trobentama. Z zelo ugodnimi cenami nam je na pomoč prijazno priskočila kranjska trgovina z glasbili Symphony International, d. o. o., vse inštrumente smo po treh tednih naših aktivnosti namreč prepustili omenjenemu centru v Dar es Salaamu. Najina glavna dejavnost se je odvijala v popoldanskem času, kandidate, ki so to želeli, sva učila igranja na kljunasto flavto, pozavno in trobento. Kako je potekalo vaše delo v centru, ste imeli učitelji urnike in načrt dela, tako kot je pri nas v navadi? Luka: Iskreno rečeno, naše izkušnje nama tam niso veliko pomagale, saj sva se morala prilagoditi njihovemu ritmu življenja in dojemanja časa. Po začetnem navalu in vsesplošni radovednosti, ko so glasbila romala iz roke v roko, od ust do ust, se je prvo navdušenje poleglo. Zanimivo je bilo opazovati, kako so otroci in odrasli z inštrumentom v roki v trenutku zavzeli položaj super zvezdnika ali največjega vir-tuoza na inštrumentu, in s tem dokazali, da sta ritem in gib Afričanom nedvomno prirojena. V nekaj dneh se je iz skupin izluščilo nekaj posameznikov, ki so poleg navdušenja pokazali tudi mnogo volje in pripravljenosti za učenje. V glavnem je šlo za predstavnike moškega spola, ženske so kljub spremembam v mišljenju od najstniških let dalje manj zastopane v vseh segmentih izobraževanja. Začelo se je individualno delo, precej podobno tukajšnjemu v glasbeni šoli. Le brez stojal, not, enostavno kar po posluhu in spominu ter v stalnem iskanju primernega prosto- ra. Po nekaj dneh smo ugotovili, da je prostor, kjer so glasbila shranjena, treba nujno zamenjati, saj bi jih sicer po-hrustale miši in podgane. V slabih treh tednih so se najini učenci uspeli naučiti nekaj pesmi in celo nastopiti na improviziranem odru na prostem, v pesku pred dotrajanimi stavbami centra so Sobota 2. april 2016 &d 10. ure dalji Tržni prostor Domžale zazvenele tri melodije v svahiliju: Kata Keki (Happy Birthday), domača Sina Baba in svetovno znana Malaika. Kako sta se v tem novem okolju znašli vajini hčerki? Luka: Tudi najini hčerki Sonja in Klara sta se vključili v delovanje centra. Pri otrocih se vezi spletejo hitro in brez zadržkov, jezik pri tem ni bil nikakršna ovira, saj je pantomima vskočila tam, kjer je zmanjkalo besed. Otroci se tam igrajo podobno kot pri nas, ali bolje rečeno, kot smo se mi ali še naši starši, ko so bili majhni: s frnikolami, z žogo iz cunj, žonglirajo s kamenčki, se lovijo in se igrajo skrivalnic. Pri njih ne poznajo pojma moje in tvoje. Hiše so preproste, z dvorišči, na katerih se odvija vsakodnevno življenje: tam se kuha, kopa, pere, je. Vrata hiš so vedno odprta in preproga s hrano, pogrnjena kar na golih tleh, je na voljo vsem mimoidočim. Vse se deli, posoja in izmenjuje, čisto drugače je kot pri nas. Čeprav so materialno revni, so med seboj zelo povezani, normalno se jim zdi, da skrbijo drug za drugega. Stare populacije v našem pomenu besede tam ni, njihova življenjska doba je krajša kot pri Evropejcih in nekoliko preseže šestdeset let. Kakšni so bili njihovi vtisi o Evropi in deželah, ki so jih na svoji turneji obiskali mladi iz Kigambonija? Petra: Na splošno so mladi Afričani prepričani, da imamo v Evropi vsega na pretek, saj so bili beli ljudje njihovi ko-lonizatorji, privilegirani nekoč in prav tako danes, ko jih obiščejo kot turisti, opremljeni z odličnimi mobiteli in fotoaparati, se vozijo v dobrih avtomobilih, nosijo drage obleke in imajo dovolj denarja, da si privoščijo veliko tega, česar si sami ne morejo. Beli človek ima vse, tudi zame se bo našlo delo in tisto, kar potem pride, si misli veliko mladih Afričanov, čeprav ne vsi. Nekateri se ne morejo načuditi, da se med seboj ne vidimo in ne pozdravljamo, čeprav živimo v istih hišah in ulicah. Eden izmed fantov je po povratku z evropske plesne turneje svojim domačim predstavil tudi drugačno Evropo, ki ima svoje proble- me in ni pravljična dežela, kot se morda zdi na prvi pogled. Kaj pa je vaju, kot Evropejca, najbolj prevzelo v Tanzaniji? Petra: Mene je navdušila savana, njihova drevesa in živali, ki jih pri nas vidimo le v živalskem vrtu. Seveda imajo tudi oni svoje domače živali: kure, mačke, pse, nimajo pa takega standarda, kot smo ga mi vajeni: elektrike pogosto zmanjka, zato jim hladilniki ne koristijo, čeprav bi se kak našel, več družin koristi eno pipo za vodo, a so kljub temu čisti in urejeni. Tako kot nas navdušuje južno sadje, sta bila naša obiskovalca čisto navdušena nad slovenskimi jabolki. Prav ta izmenjava navad, običajev in kultur je tisto, kar nas bogati, brez kakršnegakoli vsiljevanja svojega prav. Med seboj so zelo spoštljivi in strpni, kristjani in muslimani se lepo razumejo in med njimi ni opaziti nikakršnih trenj ali napetosti. Luka: Sprva nisem razumel, da nimajo enakega odnosa do časa kot mi. Gremo čez petnajst minut, sva rekla s Petro, onadva pa sta le prikimala in rekla: Ja, seveda, a čez petnajst minut sta bila še v pižamah. Nisva razumela, zakaj sta komajda lovila naš življenjski ritem. Ko sem bil pri njih, pa sem se naučil, da je za vse čas, da se človek ne sme priganjati. Tako dobiš občutek, da si ti gospodar svojega časa, na kar smo doma že čisto pozabili, nam se vedno nekam mudi, a obenem se nam zdi, da vedno kaj zamujamo. Po povratku domov sem poskušal obdržati to prijetno soglasje med seboj in zahtevami okolja, a je to na dolge steze težko izvedljivo. Afrika je lep kontinent, a žal nima pravih možnosti za normalen razvoj - beli ljudje so in še vedno izkoriščajo njena naravna bogastva. Je kaj čudnega, da danes za svojim izgubljenim bogastvom prihajajo ljudje, ki nimajo ničesar razen življenja in upanja v lepši jutri? Pogosto pozabljamo, da je pravica do dostojnega življenja pravica vseh, ne le belih ljudi. Več o njihovi poti in življenju v Tanzaniji smo slišali, videli in okusili na predstavitvi, ki sta jo Petra in Luka Einfalt s hčerkama pripravila 13. januarja 2016 v Osnovni šoli Rodica. Posebna zahvala za pripravo video predstavitve njune poti gre slikarju in glasbeniku Vojku Aleksiču. Einfaltova si bosta prizadevala še naprej za podporo delovanja Kigamboni Centra v Dar es Salaamu - tam ne potrebujejo veliko, vredne pa so, za naše razmere, zelo preproste stvari. Miomira Šegina oš preserje pri Radomljah Pa ne zato, ker pogrešava umirjenost zasnežene pokrajine, ali pa urejeno tekaško progo pred vrati in drsališče na bližnjem jezeru, kjer se popoldne igrajo otroci. Tja sva šli na izobraževanje v okviru Erasmus + EU projekta, ki podpira mobilnost posameznikov (dijakov, Sportno vzgojo imajo od višjih razredov osnovne šole in do fakultete organizirano tako v šolskih telovadnicah kot tudi v mestnem športnem centru. Tam so na voljo plezalne stene, bazen, fitness in streetworkout prostori, igrišča za tenis, badminton, golf, squash, bowling in baseball, atletski in nogometni sta- Udeleženci seminarja Erasmus + študentov, pedagoškega kadra in drugih) in mednarodna partnerstva med različnimi organizacijami z namenom modernizacije ter sodelovanja med področjem izobraževanja in trgom dela. Iz Helsinkov sva proti vzhodu države po slabih dveh urah prileteli v mesto Joensuu, kjer sta nas 33 ravnateljev in učiteljev iz Belgije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Slovaške in Češke gostila domačin ter belgijski organizator seminarja. Že na uvodnem predavanju o finskem šolskem sistemu sva hitro premagali začetno (jezikovno) tremo in se aktivno vključili v debato, saj se na naši šoli (OŠ Preserje pri Radomljah) že vrsto let ukvarjamo z novejšimi smernicami v izobraževanju. Štiri dni smo obiskovali različne šole, tako osnovne, srednje kot tudi fakulteto; sama sem povsod iskala učitelje športa, da sem prišla do informacij iz prve roke. Kaj me je zanimalo? Predvsem njihov način dela: njihovi urniki, pogoji za delo, didaktika poučevanja - tudi ocenjevanja in preverjanje znanja, saj zadnja leta sama največ raziskujem prav slednje (verjamem v for-mativno spremljanje znanja). S kolegico Matejo sva bili navdušeni nad pogoji dela, saj so šole zelo dobro opremljene z informacijsko tehnologijo. Računalniško opismenjevanje je razvito že v nižjih razredih osnovne šole, med drugim se prek računalniških iger učijo desetprstnega tipkanja. Bogato so opremljene glasbene učilnice, kjer so na voljo vsi inštrumenti, pa tudi tehnične, z velikim poudarkom na ustvarjanju različnih izdelkov: od šivanja do rezbarjenja. dion, ter seveda ogromno zaledenelih površin in prog za tek na smučeh. Tako športni prostori kot vrhunsko opremljene glasbene učilnice so ves dan brezplačno na voljo dijakom in zaposlenim. V organizaciji in izvajanju izobraževanja se čuti usmerjenost celotnega sistema v napredno in kakovostno šolstvo. Šole financira občina in jim z avtonomijo pri delovanju podeljuje tudi odgovornost za uspešnost pri opravljanju svojega poslanstva. Šole nimajo zunanjega nadzora v obliki inšpekcij, kakovost svojega dela preverjajo s samopresojo. Izobrazba je na Finskem vrednota, učitelji so visoko izobraženi in do tega poklica pridejo res le najuspešnejši učenci. Tako v osnovni kot tudi srednji šoli je izobraževanje povezano s trgom dela. Že od 6. razreda naprej je za učence obvezna praksa, po 14. letu so zanjo tudi plačani. Praksa je obvezna tudi za učitelje - na srednji poklicni šoli morajo biti zaposleni vsakih pet let mesec dni v gospodarski dejavnosti, da lahko sledijo tehnološkemu razvoju in potrebam. Sama didaktika poučevanja je primerljiva z našo, učne metode so ponekod celo manj raznolike kot pri nas. Veliko manj pa je disciplinski težav in težav z motiviranostjo učencev. Zakaj? Razloge lahko iščemo tako v kulturni drugačnosti kot tudi v odgovornosti, ki se je tamkajšnji otroci učijo tudi v šolah. Seveda z dragocenimi izkušnjami, s prevzemanjem posledic napačnih in pravilnih odločitev. KAtJA KUKoVEC, PRoFESoRICA ŠPoRtNE VZGojE NA OŠ PRESERJE PRI Radomljah 15. zimske igre Specialne olimpijade Slovenije CUDV Črna na Koroškem je letos organizirala že 15. zimske igre Specialne olimpijade Slovenije. Na teh igrah v različnih športnih disciplinah tekmujejo osebe s posebnimi potrebami. Vsem športnikom in spremljevalcem so omogočili nepozabno doživetje. medobčinsko društvo sožitje mengeš in oš roje Zaradi težav z vremenom so tekmovališče v zadnjem trenutku prestavili s črnjanskih prizorišč na drugo stran Pece, v Avstrijo. Tam so z umetnim zasneževanjem pripravili ustrezne pogoje za kakovostno izvedbo tekmovanja. Kar 215 tekmovalcev se je pomerilo v treh disciplinah: krpljanje, tek na smučeh in alpsko smučanje. Prvi dan so nam pripravili ogled prizorišča, zdravstve-no-zabavni program in otvoritveno slovesnost. Na tej slovesnosti je tekmovalcem veliko poguma, ponosa in zmage zaželel tudi predsednik Slovenije Borut Pahor. Naslednje jutro so se tekmovalci že navsezgodaj pomerili v kvalifikacijah in nato v tekmovanju. Podelitev priznanj in svečan zaključek iger sta popestrila smučarska skakalca Jernej Damjan in Jan Špik. Pri pripravi domžalskih tekmovalcev sta združili moči organizaciji Medobčinsko društvo Sožitje Mengeš in OŠ Roje. Na 15. zimskih igrah je pet tekmovalcev prejelo kar štiri bronaste medalje. Na naše tekmovalce smo iskreno ponosni! Tekmovanje je bilo profesionalno organizirano. Vsem tekmovalcem, ki so se trudili preseči svoje sposobnosti, je omogočilo potrditev. Resnično je potekalo v duhu gesla Specialne olimpijade: Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu. Vanda Trobevšek LETNIK LVI | FEBRUAR 2016 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 19 iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL Kultura v vrtcu Dominik Savio »Prav fletno se imamo ...« V zadnjih tednih je bil v našem vrtcu poudarek na kulturi in kulturnem obnašanju. Dominik savio V vsakodnevnih situacijah, pogovorih, zgodbah, pravljicah, obiskih v muzeju, knjižnici, cerkvi, galeriji in Slovenski filharmoniji smo odkrivali pomen kulture. Vrtec se je v drugi polovici februarja predstavil z dvotedensko razstavo otroških likovnih izdelkov v Knjižnici Domžale z naslovom Odkrivamo cerkve in kapelice v naši okolici. V ta namen smo na sprehodih iskali in odkrivali kapelice ter znamenja po Domžalah - tako v središču mesta kot tudi npr. v Študi in Stobu; zanimivo je, da precej teh pred obravnavanjem teme sploh nismo opazili. Otroci so razvijali in pokazali svoje talente in zmožnost natančnega opazovanja - tako so nastali čudoviti izdelki v različnih likovnih tehnikah. Zvončki, ena od najstarejših skupin v vrtcu, pa smo imeli čudovito priložnost, da smo obiskali Slovensko filharmonijo v Ljubljani. Otroci so res uživali; kot začarani so bili v svetu glasbe ob poslušanju orkestra in zbora pri vajah in pripravo za 25. rojstni dan Zbora slovenske filharmonije. Vzgojiteljice smo vesele, da znajo otroci pozdraviti, se zahvaljevati, se primerno obnašati na cesti in v kulturnih ustanovah, ob tem pa jim tudi same skušamo biti dober zgled. S kulturnim, lepim obnašanjem se vzpostavljajo in krepijo tudi dobri odnosi med nami, tako pa postane življenje prijaznejše. Andreia Marin Soklič Prireditev ob kulturnem prazniku Ob kulturnem prazniku smo 5. februarja 2016 na OŠ Dob ustvarili prireditev, obarvano s poezijo in življenjsko zgodbo našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. oš dob Prireditev smo obogatili z nastopom naših treh pevskih zborov, saj so pevci in zborovodkinja Karmen Banko čakali pravo priložnost, da se pokažejo svojim sošolcem in sodelavcem. V prvem delu prireditve so naši učenci s ponosom zapeli slovensko himno. Nadaljevali smo z življenjsko zgodbo našega pesnika Franceta Prešerna, ki mu je kulturni praznik tudi posvečen. S svojo zgodbo so nadaljevali cici, otroški in mladinski pevski zbor. S svojo interpretacijo Zdravljice V vrtcu Urša smo marec zaznamovali s prireditvijo Prav fletno se imamo! vrtec urša Otroci skupine ,želvice' in ,žogice' smo ob prazniku staršev, sedmega marca, v večnamenski dvorani enote Češmin zapeli in zaplesali, v želji, da starše razveselimo in jim na obraz prikrademo nasmehe. Tokrat smo vse svoje moči usmerili v slovenske ljudske običaje, v slovensko ljudsko nošo, otroške rime, pesmi in zbadljivke ter slovenske ljudske plese. Vzgojiteljice se zavedamo, da je naše največje bogastvo prav slovenska kultura, ki se prenaša iz roda v rod. Zavedamo se, da jo najlažje približamo prav v predšolskem obdobju prek plesa in pesmi, pri čemer otroci lahko aktivno sodelujejo. Pripravile smo plesno postavitev, kjer smo potovali od Krumperka do Šumberka, vse do Tržiča in šuštarja ter se vrnili v Domžale. V kraj, kjer smo doma, kjer nam je lepo, kjer otroška razigranost in navihanost iščeta pot življenja. Pravijo, obleka naredi človeka. Tako pravi star pregovor in tudi pri folklori je tako. Staršem so se otroci predstavili oblečeni v pastirska oblačila: deklice s spetimi kitkami in pisanimi oblekami, dečki v srajčki in hlačah, s slamnikom na glavi. Za plese je značilna šegavost in prešernost, ki se izraža z ritmičnimi potrki, hitrimi obrati in vriski. Celoten splet je povezovala folkloristka Eva, ki je otroke popeljala v čas, ko so se še navihano igrali na travniku. V čas otroštva pa je verjetno zataval tudi marsikateri obiskovalec in poslušalec. Imeli smo se fletno, tako kot smo poimenovali tudi prireditev, na katero se je odzvalo izredno veliko staršev, tudi babice in dedki so se nam pridružili. Povabili smo tudi predstavnike občine Domžale, a so bili na ta dan zadržani. Veselilo pa nas je, da sta se na prireditev odzvali pomočnici ravnateljice Urša Javoršek in Nuška Rožič. Prireditev smo zaključili s skromnim darilom, ki so ga otroci podarili mamici in očku za praznik, vse nas pa so prisotni nagradili z bučnim aplavzom. S tem so potrdili, da je prav, da že v otroških očeh vzpodbudimo željo po ohranjanju slovenske ljudske tradicije. Vzgoiiteliice Loizka Resnik, Lidiia Gergek, Andreia Grčar in Andreia Ropotar Jagodic Vrtec Urša, Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. aprila 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. aprila 2016, do 12. ure. 1 »i STOP VSI: im?etnisKo najapjeni, rajovejni ■ ^ in prijatelji živali. Jjišašeljice in J5išašelji, Jjrijaielji kf.raiov in vilincev. mladi novinarji, fotografi in znanstveniki. taborniki, naravojubci, senzitivni in vsi na sk^iv^j TAj\{jY\\ pod kožo. MLADI - OD 8. - 15. M Potem pa hitro, do 1. 4. se lahko prijaviš na RAZPIS ZA ZELENEGA AMBASADORJA. Ta ZELENI AMBASADORJI. glavne face te pomladi, se bodo divje potikali po gozdovih ter močvirjih , BLAT&MLAK. Raziskovali, se zabavali in ustvarjali čisto pravo GOZDNO KNJIGO, ki bo namenjena promociji in zaščiti tega zelenega bisera. KAKO SE PRIJAVITI? so nas razveselili učenci 9. razreda; Mark Mihelič je dogajanje na odru ves čas prefinjeno spremljal s svojo kitaro. Podelili smo tudi nagrado Povodni mož, ki jo prejmejo učenci za posebne dosežke na področju kulturnega delovanja. Letos se je najbolj dokazal mladinski pevski zbor in prejel prestižno nagrado OŠ Dob Povodni mož. Nagrado je podelila ravnateljica Barbka Drobnič. Prireditev sta povezovala naša učenca 6. razreda Špela Kovič in Luka Debelic. KAJ DOBIJO IZBRANCI: * 5 sobotnih delavnic v edinstvenem ekosistemu občine Domžale, mokrišču Blata-Mlake, pod vodstvom strokovnih mentorjev (brezplačno) * Unikatne delavnice, ki so zmes naravoslovja & umetnosti * Spoznavanje zelenega bisera, unikatnega v vseslovenskem pogledu * Učenje kreativnega pisanje * Soustvarjanje konkretno stiskane izdaje GOZDNE KNJIGE & FOTOGRAFSKE RAZSTAVE v jeseni 2016 s katero bomo poskrbeli za promocijo Blat-Mlak * Izkušnje, znanje, zabavo in nova poznanstva, predvsem tista krošnjata, kosmata in gozdnata! :) * Priložnost postati del ustvarjalne ekipe zagovornikov Narave. ki bo poskrbela, da naš zeleni biser ostane nedotaknjer * Priložnost, da pokažeš svoj talent! Do 14. na naslov: kapljaspela@gmail.com pošlji: ime, priimek, naslov, rojstni datum ter kontaktne podatke staršev, ter odgovora na vprašanji: Zakaj si želim postati Zeleni ambasador & Katera je moja najljubša stvar iz Narave! Izbranci bodo obveščeni 4.4., v nedeljo 10.4.2016 se bodo že podali na dogodivščino ter pod strokovnim vodstvom ekipe Gozdna knjiga začelo ustvarjati čisto novo zgodbo. Zgodbo, ki bo spremenila pogled na Naravo! Projekt organizira DRUŠTVO ZA GLOBOKO EKOLOGIJO TERRA ANIMA (ww.terraanima.si), pod vodstvom ŠPELE KAPLJA. avtorice knjige Kako ozeleni Srce -Skrivnost iz žabjega kraljestva. slamnik Dogaja se ... 1. april petek Knjižnica Domžale 9.00,10.00 in 11.00 | PRAZNUJMO Z ANDERSENOM 2. april - Mednarodni dan knjig za otroke / pravljično dopoldne / poslušanje pravljic / razstava knjig / zakljuCeno za vrtce / org.: Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 20.00 | VINKO MODERNDORFER: OBISKI Abonma gledališki ZELENI in IZVEN Slovensko stalno gledališče Trst / druž. satira, ki bo nasmejala s prepiri in presenetila s preobrati /14 oz. 13 €. Blunout klub 20.00 | EMŠO BLUES BAND Koncert / skupina starejših mladincev, nekje med aktivno in upokojeno generacijo / 5 €. 2« april sobota KD Franca Bernika 10.00 | JURE KARAŠ: LUNOŽER Sobotna otroška matineja in za IZVEN Gledališka predstava za otroke / Bimbo teater / režija: Jure Karaš / igrata Juš MilCinski in Urška Mlakar / 30' / 3+ / zgodba o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju / 4 €. Tržni prostor Domžale Od 10.00 dalje | KUHNA NA PLAČ Premierno v Domžalah: uliCna kuhinja / kulinarične specialitete lokalnih gostincev po dostopnih cenah. Mestni kino Domžale 16.00 IZOOTROPOLIS Animirana komiCna pustolovščina / 108' / sinhro-nizirano, 6+ / nova Disneyjeva zgodba o velikanskem velemestu, kjer živijo samo živali. 18.15 | SVOBODNA LJUBEZEN Biografska romantiCna drama / režija: Peter Sollett / Julianne Moore kot policistka v boju proti kriviC-nim zakonom in družbenim predsodkom. Blunout klub 20.00 | DENISE DANTAS KVARTET Koncert / Sons do Brasil - Zvoki Brazilije je nov projekt Denise Dantas in njene skupine / 7 € (v predprodaji), 9 € (na dan dogodka). Mestni kino Domžale 20.15 | PAPEŽ FRANČIŠEK: POT DO Knjižnica Domžale 19.00 | NATAŠA SUKIČ: PIKNIK Predstavitev knjige / sodelujejo avtorica Nataša SukiC, Nika KovaC, dr. Roman Kuhar / pogovor vodi Senta Pirman / org.: Jan Gamberger, Senta Pirman, Knjižnica Domžale / vstop prost. KD Franca Bernika 19.00 | KLAVIRSKI KONCERT GLASBENE ŠOLE DOMŽALE Org.: Glasbena šola Domžale / brezplaCne vstopnice. 6. april sreda Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE Od 7. do 12. leta / prijave na info@czm-domzale.si ali 040 255 568. 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE Od 13. do 30. leta / prijave na info@czm-domzale. si ali 040 255 568. 18.00 | DOMžale ZA MLADE Pripravljajo se spremembe za mlade. Pridi in povej, kaj si želiš v Domžalah. Bodi del spremembe! Hkrati bo potekalo odprtje Plača za mlade. Knjižnica Domžale 19.00 | MATEJ ŠURC: PREVARANA SLOVENIJA Predstavitev knjige / pogovor z avtorjem / vodi Janez GregoriC / org.: Janez GregoriC, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 19.00 | PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU Org.: Karitas Domžale / brezplaCne vstopnice. Blunout klub 20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEH Stand up veCer / slovenski stand up maCki in zelenci vas bodo poskusili nasmejati do solz / 5 €. 7* april četrtek Knjižnica Domžale 19.00 | KAREL GRŽAN: O PAPEŽU FRANČIŠKU IN USMILJENJU SreCanja z ustvarjalci / pogovor o knjigi Božje ime je Usmiljenje vodi Cveta Zalokar / vstop prost. KD Franca Bernika 20.00 | CARMINASLOVENICA: BALKANIKA 17.30-19.30 | IZMENJEVALNICA Prinesite svoja stara, a še uporabna oblaCila, nakit in obutev ter jih izmenjajte z novimi. Športni park Domžale, atletski stadion 18.00 | REKREACIJA ZA VSE Glej opis pod 4. april. KD Franca Bernika 20.00 | IZTOK MLAKAR: PAŠJON Abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN Gledališče Koper in SNG Nova Gorica / režija: Vito Taufer / s svetopisemskimi zgodbami nam Iztok Mlakar skozi smeh pove marsikatero grenko o nas in naši družbi / 20 oz. 18 €. 12. april torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 5. april. Center za mlade Domžale 18.00 | KVAČKARIJE Glej opis pod 5. april. Knjižnica Domžale 19.00 | EPIGENETSKA REVOLUCIJA Filozofski veCer / predava dr. Dušan Rutar / vstop prost. KD Franca Bernika 20.00 | IZTOK MLAKAR: PAŠJON Abonma gledališki RUMENI in IZVEN Glej opis pod 11. april. 13* april sreda Knjižnica Domžale 10.00 | MAG. ALEŠ VIČIČ: MOTIVACIJA IN REKREACIJA Predavanje / gost: mag. Aleš ViCiC / sofinancirata ObCina Domžale, Zavod za šport Domžale / org.: Društvo Šola zdravja, Knjižnica Domžale. Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE Glej opis pod 6. april. 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE Glej opis pod 6. april. Slamnikarski muzej 19.00 | JANEZ BIZJAK: OSTALINE IVVirriAl ITCI/T ISl II TI ID C MA Cl AIÍCWCI/CM Blunout klub, 2. aprila Koncert: Denise Dantas Kvartet Delavnica: Korak za korakom do dobre fotke ŠTEVILKA 3 | MAREC 2016 | LETNIK LVI Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ april Koncert: Simfonični orkester Domžale-Kamnik Športni park Ten Ten Domžale Od 11.00 dalje | URBANI GLADIATOR Ekipni izziv za vse starostne skupine vseh stopenj pripravljenosti / različno dolge trase in raznolike ovire / več na www.fatburn.si/urbani-gladiat0r-3. Mestni kino Domžale 16.00 | KNJIGA O DŽUNGLI Domišlj. pustolovščina / 96'/ podnapisi, 8+ / »0 te) džungli krožijo številne nenavadne zgodbe. Toda nobena ni tako nenavadna, kot je zgodba o mladiču, ki smo ga poimenovali Mavgli...« pravi panter Bagira. 18.00 | OREL EDDIE Biografska športna drama / zgodba o britanskem smučarskem skakalcu Eddieju 'Orlu' Edwardsu, ki je kljub nerodnim skokom osvojil srca športnih navijačev po celem svetu. 20.00 | ŠEFICA Glej opis pod 10. april. 17* april nedelja Mestni kino Domžale 16.00 | ZOOTROPOLIS Glej opis pod 2. april. 18.00 | KNJIGA O DŽUNGLI Glej opis pod 16. april. 20.00 | OREL EDDIE Glej opis pod 16. april. 18 • apri ponedeljek Center za mlade Domžale 18.001 KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE FOTKE Glej opis pod 4. april. Športni park Domžale, atletski stadion 18.00 | REKREACIJA ZA VSE Glej opis pod 4. april. Mestni kino Domžale 18.00 | ZAKLAD Črna komedija / Romunija, Francija / suha komedija, v kateri se dva soseda podata na lov za zakladom, ki bo rešil vse težave. Knjižnica Domžale 19.00 | LUKA HROVAT: TRKI Literarna kavarna / gost: Luka Hrovat / vodi Mir-jam Slanovec / vstop prost. Srečanja pod slamniki: Janez Bizjak Knjižnica Domžale 18.00 | DR. SIMON BREZOVAR: O OHRANJANJU ZDRAVIH MOŽGANOV Alzheimer catfe / pogovori o demenci / gost: dr. Simon Brezovar, ki se ukvarja s področjem eksperimentalne psihologije in nevrodegenerativnimi boleznimi / vodi Cveta Zalokar / org.: Dom upokojencev Domžale, Knjižnica Domžale / vstop prost. KD Franca Bernika 19.00 | KONCERT UČITELJEV GLASBENE ŠOLE DOMŽALE Za IZVEN Namesto učencev zdaj stojijo na odru njihovi učitelji / 3 €, izkupiček od prodaje gre v šolski sklad. Galerija Domžale 19.00 | MARJETA MEDVED: ROJENICE Odprtje razstave kipov in slik / pogovor z avtorico vodi Jurij Smole / vstop prost. 22« april petek Knjižnica Domžale 8.00-19.00 | OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE (23. april) Bukvama / anketa / Križ kraž - knjižna uganka / org.: Knjižnica Domžale. 17.00 | GIBALNA IGRALNICA Od 18. meseca do 3. leta / v sodelovanju s Plesno šolo Miki / obvezna prisotnost staršev oz. odrasle osebe / org.: Plesna šola Miki, Knjižnica Domžale / prijave na oddelku za otroke in mladino. Blunout klub 20.00 | A.ŠI.O. (ANA ŠIMENC KVARTET) Koncert / elementi jazz, pop in ljudske glasbe / lahkotno, poslušljivo in prijazno / 5 € (v predpro-daji), 7 € (na dan dogodka). 23* april sobota Tržni prostor Domžale 8.00-13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH: IVANČNA GORICA - PRIJETNO DOMAČE Ivančna Gorica se na stojnicah predstavi s svojimi običaji, kulturo, kulinariko in turistično ponudbo. Galerija Domžale 10.001 USTVARJALNA SOBOTA ZA NAJMLAJŠE Ogled razstave mlade kiparke Marjete Medved / pogovor o kiparskih orodjih in materialih / spoznavanje in risanje upodobljenih bitij / 90' / 3+ / vstop prost / pokrovitelj: Art Ljubljana, d. o. o. Literarna kavarna: Luka Hrovat ■BBSBH 29* april petek Mestni kino Domžale 10.00 | KUNG FU PANDA 3 + DELAVNICA Glej opis pod 3. april. 18.00 | KNJIGA O DŽUNGLI Glej opis pod 16. april. 20.00 | NADZOR Z NEBA Vojni akc. triler / igra Helen Mirren / vodja posebne vojaške misije, ki naj bi s pomočjo dronov zajela teroristično celico, se sooči z nepričakovano dilemo. 30. april sobota Mestni kino Domžale 10.00 | ROBINSON CRUSOE Animirana pustolovščina /90' / sinhro., 6+ / Robin-son Crusoe preživi brodolom na eksotičnem otočku, se mora soočiti z njegovimi prebivalci in živalmi. 18.00 | NADZOR Z NEBA Glej opis pod 29. april. 20.15 | TA NORA 80A Glej opis pod 23. april. Razstave Slamnikarski muzej 300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM Stalna razstava IZ STRAŽIŠČA PO EVROPI: SITA IZ KONJSKE ŽIME Gostujoča razstava Gorenjskega muzeja Kranj, do 31. maja. Center za mlade Domžale MOJCA PIVAR: AMBIVALENCA OPAŽENEGA Fotografska razstava, od 24. marca do konca aprila. Galerija Domžale MARJETA MEDVED: ROJENICE Razstava kipov in slik, od 21. aprila do 5. maja. Knjižnica Domžale JANEZ ŽAN JARC: PODOBE V LESU Razstava rezbarij, od 4. do 22. aprila. Vodenje po razstavi: 6., 13. in 20. aprila od 13.00 do 18.00. ZIMA ZIMA BELA Razstavlja Foto kino in video klub Mavrica. Raz- SVETEGA SEDEŽA Biografska zgodovinska drama / Argentina, Španija, Italija / skozi oči mlade novinarke sledimo dolgi, naporni in ganljivi življenjski poti papeža Frančiška. 3* april nedelja Mestni kino Domžale 10.00 | KUNG FU PANDA 3 Animirana družinska pustolovščina / 95' / sinhro-nizirano, 6+ / Po se z očetom odpravi v skrito vas pand, vmes pa se na boj proti kung fu mojstrom poda sovražni Kai. 16.00 | FANTOMSKI DEČEK Anim. detektivka / 84' / podnapisi, 9+ / enajstletni Leo ima le 24 ur Časa, da reši New York! Detektivka v slogu žlahtnega ameriškega stripa in filma noir. 18.00 | MUSTANG Drama / prvenec turške režiserke Deniz Gamze Er-giiven je zgodba o petih odrašCajoCih sestrah in njihovem uporu zoper patriarhalne družbene norme. 20.00 | PAPEŽ FRANČIŠEK: POT DO SVETEGA SEDEŽA Glej opis pod 2. april. 4-* april ponedeljek Center za mlade Domžale 18.001 KORAK ZA KORAKOM DO DOBRE FOTKE Fotografske delavnice / vodi Klemen Brumec / od 15. do 30. leta / prijave na info@czm-domzale.si ali 040 255 568. Športni park Domžale, atletski stadion 18.00 | REKREACIJA ZA VSE BrezplaCna vodena vadba za zaCetnike in rekrea-tivce / org.: Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Športno-atletsko društvo Mavrica. Knjižnica Domžale 19.15 | JANEZ ŽAN JARC: PODOBE V LESU Odprtje razstave rezbarij / razstavlja janež Žan jarc / sodelujejo Člani Društva Skrinjca / razstava bo na ogled do 22. aprila / vodenje: 6., 13. in 20. aprila od 13.00 do 18.00 / vstop prost. KD Franca Bernika 20.00 | GIDON KREMER IN KREMERATA BALTICA Abonma koncertni MODRI in IZVEN Koncert / Gidon Kremer in Kremerata Baltica - legendarni violinist s svojim ansamblom / 20 oz. 18 €. 5* april torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Za predšolske otroke (3+) in starše, skrbnike, dedke, babice / prijave na oddelku za otroke in mladino / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 10.00 | MUSTANG Abonma filmski DOPOLDANSKI Glej opis pod 3. april. Knjižnica Domžale 15.30 | VODENA ŠOLA SPOMINA Delavnica / vodi Nina Živkovič / vstop prost. Center za mlade Domžale 18.00 | KVAČKARIJE Delavnice kvaCkanja / vodi Diana Šercer Stojano-vič / od 15. do 30. leta / brezplaCno / prijave na info@czm-domzale.si ali 040 255 568. Abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN Zborovsko-scenski koncert / dirigentka: Karmina Šilec / nastopajo zbor Carmina Slovenica, lanez DovC, Goran Krmac, Nino MureškiC /14 oz. 13 €. 8. april petek Center za mlade Domžale 17.00 | INSTANT RETORIKA Delavnica retorike in javnega nastopanja / vodi Anja HlaCa FerjanCiC /18 € za dve delavnici / prijave na info@czm-domzale.si ali 040 255 568. KD Franca Bernika 20.00 | CARMINA SLOVENICA: BALKANIKA Abonma glasbeno scenski DRUGI in IZVEN Glej opis pod 7. april. Blunout klub 20.00 | METOD MAN - IGOR LEONARDI Koncert / kreativni slovenski glasbeniki razliCnih generacij in usmeritev / gost: vokalist Metod Banko / 5 € (v predprodaji), 7 € (na dan dogodka). 9* april sobota Tržni prostor Domžale 8.00-13.00 | VRTIČKARSKI SEJEM Predstavitev ponudnikov vrtnega orodja, strojev in pripomočkov za vrt in sajenje. Mestni kino Domžale 10.00 | KUNG FU PANDA 3 Glej opis pod 3. april. Center za mlade Domžale 10.00 | INSTANT RETORIKA Glej opis pod 8. april. KD Franca Bernika 20.00 | LETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK Za IZVEN Dirigent: Slaven Kulenovič / solisti: Katarina Koz-jek, Nika Toškan, Andrej Omejc / program: Habe, Saint-Saens, Puccini, Dvofak / 10 € oz. 8 € za dijake, študente in upokojence. Blunout klub 20.00 I ORIYON - FRANCOSKI ŠANSONI Koncert / program, ki malce zadiši po jazzu in pričara romantiCno vzdušje / 5 € (v predprodaji), 7 € (na dan dogodka). 10. april nedelja Mestni kino Domžale 16.00 | FANTOMSKI DEČEK Glej opis pod 3. april. 18.00 | ŠEFICA Komedija / igrata Melissa McCarthy, Kristen Bell / zgodba o padli bogatašinji in vseh nevšečnostih, ki jo po bankrotu in prestani zaporni kazni Čakajo v resniCnem svetu. 20.00 | GOSPOD SODNIK KomiCna drama / Fabrice Luchini se iz odljudnega sodnika prelevi v sanjavega zaljubljenca, ko med porotniki zagleda svojo platonsko ljubezen. Nagradi za najboljši scenarij in najboljšega igralca, Benetke. 11. april ponedeljek Center za mlade Domžale 17.00 I SEMENSKE BOMBE Delavnica izdelave semenskih bomb, ki se jih lahko uporablja na vrtu ali balkonu / prijave na info@ czm-domzale.si ali 040 255 568. SreCanja pod slamniki / pogovor z dolgoletnim direktorjem Triglavskega narodnega parka, arhitektom, urbanistom in naravovarstvenikom vodi Cveta Zalokar / vstop prost. KD Franca Bernika 20.00 | IZTOK MLAKAR: PAŠJON Abonma gledališki RDEČI in IZVEN Glej opis pod 11. april. 14. april četrtek Češminov park Domžale 16.00-19.00 | SPOZNAJMO SE, PRAZNUJMO SKUPAJ Medgeneracijski dogodek, s katerim bomo poCa-stili obCinski 'rojstni dan', se spoznali, družili in zabavali. Knjižnica Domžale 19.00 | MANCA ČUJEŽ: ZA DVA GROŠA FANTAZIJE - NEPAL PO POTRESU Potopisno predavanje / popotnica: Manca Čujež / org.: Manca Čujež, Knjižnica Domžale / vstop prost. KD Franca Bernika 20.00 | IZTOK MLAKAR: PAŠJON Abonma gledališki ZELENI in IZVEN Glej opis pod 11. april. Blunout klub 20.00 I MAURIZIO PRESIDENTE ! Koncert / Maurizio Presidente ! je multinacionalna skupina, ki na oder prenaša zabavo in energijo ulične glasbe / 5 € (v predprodaji), 7 € (na dan dogodka). 15* april petek KD Franca Bernika 18.00 | KONCERT PRVIH RAZREDOV VeCer prvih korakov v svet glasbe / po tradiciji se z velikim odrom srečajo 'prvčki' Glasbene šole Domžale / brezplaCne vstopnice. Knjižnica Domžale 19.00 | PARTNERSKI ODNOS: KDO SVA VSAK ZASE IN KDO SKUPAJ? Posvet / gostje: Lidija Bašič janCar in drugi terapevti / pogovor vodi Mateja Kegel Kozlevčar / org.: Spletna skupnost Priznaj.si in Knjižnica Domžale / vstop prost. Blunout klub 20.00 | PRIMOŽ TURK Koncert / country-blues stil z etno priokusom / moCna čustva in humor, ključno sporočilo pa se skriva v ironičnem, grotesknem ozadju / 5 €. Mestni kino Domžale 20.15 | MUSTANG Abonma filmski PETEK Glej opis pod 3. april. 16 • apri sobota Tržni prostor Domžale 8.00-13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH: KRAJINSKI PARK KOLPA Predstavitev Bele krajine, običajev, kulture, kuli-narike in turistične ponudbe. KD Franca Bernika 10.00 | BRATA GRIMM: RDEČA KAPICA Sobotna otroška matineja in za IZVEN (omejeno število sedežev) Lutkovno gledališče Zapik / režija, igrata: Igor Cvetko, lelena Sitar / 35' / 3+ / predstava iz starega lesenega kovčka, v kateri je glavna zvezda volk / 4 €. Mestni kino Domžale 20.00 | MUSTANG Abonma filmski PONEDELJEK Glej opis pod 3. april 19* april torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 5. april 15.30 | VODENA ŠOLA SPOMINA Glej opis pod 5. april Center za mlade Domžale 18.00 | KVAČKARIJE Glej opis pod 5. april Knjižnica Domžale 19.00 | PREPREČEVANJE IN ZDRAVLJENJE NEHOTENEGA UHAJANJA URINA -URINSKE INKONTINENCE Predavanje / gostja: mag. Darija Ščepanovič / sofinancira Občina Domžale / org.: Društvo Šola zdravja, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 19.00 | SLAVNOSTNA SEJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Glasbeno-scenska prireditev Aci Bertoncelj: Apostol slovenske klavirske glasbe 20. stoletja in podelitev priznanj ObCine Domžale za leto 2015 / slavnostni govornik: župan Toni Dragar / vstop z vabilom. 20. april sreda KD Franca Bernika 11.00 | ULRICH HUB: NA NOETOVI BARKI OB OSMIH ZVEČER Abonma OTROŠKI Predstava za otroke / Mini teater, Prešernovo gledališče Kranj / režija: Robert Waltl / glasba: Jose / 60'. Center za mlade Domžale 14.30 | USTVARJALNE DELAVNICE Glej opis pod 6. april Knjižnica Domžale 17.00 | PIKA ŠE VEDNO NA OTOKU TAKA-TUKA Pikina Čajanka / 5+ / animatorka: Lidija Smerkolj TuršiC / prijave na oddelku za otroke in mladino. Center za mlade Domžale 18.00 | USTVARJALNE DELAVNICE Glej opis pod 6. april Knjižnica Domžale 19.00 | SNEGULJČICA Pravljice za odrasle / pripovedovanje in analiza: Mirjam Slanovec in Luka Hrovat. Blunout klub 20.00 | STAND UP S KOMIKI CEH ZA SMEH Stand up veCer / slovenski stand up maCki in zelenci vas bodo poskusili nasmejati do solz / 5 €. 21. april četrtek KD Franca Bernika 9.30 in 11.00 | ULRICH HUB: NA NOETOVI BARKI OB OSMIH ZVEČER Abonma OTROŠKI Glej opis pod 20. april Center za mlade Domžale 18.00 | MEDNARODNA KAVARNA Spoznaj priložnosti za poletno delo v tujini, mednarodne kampe in prostovoljske priložnosti. Mestni kino Domžale 10.00 | KUNG FU PANDA 3 Glej opis pod 3. april 18.00 | KNJIGA O DŽUNGLI Glej opis pod 16. april 20.00 | TA NORA 80A Komedija / režiser Richard Linklater se vraCa s komedijo o odraščanju v osemdesetih letih. Blunout klub 20.00 I THE WANTED FOUR FEAT. MAJA ZALOŽNIK Koncert / elementi bluesa in ročka z deloma jaz-zovsko harmonijo / 7 € (v predprodaji), 10 € (na dan dogodka). 24. april nedelja Mestni kino Domžale 18.00 | MUSTANG Glej opis pod 3. april 20.00 | OKUS ŽIVLJENJA Drama / japonska oda drobnim življenjskim radostim v odnosu med vodjem tradicionalne slaščičarne in starko, ki v sebi nosi skrivnost. 25* april ponedeljek Športni park Domžale, atletski stadion 18.00 | REKREACIJA ZA VSE Glej opis pod 4. april Mestni kino Domžale 18.00 | GOSPOD SODNIK Glej opis pod 10. april Knjižnica Domžale 19.15 | VEČER LJUBITELJSKEGA FILMA Filmski veCer in odprtje razstave Zima zima bela / pripravlja Foto kino in video klub Mavrica / vstop prost. Mestni kino Domžale 20.00 | DOBRI DRŽAVLJAN + FILMSKI POGOVOR Dok. film / zgodba o Billu Binneyju, nekdanjem Članu NSA, matematičnem geniju in kriptografU, avtorju številnih orodij za nadzor in obdelavo podatkov. 26 • apri torek Mestni kino Domžale 18.00 | SVOBODNA LJUBEZEN Glej opis pod 2. april 20.00 | ZAKLAD Glej opis pod 18. april 27* april sreda Mestni kino Domžale 16.00 IZOOTROPOLIS Glej opis pod 2. april 18.15 | KNJIGA O DŽUNGLI Glej opis pod 16. april 20.15 | OREL EDDIE Glej opis pod 16. april 28 • apri četrtek Mestni kino Domžale 10.00 | FANTOMSKI DEČEK + DELAVNICA Glej opis pod 3. april 18.00 | OKUS ŽIVLJENJA Glej opis pod 24. april 20.15 | DOBRI DRŽAVLJAN Glej opis pod 25. april stava totograhj bo odprta od 25. aprila do 15. maja. Knjižnica Domžale, oddelek za otroke in mladino PRAVLJIČNI PALČEK Razstava izdelkov, ki so jih naredili otroci v okviru projekta družinskega branja PravljiCni palCek, bo odprta od 1. do 30. aprila. Tecaji,natecaji CO BISS - VIRTUALNA KNjlžNICA SLOVANIJE BrezplaCno izobraževanje za otroke in mlade v Knjižnici Domžale (kako iskati gradivo, servis Moja knjižnica, Cobiss, mCobiss) vsako sredo med 12. in 14. uro. Prijave na 0172412 04. PREDSTAVITEV APLIKACIJ V Knjižnici Domžale vam lahko na pametnem telefonu ali tablici po predhodni najavi pokažemo delovanje aplikacij mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Prijave in rezervacije terminov na vojka.susnik@ dom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si. PRVA RAČUNALNIŠKA POMOČ V Knjižnici Domžale nudimo brezplaCno prvo računalniško pomoC vsak drugi petek v mesecu med 12. in 14. uro. NauCite se lahko tudi uporabe kataloga Cobiss in servisa Moja knjižnica. Prijave na 0172412 04. Info Center za mlade Domžale Ljubljanska cesta 58, Domžale, T 01 722 66 00, info@czm-domzale.si, www.czm-domzale.si Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva. Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 5 0 80, info@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61, Domžale T 01 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Kulturno društvo Jožef Virk Dob Ulica 7. avgusta 13, Dob T 041 420 610 Menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, Domžale Muzejska hiša bo aprila zaprta zaradi postavitve nove stalne razstave o kiparju Francetu Ahčinu, njeno odprtje bo v maju. Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva. Galerijski atelje Ulica Matije Tomca 6, Domžale Koledar dogodkov Zbira in ureja: Manca Kraševec Fotografije: promocijsko gradivo. Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Urednica ne odgovarja za spremembe programov. Za točnost informacije odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo si pridružuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v maju pošljite v pisni obliki do 20. aprila na elektronski naslov: koledar@kd-domzale.si. 22 | slamnik kultura ŠTEVILKA 3 | MAREC 2016 | LETNIK LVI slamnik@kd-domzale.si Gidon Kremer - latvijski violinist svetovnega slovesa Malo je glasbenih umetnikov, ki so v zadnjih desetletjih na področjih klasične glasbe pustili tako močan pečat, kot je to uspelo velikemu latvijskemu violinistu Gidonu Kremerju. Ta bo v ponedeljek, 4. aprila, v okviru koncertnega abonmaja gostoval v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, kjer se bo predstavil skupaj s svojim ansamblom Kremerata Baltica. Mihael Kozjek Kremer se je rodil daljnega 27. februarja 1947 v Rigi, v Latviji, ki je bila takrat del Sovjetske zveze. Njegov oče je bil jud, ki je preživel grozote holo-kavsta, mama je imela latvijsko-šved-ske korenine. Z violino se je seznanil že v rani mladosti; s štirimi leti je prvo glasbeno znanje prejel od očeta in deda, ki sta bila profesionalna glasbenika violinista, čez nekaj let pa je skrb za Gidonovo izobrazbo na glasbeni šoli v Rigi prevzel priznani pedagog Voldemar Sturestep. Od tu dalje je njegov življenjepis izjemen, saj v njem ugledamo številne nagrade, sodelovanja s priznanimi kulturnimi ustanovami in slovita glasbena imena, katerih stičišče je bil prav Gidon Kremer. S šestnajstimi leti je osvojil prvo nagrado na latvijskem državnem tekmovanju, leta 1965 je postal študent legendarnega Davida Ojstra-ha na Moskovskem konservatoriju in čez dve leti osvojil tretjo nagrado na glasbenem tekmovanju Kraljice Elizabete v Bruslju, še dve leti pozneje drugo nagrado na Mednarodnem violinskem tekmovanju v Montrealu, istega leta pa je sledila še prva nagrada na Paganinijevem tekmovanju v Genovi. Leta 1970 je ponovno prejel prvo nagrado, tokrat na zelo uglednem Mednarodnem tekmovanju Čajkovskega v Moskvi, kar ga je dokončno utrdilo kot vzhajajočo zvezdo violinizma. V sedemdesetih letih je začel pogosteje nastopati zunaj takratne Sovjetske zveze. Njegov prvi uradni koncert izven držav pod železno zaveso je bil koncert v dvorani dunajskega Glasbenega združenja (Musikverein), kjer je 1970. nastopil skupaj z Dunajskimi simfoniki pod vodstvom Thomasa Schippersa, v naslednjih letih pa so se zvrstili še koncerti v Avstriji, Nemčiji, Londonu, New Yorku, na Japonskem in drugod. Kremer se je udejstvoval tako v komorni kot solistični glasbi, nastopal je po koncertnih dvoranah, kot je na primer Berlinska filharmonija, v okviru festivala Bachov teden v Ansbachu, na Salzburškem festivalu, v Londonu z odličnim pianistom Andrejem Previnom in še bi lahko naštevali. Dirigent Herbert von Karajan ga je v tistem obdobju označil za ,najboljšega violinista na svetu', Sovjetsko zvezo pa je dokončno zapustil leta 1980 in se preselil v Avstrijo, kjer je v Lockenhausu ustanovil znameniti festival komorne glasbe in bil več kot 30 let njegov umetniški vodja. Kremerata Baltica Leta 1997 je ustanovil še ansambel Kremerata Baltica, v katerem je zbral nadarjene mlade glasbenike baltskih dežel in jih združil v danes sloviti glasbeni sestav, ki se posveča raznolikemu repertoarju in velja za enega najboljših in najbolj inovativnih ansamblov v svetovnem merilu. Kremerjev izvajalski repertoar je zelo obsežen in obsega tako dela skladateljev starejših obdobij, kot tudi kompozicije 20. stoletja in današnjega časa. Med njimi velja še posebej izpostaviti Albana Berga, Wer-nerja Henzeja, Karlheinza Stockhau-sna, Astorja Piazzollo, Philippa Glas-sa, Alfreda Šnitkeja, Michaela Nyma- na, Luigija Nona, Peterisa Vasksa, Arva Parta in Mieczys3ava Weinberga, ki se mu Kremer v zadnjih letih še posebej posveča. Številni velikani 20. stoletja so pisali in posvečali glasbo prav Gidonu Kremerju. Sofia Gubajdu-lina mu je posvetila Offertorium, Nono skladbo La lontananza nostalgica utopica futura (Nostalgija oddaljene utopične prihodnosti), dela pa so mu posvečali še Šnitke, Gija Kančeli, Viktor Kisin in drugi. Med njegovimi glasbenimi partnerji najdemo imena, kot so Martha Argerich, Mikhail Pletnev, Oleg Maisenberg, Miša Majski, Yo-Yo Ma, Jurij Bašmet in drugi. Snema za številne priznane založbe, odličnost njegovih diskografskih izdaj pa potrjujeta nagradi ECHO Klassik in Grammy, ki ju je leta 2002 prejel za zgoščenko z naslovom Po Mozartu (After Mozart). Zelo zanimiv je tudi podatek, da igra na dragoceno violino mojstra Nicole Amatija, izdelano leta 1641 v Cremoni, pred tem je igral tudi na Guarnerijevo in Stradivarijevo violino. Dobro ga pozna še en odlični glasbenik, umetniški vodja domžalskega glasbenega cikla Mate Bekavac, ki je zapisal, da se je njegova »glasbena osebnost in iskanje v mladosti oblikovalo z njegovimi številnimi ploščami, kasneje s poslušanjem njegovih koncertov v živo in še malo kasneje s skupnim muziciranjem. V zadnjih desetih letih njegovega festivala v Lockenhausu sva namreč skupaj poustvarila kar nekaj partitur iz zakladnice komorne glasbe, marsikatere tudi na turnejah v največjih svetovnih dvoranah. Igrati z njim je bilo zame nekako vedno povezano z velikim spoštovanjem in pa tudi s posebno obliko budnosti za soustvarjanje čutnih zvokov, ki segajo onkraj meja inštrumentalnega.« Z velikim spoštovanjem in zanimanjem bomo velikemu mojstru violine prisluhnili tudi poslušalci v Domžalah. Kaj bodo izvedli ... Program, ki sta ga Gidon Kremer in ansambel Kremerata Baltica pripravila za domžalski koncert, namreč odraža mojstrove umetniške preference. Že smo omenili, da se v zadnjem obdobju podrobneje ukvarja z zapuščino poljskega skladatelja judovskih korenin Mieczyslava Weinberga, ki je večino časa živel in deloval v takratni Sovjetski zvezi. Njegovo umetnost lahko postavimo ob bok skladateljem, ki so ustvarjali v primežu represivnega političnega aparata Sovjetske zveze, na koncertu pa bodo člani ansambla Kremerata Baltica pod Kremerjevim vodstvom tako izvedli Weinbergovo Sinfonietto št. 2, op. 74. Na sporedu bodo tudi tri priredbe dveh romantičnih skladateljev - Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa. Slišali bomo Schumannove Slike z vzhoda, op. 66 v priredbi Friedricha Hermanna, Koncert za violončelo, op. 129 Roberta Schumanna v zanimivi transkripciji za violino in godala Reneja Koeringa, program pa bo dopolnil še Cohenov aranžma Sonate za klarinet in klavir št. 1 v f-molu, op. 120 Johannesa Brahmsa. V Domžalah se torej obeta še eden v vrsti imenitnih glasbenih večerov, ki jih v zadnjih sezonah prirejata Kulturni dom Franca Bernika Domžale in umetniški vodja koncertnega abonmaja Mate Bekavac. □ Filmska vzgoja v Mestnem kinu Domžale V Mestnem kinu Domžale se že od začetka delovanja pred šestimi leti zelo predano posvečajo filmom za otroke in mladino, saj se zavedajo, da je pri gledanju filmov kinematografska izkušnja zelo pomembna. Tako kot je najprimernejši prostor za gledališko predstavo dobro opremljen oder, je film najprej doma v kino dvorani, saj je za predvajanje na velikem platnu nenazadnje tudi narejen. Pomembno je tudi, da se mladi o filmih pogovarjajo, da o njih razmišljajo in jih podrobneje spoznavajo. Že tretje leto v našem lokalnem kinu izvajajo pester program filmske vzgoje, ki približno 2000 otrokom iz Domžal in okolice omogoči brezplačni ogled filma in dodatno dejavnost, povezano s filmsko umetnostjo. Ker se domžalski kino posveča predvsem kvalitetnemu, evropskemu in avtorskemu filmu, ta usmeritev velja tudi pri otroških in mladinskih programih, kjer so se zavezali, da mladim gledalcem predvajajo predvsem filme, ki jih sicer ne bi videli ali pa so za njih težje dostopni. Čeprav si otroci in mladi želijo videti najnovejše filme, kjer prevladujejo celovečerni filmi velikih ameriških studijev, pa so v Mestnem kinu Domžale prepričani, da morajo spoznati tudi kvalitetne in avtorske filme, evropsko filmsko produkcijo in filme iz tretjih držav. Prednost imajo teme, ki so mladim blizu, jih spodbujajo k razmišljanju in jim odstirajo obzorja. Med najpomembnejšimi cilji programa filmske vzgoje v Domžalah je namreč zagotoviti izbiro kvalitetnih filmov, spodbuditi mlade, da se naučijo gledati in razumeti film, učenje filmske pismenosti in sposobnosti kritične ocene in analize filma. Poleg tega mladi spo- znavajo proces nastajanja filma, pogledajo, kaj so osnovni elementi filma (scenarij, potek snemanja, zvok, luč, montaža, produkcija ...), predvsem pa raziskujejo vsebinska sporočila filmov, ki jih gledajo. Prav vsebinska stran je pri filmski vzgoji izrednega pomena. Možnosti za obravnavanje različnih tem so številne, navezujejo se lahko na filmske klasike, aktualne celovečerne filme, animirane filme in dokumentarce. Predvsem pa takšen koncept širi misli mladih dlje od ustaljenih okvirjev in miselnih vzorcev, ter jih okrepi z več raznolikimi izkušnjami na področju kulturne in družbene osveščenosti. Film je kot ena od najbolj razširjenih oblik vizualne govorice idealno ,plovilo' za najrazličnejše teme in problemske sklope. V tem šolskem letu so v februarju 2016 že zapolnili vsa prosta mesta v brezplačnem programu filmske vzgoje, izvedli so 65 dejavnosti, polovica od tega so bile filmske projekcije, preostala polovica pa filmske delavnice, kjer mladi spoznavajo optične igrače in s tem principe animacije, zelo ponosni pa so na delavnico filmskega plakata, kjer mladi gledalci po filmu ustvarijo svoj avtorski filmski plakat, še pred tem pa imajo predavanje o zgodovini in strukturi filmskega plakata. Vsako filmsko projekcijo pospremijo z uvodnim nagovorom, kjer se na kratko predstavi film, ki je na sporedu, njegove posebnosti in zanimivosti. Po filmu pa sledi bodisi delavnica ali pa pogovor o filmu, ki je najpogosteje povezan s specifično temo, ki jo film obravnava, znotraj pogovora pa se običajno dotaknejo tudi bolj tehničnih podrobnosti filma, filmskega jezika, sestave filma in njegovih posebnosti. Načrt za prihodnja leta je izobraževanje mladih filmskih kritikov, večdnevne delavnice animiranega filma, in pa poglobljeno delo z bolj zagrizenimi mladimi filmoljubi, s katerimi bi radi ustvarili filmski klub. Poleg dela s šolami in vrtci, ki jim je program filmske vzgoje v prvi vrsti namenjen, pa se filmske dejavnosti v Mestnem kinu Domžale odvijajo tudi med šolskimi počitnicami, ko so na sporedu počitniške filmske matineje, ki so vedno pospremljene z brezplačnimi ustvarjalnimi delavnicami, s katerimi si najmlajši krajšajo čas med prostimi dopoldnevi. Sredstva za programe filmske vzgoje je Mestni kino Domžale pridobil na razpisu Slovenskega filmskega centra, del sredstev pa projektu namenjajo tudi iz lastnega proračuna, saj se jim zdi prav delo z mladimi eden od temeljev njihove programske usmeritve, zato bodo temu in sorodnim programom tudi v bodoče namenjali veliko pozornosti. MM LETNIK LVI | FEBRUAR 2016 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 23 kultura © Kulturni dom Franca Bernika Domžale APRIL 2016 MESEČNI KOLEDAR torek, 29. marec 20.00 / abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN sreda, 30. marec 20.00 / abonma gledališki RUMENI In IZVEN četrtek, 31. marec 20.00 / abonma gledališki RDEČI in IZVEN petek, 1. april 20.00 / abonma gledališki ZELENI in IZVEN Vinko Moderndorfer: OBISKI Slovensko stalno gledališče Trst / režija: Vinko Moderndorfer/ igrajo: Primož Forte, Maja Blagovič, Vladimir Jure, Tina Gunzek / družinska satira s štirimi nastopajočimi, ki bo nasmejala s prepiri in presenetila s preobrati sobota, 2. april 10.00 / Sobotna otroška matineja Jure Karaš: LUNOŽER gledališka predstava za otroke / Bimbo teater / režija: Jure Karaš / igrata: Juš Milčinski in Urška Mlakar/30 min, 3+ / zgodba o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju ponedeljek, 4. april 20.00/abonma koncertni MODRI in IZVEN GIDON KREMER IN KREMERATA BALTICA program: Schumann-Herrmann "Slike z vzhoda, op.66", Schumann-Koering Violinski koncert op.129, Weinberg"Sinfonietta Št. 2 op.74.", Brahms-Cohen "Sonata za klarinet opus 120/1" / nastopajo: Gidon Kremer in Kremerata Baltica / legendarni violinist s svojim ansamblom, umetnik, kije v svoji dolgoletni karieri večkrat obšel svet, gostoval v najprestižnejših dvoranah, z najimenitnejšimi orkestri, dirigenti, glasbenimi partnerji današnjega časa... četrtek, 7. april 20.00 / abonma glasbeno scenski PRVI in IZVEN petek, 8. april 20.00 / abonma glasbeno scenski DRUGI in IZVEN CARMINA S LOVE NI CA "Bal kan i ka" zborovsko-scenski koncert / dirigentka: Karmina Šilec / nastopajo: zbor Carmina Slovenica, Janez Dovč (harmonica), Goran Krmac (tuba), Nino Mureškič (tolkala) / človeški glas, povzdignjen v pesem, skozi tisočletno tradicijo balkanskih godb ponedeljek, 11. april 20.00 / abonma gledališki ORANŽNI in IZVEN torek, 12. april 20.00 / abonma gledališki RUMENI in IZVEN sreda, 13. april 20.00 / abonma gledališki RDEČI in IZVEN četrtek, 14. april 20.00 / abonma gledališki ZELENI in IZVEN Iztok Mlakar: PAŠJON Gledališče Koper in SNG Nova Gorica / režija: Vito Taufer/ igrajo: Iztok Mlakar, Žiga Udir, Radoš Bolčina, Igor Štamulak, Gorazd Žilavec, Rok Matek,Tjaša Hrovat, Nejc Cijan Garlatti / s svetopisemskimi zgodbami nam Mlakar skozi smeh pove marsikatero grenko o nas in naši družbi sobota, 16. april 10.00 / Sobotna otroška matineja (omejeno število sedežev) Brata Grimm: RDEČA KAPICA lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Zapik/ režija, igrata: Igor Cvetko, Jelena Sitar / 35 min, 3+ / predstava iz starega lesenega kovčka, v kateri je glavna zvezda volk KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale V? T 722 50 50 U www.kd-domzale.si sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/kd.francabflmika knjige za odrasle Ernst Haffner Krvni bratje: roman o berlinskih bandah Cankarjeva založba, 2015 Spomladi leta 1933 so v več nemških mestih sežgali dela 127 pisateljev. V tem barbarskem dejanju, ki so ga nacisti razglasili za ,čiščenje domovine', so gorele knjige Freuda, Brechta, Musila, Klausa in Heinricha Manna, Roze Luxemburg in številnih drugih. Med njimi se je znašla tudi knjiga neznanega avtorja Ernsta Haffnerja, ki je z naslovom Mladost na berlinskih cestah izšla leta 1932. Ob ponovni izdaji leta 2013 je upravičeno naletela na izjemen odziv. V Berlinu in drugih nemških velemestih je v začetku 30. let 20. stoletja živelo na cesti na tisoče brezdomnih otrok. Nekateri so bile žrtve negotovih gospodarskih razmer. Mnogi med njimi so pobegnili iz vzgojnih zavodov. Tam so bili izpostavljeni represalijam vzgojnega sistema, ki je nad njimi izvajal psihično in fizično nasilje. Nekaj varnosti in socialne topline so našli v samoorganiziranih ban-dah. Te niso zagotavljale samo zaščite, v njih se je izražala tudi mladinska proletarska subkultura. Shajali so se v opuščenih tovarniških barakah, pili, plesali in za nekaj ur pozabili na svojo bedo. Haffnerjeva knjiga se sočutno in brez olepšav posveča tej temi. Globoko pretresljiva zgodba o usodi teh fantov na najbe-dnejših krajih tedanjega Berlina. Benedict Carey Kako se učimo UMco, 2016 KAKO SE UČiMO Benedict Carey, ki pri New York Timesu pokriva področje znanosti in medicine, nam ponudi pregled spoznanj in raziskav na temo učnega procesa. V glavnem gre za splošno znane resnice, kot denimo, da imajo možgani bolj kot linearno učenje snovi od začetka do konca raje dinamiko, spremembe v ritmu in prehajanje med temami. Nemirne študirajoče duše se lahko potolažijo, da ni nič narobe, če te odnese na konec učbenika ali od fizike k filozofiji, še preden oddaš seminarsko o gravitaciji. Ko je čas za odmor, je odmor, ko je čas za spanje, se spi in ne pifla. Produktivno učenje z dolgotrajnim učinkom je še najbolj podobno situaciji učinkovitega reševanja problemov, ko so možgani optimalno stimulirani za tvorjenje novih povezav. Branje za krepitev učne motivacije, hvala bogu brez novih revolucionarnih metod. Erik Valenčič Sence ne gorijo Sanje, 2015 Erik Valenčič, ki je sicer znan kot novinar, ustvarjalec dokumentarnih filmov in publicist, nas tokrat nagovarja prek romana (prvenca), ob branju katerega se je težko otresti misli, da gre v bistvu za potencialni priročnik za urbano gverilo, ki po avtorjevem mnenju neizogibno prihaja, če bo brutalni kapitalizem nadaljeval zastavljeno pot. In prav nič ne kaže, da mu karkoli in kdorkoli to pot lahko prepreči. ,Pod zemljo je še en svet in še drugi ljudje' je eden izmed priljubljenih citatov druščine protagonistov, za katere se zdi, da sprejmejo ,mandat' zastopanja tega sveta in teh (drugih) ljudi. V nedefiniranem zahodnoevropskem mestu se v boju proti kapitalističnemu sistemu odločijo narediti korak naprej od klasičnega levičarskega aktivizma. Navdahnjeni z delovanjem Situacionistične internacionale v 60. letih prejšnjega stoletja in podkrepljeni s teorijami urbane gverile od sabotaž veletrgovskega centra kmalu preidejo v mnogo radikalnejše akcije. Sestavljene in uspešno aktivirane so prve bombe in zdi se, da poti nazaj ni več. Družba je prestrašena, napadi na njihove ,trdnjave' predramijo tudi vladajoče elite, ki se seveda zatečejo k dodatni represiji . oprostite za nevšečnosti, ampak to je revolucija... Ali urbana gverila res še lahko prebudi uspavane ljudi k uporu proti rakavemu kapitalizmu in sproži revolucijo? To bomo morda izvedeli v drugem delu zgodbe ... Luis Negron Okrutni svet Modrijan, 2015 Portoriški pisatelj Negron je za svojo zbirko kratkih zgodb leta 2014 prejel literarno nagrado za gejevsko literaturo lambda. Vseh devet zgodb je postavljenih v predmestje večjega me- sta, glavni junaki so geji, ki se trudijo preživeti v okrutnem homofobnem in včasih versko fanatičnem svetu. Srečujejo se z nesrečami, s smrtjo, z boleznijo, revščino, včasih so tudi oni izredno kruti v svoji osamljenosti. In čeprav je njihov svet poln predsodkov in trpljenja, so do konca optimistični, nezlomljivi, celo duhoviti. Negron kratko zgodbo za svoj način literarnega izražanja uporablja izredno spretno in prepričljivo. knjige za otroke in mladino Anna Woltz Nenavaden teden s Tesso Založba Miš, 2016 Samuelov brat si na prvi dan počitnic zlomi nogo in desetletni Samuel pri zdravniku spozna Tesso. To je samosvoja deklica, že ob prvem srečanju ga prisili, da z njo kar na dvorišču vadi čuden ples, saj naj bi bilo od tega odvisno njeno življenje. Tessa ne pozna svojega očeta, a po naključju ob prelistavanju albumov odkrije, kdo je. Takoj skuje načrt, kako ga bo privabila na otok, kjer živita z mamo. Želi ga spoznati tako dobro, da bo videla, če je vreden, da je njen oče. Seveda pa potrebuje tudi Samuela, da bo izpeljala svoj načrt. Ji bo uspelo? Bo oče vreden, da mu razkrije skrivnost? Za prisrčno zgodbo o prijateljstvu in odraščanju je pisateljica prejela več nagrad za otroško in mladinsko književnost. Nina Mav Hrovat Orientacisti: tekma s kifeljci Založba Miš, 2015 Glavne junake mladinskega romana - Martina, Maja in Filipa Jakoba smo spoznali že v prvi knjigi - Orientacisti na sledi morilcu. Pisateljica Nina Mav Hrovat je tokratne dogodivščine spretno prepletla v novem naslovu - Ori-entacisti: tekma s kifeljci. Fantje odidejo na orientacijsko tekmo ob Velikem jezeru, kjer se Maj zaljubi v dolgonogo svetlolaso lepotico. Dekle kmalu izgine, a se na Majevo veselje spet pojavi v Marini Beli. Toda njeno vedenje je zelo čudno. Zato fantje sklenejo, da ji bodo pomagali. Zapletejo se v krajo in ugrabitev, kar njihovim staršem povzroča veliko skrbi. Bo konec pustolovsko kriminalne zgodbe srečen? Ida Mlakar O kravi, ki je lajala v luno Založba Miš, 2015 JH - Mrvica je ostarela krava, ki spušča čudne glasove, ki so bolj kot mukanju podobni bevskanju in lajanju. Zaradi vse slabšega sprejemanja okolice in občutka odvečnosti se Mrvica neke noči odpravi v svet ... proti morju. Na poti v zapuščeni hiši spozna Van den Hija, odsluženega cirkuškega konja, ki pa je še kako poskočen in s svojim plesanjem stepa, navduši in prepriča Mrvico, da se preizkusi v petju. Tako se skupaj odpravita v mesto, kjer Van den Hijo odpleše svojo stepovsko točko, Mrvica pa zraven poje bluz ... Šaljiva zgodba z izvrstnimi ilustracijami Petra Škerla v sebi skriva globoko sporočilo za našo starajočo se družbo. Neizprosni kapitalizem v starejših ljudeh prepogosto vidi samo odslužene delavce, ki ne koristijo več produktivnosti sistema, medtem ko povsem zanemari njihovo modrost in izkušnje, s katerimi lahko vse bolj odtujeni družbi še veliko prispevajo ... medioteka DVD Inferno Forum Ljubljana, 2014 (nit trto Mlada družina se dobesedno utopi v boju za preživetje. Starša izgubita delo, ker je zemljišče, kjer,njuna' tovarna stoji, namenjeno novemu nakupovalnemu središču. Izklopijo jim elektriko, zmanjka jim plina, najemnine ne morejo več plačevati, deložacija, prostitucija, nasilje ... Tegob ni ne konca ne kraja, z delom svojih pridnih rok pa se zaradi neizprosne širše krize ne da preživeti. Izhoda ni, saj se gnili kapitalizem hrani s krvjo revnih, brezposelnih in zapostavljenih. Kriza se naseli tudi v medsebojne družinske odnose in samo še stvar časa je, kdaj se bo vse sesulo. Film je zasičen s katastrofičnostjo in grotesken v pretiravanju nizanja vseh mogočih problemov in nesreč. Šolski primer za ,manj je več'. Sicer pa svetla izjema v prikazu filmsko zamolčanega slovenskega delavca. 24 | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 3 | MAREC 2016 | LETNIK LVI slamnik@kd-domzale.si 17. Gostičevi dnevi Tenorist Jože Gostič, svetovno znani operni umetnik, ostaja v naših spominih. kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC MODRA NOTA Modra nota je posebnost zapisa jazz in blues skladb in pomeni, da jo glasbenik lahko odigra za četrtinko tona ali polton drugače, kot je zapisana. Ta modra nota oziroma blue note v originalu je tista, ki glasbeniku dopušča vpeljati v skladbo oseben izraz in občutje glasbe - glasbenikovo dušo. Ni čudno, da se po tej modri noti imenujejo glasbene založbe, ki izdajajo jazz in blues, glasbeni klubi, trgovine s ploščami in tudi z glasbeno opremo. Blue note je postal sopomenka za jazzovsko umetnost. Tudi v Domžalah, na Ljubljanski 72, imamo jazz klub, imenovan po modri noti - Blunout. Sodobnemu, prijetnemu lokalu v kleti SPB, v katerem se obiskovalec izvrstno počuti, daje dušo prav jazz. Večerni program žive glasbe napolnjujejo ne le slovenski izvajalci, pač pa izvajalci različnih jazzovskih podzvrsti z vsega sveta, dopolnjujejo pa jih večeri uveljavljenih, kvalitetnih stand up komikov. Lokal je prava osvežitev, ki samo gostinsko ponudbo nadgrajuje s sodobno umetnostjo. Že lep čas govorim, da ravno umetnost pomeni tisto dodano vrednost, ki naredi stvari drugačne, zanimivejše, saj jim v resnici da dušo. Domžale iz leta v leto bolj postajamo še ena od ljubljanskih spalnih četrti. Delovnih mest za Domžalčane v Domžalah že dolgo ni več dovolj, in bližina prestolnice ter dobra cestna povezava seveda pomeni dobrodošlo rešitev zaposlitvene situacije. Nenazadnje je vsega dobrih dvajset minut vožnje in že si v Ljubljani. Bližina, ki bi vsekakor lahko delovala koristno v obe smeri, pa je žal Domžalčani ne znamo, kot nekoč, izkoristiti za oživitev ponudbe lastnega kraja. Sicer imamo veliko barčkov, gostiln, celo pivnico z lastno pivovarno, pa žal noben od teh nima ambicije oziroma znanja, kako pritegniti obiskovalce iz nekoliko širše okolice. Vse njihove delovanje je namenjeno dremotni okolici spalnega predmestja, katerega življenje je podrejeno ritmu, ki ga diktira bližnja Ljubljana. Kljub temu pa zadnje čase lahko rečemo, da so se stvari začele spreminjati in da morda Domžale vendarle lahko kljub bližini Ljubljane obstanejo kot mestece z lastnim življenjskim utripom in lastno ponudbo, ki lahko v določenih točkah celo nadgrajuje ponudbo Ljubljane. Nenazadnje Kavarna Flerin je posladek za mirno druženje in klepet v prijetni družbi, kakršnega težko najdeš daleč naokrog, Blunout Klub ima glasbeno in gostinsko ponudbo, ki brez dvoma dosega tisto, ki jo je nekoč zagotavljal Jazz klub Gajo, pa ga ljubljanske mestne oblasti niso znale ohraniti pri življenju in je zdaj reduciran le na poletno delovanje na vrtu Društva slovenskih pisateljev. Pomemben prispevek k domžalskemu kulturno-umetniškemu razvoju predstavlja tudi gledališka predstava Zavednonezavedno, ki je pred kratkim doživela svojo premiero v kopro-dukciji domžalskega podjetja Parnas in s sodelovanjem Kulturnega doma Franca Bernika. To je velik premik od Domžal, kot odjemalca tuje umetniške produkcije, proti Domžalam, ki producirajo lastno, profesionalno umetnost. Seveda, ena lastovka še ne prinese pomladi, pa vendar nam v zavest pripelje misel na pomlad. Predstavljajmo si, da bi nekje med Flerinom in Blunoutom odprli še kabare z bogatim šov programom. Pa kavarno -knjigarno in z literarnimi nastopi, pa galerijo sodobne umetnosti, pa restavracijo z vrhunsko kulinariko v katerem bi kuhinja delovala ,celo' po deseti, pa lokal z gostujočimi glasbeniki, ki bi nas s svojo glasbo odnesli od Andov, prek Irske pa tja do Sahare, pa še marsikaj bi se lahko našlo, kar bi spadalo v takšen kontekst. Predstavljajmo si, da vsi ti lokali uskladijo svoje delovanje tako, da se s svojim programom dopolnjujejo, namesto da med seboj tekmujejo. Domžale bi tt Prepričan sem, če bi si Domžale začrtale prepoznavno, sodobno kulturno ustvarjalno vizijo in jo približale ljudem, podprto s kvalitetnim druženjem, bi se v Domžale tudi hitro vrnila življenjska živahnost. Seveda bi tak premik za uspeh zahteval premišljeno občinsko podporo, vključevanje Domžalčanov v njegov razvoj, dobro strategijo umeščanja v širši prostor, na koncu pa bi pridobili vsi. dobile popolnoma novo podobo. Iz kraja, ki tone v predmestni sen, bi dobili svojo lastno kulturno umetniško identiteto, ki bi na ves kraj vrgla novo luč, ta pa bi drugače osvetlila podobo mesteca, ki je nedolgo nazaj imelo pomembno vlogo v gospodarskem razvoju naše države. Sam pripadam generaciji, ki je odraščala v osemdesetih, se pravi v času, ko se je hodilo iz Ljubljane v Domžale na zabavo, saj so bile takrat tu najslavnejše diskoteke v okolici. Res je, takrat cestna povezava še ni bila tako enostavna kot zdaj, pa tudi vsi nismo imeli avtomobilov, tako se je sem hodilo na štop ali pa prisedalo v avtomobile prijateljev in znancev. Zdaj je ta generacija odrasla, dozorela in postala zahtevnejša, pa vendarle še vedno željna kvalitetnega družabnega življenja, ki pa vendarle presega le gostilniško zabavo. Prepričan sem, če bi si Domžale začrtale prepoznavno, sodobno kulturno ustvarjalno vizijo in jo približale ljudem, podprto s kvalitetnim druženjem, bi se v Domžale tudi hitro vrnila življenjska živahnost. Seveda bi tak premik za uspeh zahteval premišljeno občinsko podporo, vključevanje Domžalča-nov v njegov razvoj, dobro strategijo umeščanja v širši prostor, na koncu pa bi pridobili vsi. Dokaz, da bi to lahko delovalo, pa je prav Blunout klub: poskusite jih brez rezervacije obiskati in dobiti prosto mizo na večer, ko se pri njih odvija umetniški program, pa boste razumeli, o čem govorim. □ Gostičevi dnevi, slovesnosti povezane s tenoristom Jožetom Gostičem, ohranjajo spomin na rojaka, svetovno znanega opernega umetnika. Prireditve, ki potekajo v opernih hišah in krajih, povezanih z njegovim življenjem in delom, že od leta 2000, ob počastitvi 100. obletnice njegovega rojstva, ohranjajo spomine na velikega umetnika v Sloveniji in na Hrvaškem. Po zaslugi kulturnega društva z njegovim imenom s Homca ter njihovih sodelavcev, nepozabni tenorist, ki Homca ni nikoli drugače imenoval kot svoj dom, ne bo nikoli pozabljen, saj vsako leto znova odkrivajo razsežnosti in pomen znamenitega pevca, kakršnega danes ni. Tako so namreč naslovili bogato monografijo avtoric Marije Barbieri in Marjane Mrak, ki so jo s hvaležnostjo izdali v letu 2000. Veliko hvaležnosti in ponosa je bilo tudi na letošnjih že 17. Gostičevih dnevih, ki so bili tudi zaradi svojega začetka v Cankarjevem domu nekaj posebnega. SNG Opera in balet Ljubljana se je namreč v koprodukciji s Cankarjevim domom odločila, da letos predstavi opero G. Verdija Otello, v kateri je v naslovni vlogi blestel Jože Gostič in po zapisu gledališkega kritika Nenada Tur-kalja »znal vlogo mojstrsko interpretirati z maksimalno prepričljivostjo, hkrati pa je na tipično shakespearovski način preraščal zunanji videz osebnosti in izoblikoval sliko slehernika, globoko človeški lik v svoji tragičnosti.« Opero je režiral Manfred Schweigkofler, vlogo Otella je pel Michal Lahotsky, v vlogi Desdemone smo poslušali Urško Breznik, Jago je bil Jože Vidic, v ostalih vlogah pa so nastopili Nuška Drašček Roj-ko, Aljaž Farasin, Andrej Debevec, Peter Martinčič, Juan Vasle in Rok Bavčar. Imenitna predstava, ki je bi bil Jože Go-stič zanesljivo vesel! Opera HNK Zagreb je v okviru 17. Gostičevih dni pripravila predstavo, ki je bila pomemben korak na Gostičevi umetniški poti. Tenorist Jože Gostič je namreč leta 1929, ko je postal solist ljubljanske opere, pel Lenskga v operi Petra Iliča Čajkovskega Jevgenij Onjegin. O njegovi interpretaciji, ki ji je bila namenjena posebna pozornost, so napisali, da se je »poznala odlična pevska šola in muzikalnost«, »lep, zdrav glas«, »razločna izgovorjava«, kar je odličnega tenorista kmalu popeljalo med vrhunske operne umetnike. Zagrebška predstava je nastala v koprodukciji Trenutek, ko les spet oživi Vabilo Vabimo vas na odprtje rezbarske razstave. Avtor: Jože Močnik V petek, 8. aprila ob 19. uri na Dvorcu Rus, Šentvid pri Luko-vici, Štajerska cesta 11. Vzemite si čas in ga preživite v naši družbi. Društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Skrinjca. Za ogled razstave izven časa odprtja obvezne predhodne najave na telefonski številki: 040 727 704. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. aprila 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. aprila 2016, do 12. ure. Opere HNK Zagreb in Opere HNK Ivana pl. Zajca Reka, režiral jo je Michal Zna-niecki, v glavnih vlogah pa so nastopili Vladimir Puškaric, Adela Golac Ri-lovič, Jelena Kordič, Cecilija Car, Neda Martic in Siniša Štork, v vlogi Lenskega pa Igor Morozov. O tradicionalnem obisku v Zagrebu je predsednik društva Borut Jenko povedal: »Pred operno predstavo je v pro- storih Opere HNK Zagreb nova veleposlanica Republike Slovenije v republiki Hrvaški dr. Smiljana Knez sprejela predstavnike Kulturnega društva Jože Gostič Homec, Društva ljubiteljev zagrebške Opere in Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba ter vse, ki so se z nami udeležili prireditve v Zagrebu. Predstavili smo ji dosedanje delo in prijateljske vezi, ki so se stkale med nami v 18 letih sodelovanja.« Spominsko sveto mašo je na njegovem ljubem Honcu, ki ga ni nikoli pozabil, letos daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, z glasbeno mašo W. A. Mozarta Missa brevis v D-duru pa jo je spremljal zbor Consortium musicum pod vodstvom dr. Mirka Cudermana z organistom Urošem Pele-tom. Slovesnost v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu je bila poleg kulturnega doživetja tudi letos priložnost za srečanje vseh, ki spoštujejo Gostičevo delo, hkrati pa prijetno srečanje domačinov ter članov Društva prijateljev zagrebške Opere in Kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba, ki vedno radi sodelujejo na vseh prireditvah. Slavnostni koncert solistov ljubljanske in zagrebške opera od leta 2002 poteka v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Na koncertih, ki vedno napolnijo dvorano, so se doslej predstavili tako mladi kot uveljavljeni operni solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana. Nastopilo je prek 60 menačenkova domačija Letos smo sodelujočim ljubiteljskim ustvarjalcem iz Domžal in okolice predstavili akvarel kot ustvarjalni izziv, v katerem smo dali prednost predvsem tehnični izvedbi. Našemu javnemu pozivu so se s 33 likovnimi deli odzvali ustvarjalke in ustvarjalci iz likovnih društev Domžal, Mengša, Radomelj, Trzina in posamezniki. Tudi letošnji odziv sodelujočih je bil nad pričakovanji, tako številčno kot tudi po zadovoljivi likovni izvedbi. Izbor prispelih likovnih del natečaja je opravila strokovna komisija, ki je pri ocenjevanju upoštevala izvirnost likovnega izražanja in izvirnost motiva. Najboljša dela so bila na odprtju natečajske razstave 8. marca 2016 nagrajena s priznanji in nagradami, ki jih prispevalo podjetje Art Ljubljana, d. o. o., trgovina z umetniškim materialom, solistov, ki jih lahko spremljamo v naših opernih hišah, marsikaterega od njih pa tudi na pomembnih opernih odrih in festivalih v Evropi. Udeležence slavnostnega koncerta 6. marca 2016 v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, med katerimi je bila tudi veleposlanica republike Hrvaške v naši državi Vesna Terzič in drugi gostje, je pozdravila mag. Rena- ta Kosec, podžupanja Občine Domžale, ki je bila tudi pokroviteljica koncerta. Na njem so nam zapeli solisti Opere HNK Zagreb: Tamara Franetovic Fel-binger, Nikša Radovanovic in Siniša Hapač ob klavirski spremljavi Vjakosla-va Babica, soliste SNG Opera in balet Ljubljana: Urško Breznik, Branka Ro-binšaka in Marka Kobala pa je na klavirju spremljala Jelena Boljubaš. Tudi koncert, ki ga je vodil Ivan Lotrič, vezni tekst pa je prispevala Marija Barbi-eri, nas je popeljal na Gostičevo pevsko pot, saj smo prisluhnili arijam in due-tom iz oper, ki so pomembno zaznamovale njegovo pevsko pot: Jevgenij Onje-gin, La Bohème, Faust ter Otello. Tako kot doslej že več kot 60 solistov, so tudi tokratni navdušili zbrano publiko in še enkrat več dokazali, da so dostojni nasledniki velikega Jožeta Gostiča. Organizatorji letošnjih 17. Gostiče-vih dni: Kulturno Društvo Jože Gostič Homec, Društvo prijateljev zagrebške Opere, SNG Opera in balet Ljubljana ter Opera HNK Zagreb ter pokrovitelja Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Hrvaške ter Občina Domžale so, skupaj z vsemi, ki so se tudi letos množično udeleževali prireditev, nadaljevali tradicijo, ki ob hvaležnosti in ponosu na velikega tenorista, prinaša tudi prijateljstvo, ki ne pozna meja. In dokler bo tako, bo Jože Gostič živel, saj, kdor živi v spominih, nikoli ne umre. Vera Vojska i medtem ko bomo ustvarjalki Miri Jarc z likovnim delom, za katerega je zbrala največ točk, omogočili tudi samostojno avtorsko razstavo v novi programski sezoni. Drugo mesto sta si delili ustvarjalki Angela Dovžan in Veronika Strašek. Priznanja so prejeli Joži Anžin, Irena Gradišnik, Vanda Grilc, Nana Guberi-nič, Dušan Klopčič, Brane Murko, Ana Rajer, Ida Rebula, Veronika Židanek in Tatjana Žmavc. Izbor nagrajenih akvarelov ni bil lahko delo, saj je vsako delo posebno na svoj način in je vanj vloženega veliko ustvarjalnega napora. Pokrovitelju natečaja in vsem sodelujočim se zahvaljujemo za večletno korektno sodelovanje pri naših likovnih natečajih, kajti brez njih jih ne bi uspešno izvedli. Drugo leto pa se spet vračamo z novim likovnim izzivom! Katarina Rus Krušelj Akvarel kot ustvarjalni izziv Peti likovni natečaj v Menačenkovi domačiji LETNIK LVI | FEBRUAR 2016 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 25 kultura Upokojenski pevski zbor Moravče v enoti Mavrica Enota Mavrica uspešno sodeluje z Upokojenskim pevskim zborom Moravče in krepi medgeneracijsko povezovanje. Moč naroda je v njegovem izročilu Z ustvarjalko Ljobo Jenče pod slamniki Upokojenski pevski zbor Moravče vrtec urša, enota mavrica, krtina Že drugo leto (toliko je stara tudi naša enota Mavrica) so se našemu povabilu odzvali člani Upokojenskega pevskega zbora Moravče pod vodstvom dirigenta Milana Kokalja. Zbor letos praznuje tudi jubilejno 30. obletnico obstoja in delovanja. Vsi otroci so lahko poslušali njihovo prepevanje. Spoznavali so se s slovensko ljudsko pesmijo. Nanjo so se spontano in neposredno odzvali s ploskanjem in pripevanjem. Zbrano so poslušali tudi najmlajši, stari od enega do dveh let. Zadovoljni so bili pevci, otroci in strokovne delavke. Srečevanje različnih generacij na različnih področjih nas povezuje in krepi medsebojno razumevanje, kar je za čas, v katerem živimo, zelo pomembno. Zato se že zdaj veselimo ponovnega srečanja prihodnje leto. Vsem pevcem hvala za prijetno dopoldne. Vzg. Petra Krašovic Foto: Špela Ravnikar Tradicija ljudskih običajev se ohranja Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin Domžale-Kamnik 2016 V Kulturnem domu Groblje je v soboto, 5. marca 2016, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Domžale in v sodelovanju z Zvezami kulturnih staviti. Velika številka nastopajočih otroških skupin govori tudi o tem, da bodo mladi z učenjem plesov in petja še naprej ohranjali tradicijo ljudskih običajev. društev občin Domžale in Mengeš, občinami Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin ter Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, območne izpostave Kamnik potekalo Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin Domžale-Kamnik 2016, na katerem je sodelovalo šest otroških in osem odraslih folklornih skupin, ki so s petjem in plesom prikazali bogato tradicijo slovenskih ljudskih običajev. Na Območnem srečanju otroških in odraslih folklornih skupin Domžale-Kamnik 2016, ki je potekalo v Kulturnem domu Groblje, je letos poleg osmih odraslih skupin sodelovalo kar šest otroških skupin. Lahko zapišemo, da je to vsekakor zelo razveseljiva novica, saj se za prihodnost ohranjanja slovenskih ljudskih običajev ni treba bati. V nekaterih skupinah so nastopili tudi otroci, ki še obiskujejo vrtec, kar pomeni, da so v zelo rosnih letih začeli poleg življenja spoznavati tudi ljudske običaje in jih znajo na simpatičen način tudi pred- slamnikarski muzej Ljoba Jenče, samostojna ustvarjalka na področju kulture - pevka, pravljičarka, zbirateljica ljudskega gradiva, prenašalka in ena najvidnejših interpretinj slovenskega ljudskega izročila, je bila gostja Cvete Zalokar na marčnem Srečanju pod slamniki. Ljudskih pesmi in pripovedi se je učila z dušo in telesom ob poslušanju ljudskih pevk in pevcev v živo. V začetku pogovora je izrazila navdušenje nad slamnikarskim muzejem, v katerem je shranjena dediščina naših tastarih. Ob tem se je spomnila začetka zbiranja pesmi po terenu, ko je marsikdaj slišala: pa kaj to sprašuješ, saj to ni nič. Pa je, največkrat starejše ljudi, vseeno spodbujala, da so zapeli - navadno njej prvič, saj niso imeli nikogar, ki bi jih poslušal. Še bolj pa jo je v prepričanju, da je treba zbirati tovrstno blago, utrdilo srečanje s starejšim pevcem ob domačem Cerkniškem jezeru, ki je sam pel skozi vas. Zadelo jo je v dušo, da takega glasu ne dobiš nikjer, kaj bo z njim, če ga ne ohraniš. Vse to jo je spodbudilo, da se je načrtno lotila tega področja, saj zbirateljev tovrstne dediščine skoraj ni bilo. Nihče niti pomislil ni, da je to naše, da je to del naše kulture, da so naše korenine, ki omogočajo ohranjanje stika s predniki. V zgodovini dolgo časa ni bilo pravega odnosa do zbiranja ljudskega blaga. Vsaka pesem in način, na katerega se poje, sta pomembna, enako vsak človek, njegov odnos, navade, čustvovanje - vse se čuti v interpretaciji pesmi, kar nam je gostja najlepše pokazala ob pesmi Izidor ovčice pasel. Prav začarala nas je s svojim glasom in različnimi interpretacijami pesmi. Ob tem nas je spomnila na najstarejše zapise, na sistematično zbiranje ljudskega blaga, pa tudi, da se starost pesmi prepoznava po motivih, verzih, vsebini in načinu, kako se poje. Lju- dje pojejo kot čutijo, kot jim narekuje srce, vsak drugače, pesem je nosilka spomina, petje kaže na značaj, temperament pevcev. Posebno doži- bil Stane Stražar, kronist, ki je pevke poznal in zbiralce tovrstnega blaga opozoril nanje. Prisluhnili smo pesmi o starem Jobu, o domišljavem ko- vetje za prisotne je bilo petje posameznih pesmi z našega konca. Prisluhnili smo pesmi o sveti Kristini in izvedeli, da je pesem od tam, kjer jo pojejo, pa tudi, da le ponekod še živijo prave vrednote, vendar žal počasi izginjajo. Tudi pri nas premalo poudarjamo, da je stik z dušo slovenskega naroda pesem, njegova moč pa je v njegovem izročilu - bogastvu, ki mora živeti med nami. Sogovornici sta nas spomnili tudi na pesmi, ki so jih prepevali ob pletenju kit. Prisluhnili smo pesmi o sv. Bernardu, ki jo je zapisal dr. Anton Breznik iz Ihana, omenjene so bile ljudske pevke Katarina Sušnik, Bol-čarjeva teta in Krštavova teta iz Krtine ter Rozalija Pavlič. Omenjen je vaču, pa tudi o Valentinu in Peregri-nu, ki je povezana z Limbarsko goro. Zapomnili smo si, da srečanja z ljudsko duhovno kulturo pomenijo neizčrpen vir spoznavanja in razumevanja življenja Slovencev kot tudi dežele, kjer živimo. Večer je bil prijetnejši tudi zaradi številnih vprašanj in skupnega petja. Ljoba Jenče, ki nam je skupaj s sogovornico Cveto Zalokar pripravila res prijeten večer ljudske pesmi, je umetnica, ki nam je veliko dala in nas opozorila, da moraš ljudsko petje negovati, da ostane med nami. In to si zanesljivo želimo vsi, ki cenimo petje in želimo ob teh ohraniti vez s preteklostjo - tudi za prihodnost. Vera Vojska Na začetku prireditve, ki jo je povezovala Marta Starbek Potočan, je vse obiskovalce in nastopajoče pozdravil Pavel Pevec, ki se je tudi zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji prireditve. Še posebej se je zahvalil Tonetu Košenini iz KD Groblje, ki je poskrbel za tehnično pripravo dvorane. Nato pa se je začelo. Vse nastopajoče otroške folklorne skupine je budno spremljala Nina Luša, odrasle pa Branka Moškon, ki sta po srečanju vsem vodjem skupin podala prvo oceno nastopa njihovih skupin in jima tudi svetovala, kaj vse bi bilo treba izboljšati. Na podlagi ocene, ki jo bodo vse nastopajoče skupine prejele v prihodnjih dneh, se bo najboljša skupina iz obeh kategorij udeležila regijskega srečanja. Prireditve sta se udeležila tudi župan Občine Moravče Martin Rebolj in koordinator JSKD RS, območne izpostave Kamnik Tone Ftičar. Miha Ulčar Foto: Miro Pivar Recenzija filma: Dobri državljan Odličen dokumentarec Dobri državljan (A Good American) avstrijskega režiserja Friedricha Moserja, ni običajen film o teoriji zarote. Gre namreč za do potankosti razdelano analitično študijo o varnostnem programu NSA (Ameriška agencija za obveščevalno varnost: National Security Ageny), imenovanem ThinThread, katerega idejni oče je William Binney, ki danes poleg Edwarda Snowdna predstavlja enega najbolj razvpitih ,nacionalnih izdajalcev' s strani ZDA. Seveda zgolj zato, ker je bil njegov program do te mere učinkovit in tudi poceni, da je predstavljal resno grožnjo predvsem eni sami instituciji in njenim ,partiku-larnim' interesom - NSA. V intrigantnem celovečernem dokumentarcu, ki je prežet z atmosfero vrhunskega trilerja, spoznamo vzroke za nastanek pogojev, ki ne samo, da so pripeljali do črnega 11/9, pač pa so tudi uspešno generirali občutek ignorance do vsega, kar bi slednjo katastrofo pomagalo preprečiti. William Binney, za prijatelje Bill, vesten, odločen in vizionarski sodelavec NSA, se je po najboljših močeh trudil oblikovati varnostni program, ki bi kar najnatanč-neje selekcioniral čedalje bolj nepregledno množico globalnih informacij, na podlagi katere bi bila potem lahko oblikovana tudi nacionalna varnostna strategija z minimalnim poseganjem v svobodo običajnih državljanov. Namesto tega pa se je zgodilo ravno nasprotno: svoboda posameznika že zelo dolgo ni bila tako ogrožena, saj ne samo, da ljudje na oblasti - pa tudi tisti za njo - lahko vse o nas zvedo praktično v trenutku, pač pa ob najmanjšem sumu na teroristično dejavnost ali kaj podobnega, lahko tudi (ne)ustrezno ukrepajo. Pri slednjem ,varnostnem' pristopu pa sploh ne gre za osredotočenost na sumljive (ne)formalne organizacije, skupine in združbe ljudi, ki jih druži nek ,sumljiv' interes, pač pa pogosto na nas, nič hudega sluteče navadne smrtnike, ki danes raje nekajkrat premislimo, preden kaj zapišemo na mail ali facebook, saj se prav vsaka naša zapisana beseda vestno beleži in je na razpolago za vekomaj. Na sledeč način pa ne samo, da se ustvarja splošno ozračje nesvobode, pač pa se ves čas reproducira občutje specifičnega strahu, ki lahko peha ljudi tudi v pa-ranojo ali pač kakšna druga psihoso-matska obolenja. Poleg tega je takšen pristop osredotočen zgolj na posledico oziroma na stanje šele po kakšnem domnevnem terorističnem napadu, namesto da bi bil glavni fokus na pravi vzrok: njegovo preprečitev oziroma poskus akcije, da do njega sploh ne bi prišlo. S slednjo strategijo gre torej dejansko za obvladovanje ljudi in njihove intime do te mere, da bi nas bilo - že iz čisto eksistenčnih razlogov - strah dvigniti svoj glas v imenu resnice, ker je vsak izmed nas pač lahko potencialni terorist in bi zato neko ravnanje lahko bilo interpretirano kot ,sumljiva subverzivna dejavnost', ki škoduje nacionalnim interesom. Eno od sredstev, ki vodi do slednjega načina razmišljanja, je v večini primerov ,strateško pogojena' ignoranca, ki zavrača vse, kar je novo, inovativno, predvsem pa učinkovito. Tako je tudi izkušnja glavnega protagonista Billa, ki je že za časa ameriške vojne v Vietnamu s svojo strategijo boja proti ,sovražniku', ki bi število domačih žrtev vsaj močno zmanjšala, - če že nič drugega - pri vojaških generalih naletel izključno na gluha ušesa. Njegova zgroženost nad takšnim ravnanjem pa je bila tolikšna, da je že takrat obelodanil, da bi morali vsi po vrsti izgubiti svoje službe, saj gre za skrajno etično neodgovorno početje. V filmu je še nešteto detajlov in podrobnosti, o katerih je sicer več kot vredno tudi razpravljati, vendar naj to ostane za tiste, ki si ga boste tudi ogledali. Naj omenim zgolj še besede ene od najmočnejših figur NSA neposredno po 11. septembru: »11/9 je bil za nas pravi blagoslov, saj gre za kravo, ki jo bomo lahko molzli vsaj še 15 let«. Film si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale. Žiga Čamernik 26 | slamnik kultura ŠTEVILKA 3 | MAREC 2016 | LETNIK LVI slamnik@kd-domzale.si Narava je še vedno živa Gorniški večer v Knjižnici Domžale z dr. Petro Draškovič Pelc Med zanimivi sogovorniki, ki jih je Borut Peršolja gostil v okviru gorniških večerov, je vselej tudi kdo od številnih fotografov. V začetku marca je bila to dr. Petra Draškovič Pelc (1980), doktorica biomedicine. Z možem imata svoje podjetje Ars Naturae - fotografija, turizem in razvoj v Kočevju. Je raziskovalka, fo- ziji, od koder je tudi tesna povezanost z naravo. Zelo mlada je ob sodelovanju na kemijski olimpijadi na Tajskem ugotovila: svet je lep, prijazen, dober. Z veseljem ga spoznava, a se vedno rada vrne v Slovenijo. »Na tako malem in raznolikem prostoru je redko kje v svetu toliko lepih biserov,« je povedala. Uživa v tografinja, naravoslovka, popotnica in ljubiteljica narave, turistična vodnica, članica številnih društev, prostovoljka in prijetna sogovornica. S fotografijo in besedo se oglaša v številnih časopisih in revijah, tudi tujih, o svojih popotovanjih doma in v tujini pa pripravlja predavanja in fotografske razstave. Zelo zanimiv pogovor je bil povezan s fotografijo, naravo in pestrim življenjem sogovornice, ki je poudarila, da skuša z veliko hvaležnostjo sprejeti vse, kar najde v naravi. Fotografija jo spremlja vse življenje. Najprej fotografije domače, štajerske pokrajine ter veliko dobrih nasvetov in izkušenj v gimna- Sloveniji in bi njene lepote pogrešala, če bi morala v tujino. Z njo smo se sprehodili po poti sprememb tehnike fotografije ter ves večer občudovali čudovite fotografije iz Slovenije in sveta. Veliko dobrih misli je ostalo s srečanja z vsestransko dr. Petro Draško-vič Pelc. Tudi ta, da je škoda, da izgubljamo otroško radovednost in zvedavost. Pa da moraš početi tisto, v čemer se lahko izraziš, pokažeš, kdo si, in se trudiš, da življenje ne gre mimo tebe ... Do jeseni nasvidenje, se vidimo v hribih! Vera Vojska Foto: Miro Pivar Zverinsko slikarstvo Zverinsko slikarstvo, kot ga je opisal programski vodja Galerije Domžale Jurij Smole, je slikarstvo Vladimirja Lebna, akademskega slikarja, ki je odraščal v Sevnici ter danes živi in ustvarja v Ljubljani. galerija domžale Njegove ustvarjalne muze so živali, ki jih največkrat spremljajo tragične življenjske zgodbe. Črpa jih iz svetovnih novic in iz svojega vsakdana ter jih opremlja s humorjem in sarkazmom. Zakaj bi mučene živali upodabljal v svojih mukah, zakaj raje ne v simpatični pozi brejk-denserjev? Gre za zgodbo o plešočih medvedih v Bolgariji, ki so desetletja nastopali v cirkusih. Njihovo učenje plesa je bilo pretresljivo, saj so morali stopati po žerjavici in razbeljenih kovinskih ploščah. Z vstopom v EU so se zanje zavzele mednarodne organizacije za zaščito živali in jim uredili poseben rezervat. V razstavljeni sliki si jih je Vladimir Leben zamislil kot plesalce v disku, v značilnih zlomljenih pozah brejkdenserjev, obsijanimi s pisanimi odbliski svetleče disko krogle. Vizu- alni učinek slike poudarijo pozlatene oči, ki se bleščijo v temi. Lebnove naslikane podobe živali so največkrat v človeškem okolju, prida-ja jim človeške značaje in še več - pravzaprav gre velikokrat za oživljene podobe ljudi iz njegovega življenja in okolja, ki se skrivajo v živalskih oblikah z vsemi simboličnimi oznakami, značilnimi le zanje. Preciznost je tista, ki zaznamuje Lebnove slike, in jih ustvarja posebne. In tudi njihova vsebina, ki je minima-lizirana v maniri, manj je več. Risba je odlična, saj se ukvarja tudi z ilustracijo in je dobitnik prve nagrade za animacijo na 10. festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2007 ter prejemnik priznanja Hinka Smrekarja na 10. slovenskem bie-nalu ilustracije leta 2012. Razstava v Galeriji Domžale je na ogled do 31. marca. KAtARINA Rus KruŽELJ Od slovenskega ljudskega izročila do romantične simfonične tradicije Koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik 9. aprila ob 20. uri v KD Franca Bernika Domžale Spored sestoji iz štirih del. Najprej bo na vrsti Veronikina usoda, novo delo prof. Tomaža Habeta. O njem je zapisal: »Živimo v času, ko nasprotja med človeško dobroto in usmiljenostjo na eni ter sebičnimi materialnimi interesi na drugi strani ustvarjajo veliko dramatično napetost. Te zakonitosti veljajo tudi za svobodno glasbeno obliko - balado. Ta ima tudi programski naslov Veronikina usoda in črpa vsebino iz pripovedke o kamniški Veroniki, treh novomašnikih, prekletstvu grašča-kinje Veronike ter o rešitelju pastirčku.« V prvem delu koncerta bosta sledila še Introdukcija in rondo capriccioso za violino in orkester, op. 28 Camilla Saint- Saensa - dvodelna skladba, ki ponuja violinistom dokazovanje tehničnih spretnosti in muzikalnosti -, in pa To-skin poljub, delo ki ga je po izvirni glasbi Giacoma Puccinija za saksofon in orkester priredil Yasuhide Ito. V zanimivem in malokrat izvedenem delu je japonski skladatelj glavne teme iz znamenite Tosce malenkostno predelal in povezal v rapsodično celoto. V drugem delu koncerta bo na sporedu še Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88 Antonina Dvofa-ka. Gre za njegov glasbeni idiom, prepleten z elementi češke glasbe in plesov. Mihael Kozjek Cvetje hvaležno odklanjamo Kulturno društvo Tuhinj gostovalo na Viru Po novoletni predstavi Copata ni bilo treba dolgo čakati na naslednji prijeten dogodek, ki ga je Kulturno društvo Vir namenilo ljubiteljem komedije. Maske so padle - v razstavne okvirje Pustna maska je naslov razstave, ki jo je Foto, kino in video klub Mavrica v ponedeljek, 23. februarja 2016, pripravil v radomeljskem kulturnem domu. foto, kino in video klub mavrica Člani kluba so na natečaj poslali prek 200 fotografij. Karol Steiner jih je izbral 48, ki so ga prepričale z zanimivostjo, barvitostjo in sporočilnostjo. Na ogled bodo še do konca marca v razstavišču Dom in Kodrovi dvorani. Ob odprtju so pripravili pustni filmski program: januarske karnevalske priprave mask metuljev na Hudem, letošnje karnevalsko pustno rajanje na Viru in peko krofov pri Ivan- Lanska dokumentarna kronika je bila krajevno in društveno obarvana. Pokazali so tabor društev ljudske tehnike v domžalskem Češminovem parku, ko so se predstavili jamarji, modelarji, avto-moto društva, radioamaterji, fotografi in filmarji, jutranji promet skozi Radomlje, ki ga niti kroži-šče ne more več brez zastojev prepuščati, rekreativna telovadba za upokojence in otroke iz vrtca ob Kamniški Bistrici ter športni dan otrok radomeljskega vrtca Kekec, ki so se z vzgo- Fotografski in filmski program sta pritegnila Radomljane in okoličane. ki Brodar. Nostalgičen je bil črno-beli skok v zimo 1985, ko je zapadlo snega ne le za zimsko pravljico, ampak za naporno lopatno delo. Povsem drug svet je prikazalo avtobusno potovanje od zahodne do vzhodne obale ZDA. jiteljicami, starši, dedki in babicami podali v neznano. Petindvajsetega aprila društvo napoveduje razstavo z naslovom Zimska idila, ki bo v Knjižnici Domžale. Igor Lipovšek Foto: Iztok KoNČINA Kar trije prijetni večeri V Nepal, Tibet in na Kitajsko, na Madagaskar ter v Peru in Ande kulturno društvo miran jarc škocjan V Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan osrednjo skrb namenjajo kulturnemu poletnemu festivalu, začetek letošnje kulturne sezone pa so polepšali tudi s tremi prijetnimi srečanji, za katere so zanimive sogovornike našli kar v društvu. Tako nam je Anton Sedeljšak, nekdanji direktor uspešnega podjetja Sam, ki že vrsto desetletij pomaga z donacijami društvu, v prostorih društva slikovito predstavil obisk Nepala, Tibeta in Kitajske. Le teden dni pozneje smo prisluhnili Juretu Sešku, ga redno srečujemo v domačih gledaliških predstavah, ki je s fotografijami, videom besedo in glasbo predstavil Madagaskar, še posebej obisk misijonarja Petra Opeke. V začetku marca je alpinist, član društva, Marijan Breščak, predstavil Peru in vzpone v Andih. Vera Vojska Tokrat so v goste povabili Kulturno društvo Tuhinj, ki je gledalce v dvorani Delavskega doma na Viru nasmejalo s komedijo Cvetje hvaležno odklanjamo. Kulturno društvo Tuhinj se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo gledaliških predstav in drugih aktivnosti. Letošnje leto je za društvo prav posebno, saj obeležujejo 60-letnico svojega obstoja in delovanja. Predstava Cvetje hvaležno odklanjamo govori o problemu namišljenega bolnika, kakršnih ne manjka tudi v današnjem času. Tak je strokovnjak za elektroniko George, ki skrivoma posluša telefonski pogovor svojega zdravnika in nesporazum je tu. Prepričan je namreč, da mu je prisojeno le še nekaj tednov življenja, v katerih bi predvsem rad poskrbel za svojo ženo, saj ga skrbi, kako bo živela brez njega. V dogajanje posegata tudi njen prijatelj Berto in sosed Arnold. Komedija zmešnjav in komičnih vložkov je navdušila obiskovalce, ki so jih pohvalili tudi igralci, češ da tako dobre publike nimajo vsak dan. Vera Vojska Predsednik društva Lojze Stražar se je zahvalil Antonu Sedeljšaku za prijeten večer. ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. aprila 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. aprila 2016, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu F. Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com LETNIK LVI | FEBRUAR 2016 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 27 kultura Plakat miru: »Mir povezuje« V organizaciji Lions kluba Domžale, Likovnega društva Vere Terstenjak in Knjižnice Domžale je v prostorih knjižnice v torek, 15. marca 2016, potekalo odprtje razstave Mir povezuje, ki so jo pripravili učenci Likovnega društva Vera Terstenjak Učenci so ustvarjali v okviru 27. mednarodnega Lions likovnega natečaja za Plakat miru 2015-2016. Vsako leto Lions klubi z vsega sveta sponzorirajo mednarodni likovni natečaj Plakat miru v lokalnem okolju. Namen natečaja je spodbuditi otroke v starosti od 11 do 13 let k razmišljanju o življenju na planetu zemlja, o sočutju in miru. Svoja razmišljanja potem otroci z različnimi tehnikami predstavijo kot likovna dela. Natečaj poteka stopenjsko. V uvodu je obiskovalcem odprtja razstave zapela Nika Pirnat, ki se voril predsednik Lions kluba Domžale Marko Kuliš, ki je predstavil domači Lions klub, in Likovno šolo slikarke Vere Terstenjak, ki se ji je tudi zahvalil ter ji podelil posebno priznanje. Spregovorila je tudi pooblaščenka guvernerja za Plakat miru Darja Delavec, ki je tudi pozdravila gostjo, varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, in Boštjana Pavliča iz Lions kluba Domžale, brez katerega marsikatera prireditev ne bi bila tako lepo izpeljana. Po govorih je Nika Pirnat zapela še dve pesmi, ob katerih sta se že nekaj let ukvarja z zborovskim petjem, v zadnjih dveh letih pa se je odločila preizkusiti tudi v jazz in klasični tehniki petja, ki se ga uči v glasbenem centru Černe-Avbelj. Po uvodni točki je kritičarka in mo-deratorka Jadranka Šumi predstavila zgodovino plakata miru, kako plakati nastajajo in kaj je motiv za vsakoletni natečaj. Zatem nam je sprego- H JBrr Prva razstava fotografij Tine Brate Umetnost fotografije ima na Slovenskem skoraj 180 let dolgo tradicijo. Zadnja desetletja je fotografija še številčneje postala spremljevalka življenja, ki se ji posvečajo tako akademsko izobraženi umetniki fotografije kot tudi neprofesionalni ljubitelji fotografskega objektiva. Omogoča jim trenutne zapise različnih motivov, ki tako ostanejo trajni zapis vsakdanjega stanja v življenju. Tina Brate je Domžalčanka, ki se je s fotografijo srečala v otroštvu pri svojem dedku, ki se je fotografiji posvečal ljubiteljsko. Tam je spoznala vse osnovne zakone fotografiranja in fotografije. Tudi svoj prvi fotoaparat je dobila za darilo od dedka, ki ji ga je prinesel s počitnic na Malti. Ljubezen do medija je rasla v njej vsa leta odraščanja ter ob nekaj dopolnilnih fotografskih tečajih in delavnicah prerasla do odločitve, da se v svojem prostem času že tri leta intenzivno in namensko posveča fotografiji. Za osrednjo tematiko se je Tina odločila za fotografiranje dojenčkov, osebnih portretov in družinskih zapisov. Posnetki dojenčkov, novih družinskih članov, bitja, ki osrečujejo družine, z roko fotografa ostanejo zapisani za vedno in v brezčasen spomin. Pri delu je Tina zelo zahtevna, veliko energije posveti času, da ujame pravi trenutek, ko doseže, da jo motiv v danem trenutku prepriča in se je do-takne.Takrat je zadovoljna kot ustvarjalka. Izdelovanje posnetkov je v črno beli tehniki in tudi v barvni. Prva razstava v lokalu Blunout v Domžalah je presenečenje.Na stenah Dunajska filharmonična poslastica Violinsko-klavirski duo Rainerja Honecka in Christopherja Hinterhuberja z umetniškim plesom pridno zavrtela plesalca Petra Slokan in Jan Marolt. Sledila je podelitev priznanj in nagrad vsem mladim nadobudnim slikarjem, ki ljubijo vonj po barvi, ki jo nanašajo na platno ali papir. Po podelitvi je predsednik Lions kluba Domžale obiskovalce povabil na praznovanje 20-letnice njihovega kluba. Besedilo in foto: Miro Pivar lokala ne najdemo fotografij dojenčkov, ampak odlične barvne posnetke iz živalskega sveta, kameleona. Tino je namreč pritegnil kameleon, ki ga je srečala na delovnem obisku. Bil je namreč tudi še dojenček, 8 cm velik.Po-večani posnetki prikazujejo kameleona v vsej svoji veličini in barvni prepričljivosti. Fotografije nam na izrazito spreten in strokovno dorečen prijem tako približajo živalsko bitje - skrivnostnega kameleona. Na majhnih formatih so povečani detajli, na večjih pa zre v nas kameleon v vsej svoji veličini. Lokal je zapolnjen s kvalitetnimi in domišljenimi posnetki. Veselimo se naslednjih predstavitev Tine Brate. V lokalu, kjer se redno odvija privlačen in raznovrsten kulturni program, bo razstava odprta še najmanj do 31. marca 2016, zaključila pa se bo z dražbo. Sredstva od prodanih fotografij bodo namenjena družinam v stiski v občini Domžale. Tino Brate lahko spremljate tudi na spletni strani fotografiranje-brate.si. Jadranka Šumi Flavtistka Irena Grafenauer, pianist Oleg Maisenberg in klarinetist Mate Bekavac Peti koncert 18. sezone koncertnega, modrega abonmaja KDFB kdfb Četrti koncert 18. sezone koncertnega, modrega abonmaja KDFB Novo leto je za nami, pa tudi maratonski koncert omenjenega ciklusa, zato pa smo spet v lepih starih, zlatih vodah domžalskega alias Bekavčeve-ga glasbenega cikla. 19. februarja 2016 sta v tem okviru gostovala dva izjemna avstrijska, dunajska inštrumentalna solista. Tudi glasba, torej odigrani avtorji in njihova dela, so bili tako ali drugače povezani z Dunajem: četudi skladatelji kot npr. W. A. Mozart, F. Schubert, E. W. Korngold, A. Dvoržak, J. Brahms in dodani F. Kreisler niso ,čisti' Dunaj-čani, pa so tako ali drugače povezani s to ,Meko' zahodnoevropske glasbe. Umetnika, od katerih je prvi (violinist Reiner Honeck) prvi koncertni mojster slovitih Dunajskih filharmoni-kov, drugi (pianist Christopher Hinter-huber) pa profesor na tamkajšnji Univerzi za glasbo, sta se izkazala za izredno ,uglašeni' duo. Ne le da smo ju v prvi vrsti občudovali v slogovno odbranem sporedu in dramaturgiji celotnega recitala v veliki alias Tomčevi dvorani KDFBD, njun nastop je v polno zasedeni dvorani res pomenil pravo dunajsko glasbeno in ne le filharmonič-no poslastico. Temu zagotovo niso mogle botrovati vse okoliščine, ki so ju privedle na naš oder, njuna soigra je bila naravnost odlična in plemenita. Poleg vseh napovedi koncertov in diskografi-je, kar vse sta že opravila in še opravljata, pa so bile tudi to reference, da smo jima lahko prisluhnili s precej bolj visoko nastavljeno (kritično) letvico, kot bi jima sicer. Je pa tudi tale naš abonmajski ciklus že sam po sebi naravnan oz. postavljen precej visoko, tako da bi se marsikateri koncert, marsikateri izvajalec gladko lahko pomeril z našim srebrnim abonmajskim ciklom ljubljanskega CD. Med številnimi dozdajšnjimi dokazi za to je bil vsekakor duo Honeck-Hin-terhuber. Ta je začel nastop z občutljivo, pa zato najbolj odlično Mozartovo glasbo: 2-stavčna Sonata št. 21 v e-molu, KV 304 iz zrelih skladateljevih ustvarjalnih let (1778); morda je bilo tukaj (2. stavek, Tempo di menuetto) še slišati kakšen spodrsljajček, a uigranost tega inštru-mentalnega dua je bila ves čas na skrajno intenzivni ravni - od Schubertovega Rondoja pa vse do sklepa prvega dela koncerta s Korngoldovo 4-stavčno Sui-to (iz priložnostne glasbe za Shakespeara Mnogo hrupa za nič, op. 11; 1918-19). Drugi del se je začel, se nadaljeval in sklenil še bolj vehementno: Dvoržakove Štiri romantične skladbe, op. 75 (1887) in Brahmsova 3-stavčna Sonata št. 1 v G-duru, op. 78 (iz let 1878-79); da bi po takem finalu', kot je bil veliki, morda največji avtor tega violinsko-klavirske-ga večera (Brahms), zazvenelo še dvoje dodatkov. Kaj drugega kot Kreislerjevi - Malo dunajsko koračnico in Španski ples. Poleg vseh navedenih presežnikov omenjenega recitala velja omeniti še to, da violinist igra na enega od Stradiva-rijevih inštrumentov (iz leta 1709), pa tudi naši prireditelji niso izostali, saj so pianistu pripeljali na oder podoben (sicer dunajski) inštrument, Bosendorfer. Dr. Franc Križnar kdfb Parada vedno uspešnejših koncertov se v Domžalah kar nadaljuje; spet pod okriljem Bekavčevega modrega oz. koncertnega abonmaja v KDFBD crescendira, narašča čedalje močneje. Tudi zaradi njih bo treba iznajti v glasbeni kritiki oz. ocenah še kakšen nov (slovenski) presežnik. Saj so tokrat na kar dveh zaporednih koncertih (15. in 16. marca) v tamkajšnji Tomčevi dvorani nastopil trije odlični glasbeniki, vsak z drugega glasbenega sveta: izraziti solisti v vseh pogledih, zdaj pa tudi komorni glasbeniki. Bil se na njihovem prvem od obeh omenjenih koncertov, vsakega od njih pa se še spominjam z naših srebrnega in zlatega odra (v Ljubljani), zdaj pa so prišli skupaj v pregovorno (Bekav-čevo) Akademijo St. Martin in the Fields, v Domžale. Igrali so glasbene izvirnike in priredbe dveh izrazitih romantikov Fran-za Schuberta (1797-1828) in Franza Liszta (1811-1866), lahko bi rekli ,kla-siko' za eno najbolj tradicionalnih in-štrumentalnih duo- in trio zasedb ter si zanje nadeli ime intime glasbene redkobesednosti in moč glasbene alkimije. Bili so vsak zase in vsi trije dobesedno spreminjevalci kovine v zlato, ,srednjeveški' eksperimentatorji kemije in duhovnosti ali še najbližje: v svoji skrivnostni (glasbeni) umetnosti že pravi čarovniki; tokrat M. Beka-vac morda malce v ozadju, pa kljub temu odličen ,motor' ostalima dvema protagonistoma: tonsko odlični, per-fektni Grafenauerjevi in enkratnemu Maisenbergu. Za Grafenauerjevo lahko zapišem, da je obdržala svoj perfekten ton, s katerim tako rekoč bri-ljira že vseskozi in ki ga s svojo morda navidezno odmaknjenostjo ni prav nič izgubila: njen ton je v njej sami, njena flavta in duša s telesom pa so samo posredniki, s katerimi odlično transformira notne zapise v našo realnost: dušo v naš fizični svet. Njena Sonatina v D-duru, op. 137 in D. 384 in zaključne Variacije na temo Suhe rože iz samospevnega cikla Lepa mlinarica, op. 160, D. 802 (oboje F. Schubert, slednje pa še v dodatno oplemeniteni igri na pamet) sta bili tisti deli, s katerima je naša Irena ,prišla, videla in zmagala.' Njena flavtna zgodba je še vedno prepolna najrazličnejših odtenkov, s katerimi gradi in izgradi ogromne arhitekturne loke. Komaj še jo je v tem dohajal odličen pianist Maisenberg, ker pa smo bili v najbolj intimni komorni glasbeni muzi, brez njega res ni moglo iti: tudi on sam je bil v tem kar najbolj adekvaten naši prvi dami flavte; še več: njegove solistične točke: Dvojnik (Schubert) in Li-tanije in Postanek (Liszt) so bile njegov ,come back' na naš, slovenski srebrno-zlati glasbeni oder. Maisen-berg je poet klavirja na povsem drugem področju, z zdajšnjo vključitvijo v naša dva dua (s klarinetom in klavirjem) ter v dodatna tria pa je dodal piko na i odličnega komornega muzi-ka: Bekavca je spremljal v uvodni Sc-hubertovi Sonatini v g-molu, op. 137, D. 408, ki je bila že na samem začetku mnogo več kot pa zgolj formalni predtakt, v kar štirih dodatkih (F. Kreisler in D. Šostakovič) pa igral sam in v triu: dva Šostakovičeva Valčka; več kot bravo vsem trem odličnim muzi-kom, zdaj bi lahko že rekli ,aposto-lom' domžalske scene Akademije St. Martin in the Fields. Zagotovo pa bo nov crescendo te sezone v KDFB v ponedeljek, 4. aprila, ko bo gostovala slovita Ceremera-ta Baltica s še bolj slovitim violinistom Gidonom Kremerjem. Dr. Franc Križnar Na Homcu spoznavali slovenske umetnike na Hrvaškem Kulturno društvo Jože Gostič iz Homca je v petek, 19, februarja 2016, pripravilo nadvse zanimivo predavanje, ki je potekalo v dvorani Gasilskega doma na Homcu. kulturno društvo jože gostič homec Avtorica knjig o Slovencih na Hrvaškem in članica Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom iz Zagreba Polona Jurinic nam je predstavila slikarje Ambroža Testena iz Loke pri Mengšu, Franca in Andreja Jelovška iz Mengša ter delo slovenskih lazaristov na Hrvaškem. V kulturnem programu je nastopil kitarist Jaka Iglič. Najprej je gostjo Polono Jurinic in vse obiskovalce predavanja pozdravil predsednik KD Jože Gostič Borut Jenko in povedal nekaj besed o gostji. V nadaljevanju je gostja predstavila društvo: »VZagrebu živi precej Slovencev in Slovenski dom nas povezuje, tako da ne pozabimo našega prelepega slovenskega jezika. Dvakrat mesečno imamo v kapeli ranjenega Jezusa slovensko mašo.« Rodila se v Ljubljani leta 1945. Od svojega četrtega leta je živela v Mariboru, kjer je na tehnični šoli diplomirala iz arhitekture. V Zagrebu živi od leta 1972. Mož Zdenko, ki je bil tudi med poslušalci, je Zagrebčan in imata sina Roka. Moža je spoznala v Parizu. Do upokojitve je delala v projektnih birojih, a zadnja leta po vojni na Hrvaškem pri obnovi kriznih območij od Dubrovnika do Belega Manastirja. Je aktivna članica kulturno-prosvetnega društva Slovenski dom v Zagrebu. Kot članica uredništva časopisa Novi odmev spre- mlja kulturne dogodke na Hrvaškem. Je tudi članica Sveta slovenske narodne manjšine mesta Zagreb in Hrva-ško-slovenskega društva prijateljstva ter številnih monografij. KPD Slovenski dom v Zagrebu deluje od leta 1929 in spada med najstarejša društva te vrste v Evropi. Še o veliko slovenskih umetnikih smo izvedeli. Njihova dela krasijo hrvaško ozemlje. Vidni so v obliki katedral, cerkva, prelepih cerkvenih oltarjih, poslikavah, kipih, znamenitih stavbah in še bi lahko naštevali. Gostja Polona Jurinic nam je ob pripovedovanju o delu in zaslugah slovenskih umetnikov na Hrvaškem nazorno pokazala še v slikah, ki so se vrtele na projekcijskem platnu. BEsEDILo in foto: Miro PivAR 28 | slamnik ŠTEVILKA 3 | MAREC 2016 | LETNIK LVI POLITIČNE STRANKE slamnik@kd-domzale.si sds / mag. tomaž deželak, član os in predsednik oo sds Kralj je mrtev, živel kralj - ali kako do tribune V _ • »v v na pomožnem nogometnem igrišču Na začetku meseca sem se odzval prijaznemu vabilu nespornega kralja Zavoda za šport Domžale mag. Janeza Zupančiča. Na srečanju smo počastili njegov odhod v ,penzijo'. Vprašali se boste, zakaj dajem poudarek temu dogodku? Za tiste, ki ne veste: gospod Zupančič je predstavljal sinonim za pomoč športnim društvom in s tem njihovo posredno financiranje. Zupančič je bil šport v Domžalah. Zato je primerno in nujno, da se mu na tem mestu zahvalimo in upamo, da njegov naslednik ni stopil v prevelike čevlje. Na občinskem svetu se je ob njegovem imenovanju nekaterim utrnila misel, da nima zadosti izkušenj, vendar menim, da dajmo gospodu priložnost in po potrebi pomoč. Predlagam, da skupaj nadaljujemo po načelu: Kralj je mrtev, živel kralj. Ker upam, da bo imel za nekatere projekte še več posluha kot njegov predhodnik, tudi javno (v glasilu) in ne samo na občinskem svetu (kar večine občanov ne zanima), ponovno predlagam (svetniška pobuda 184), da pristopimo k postavitvi pokrite ,tribunce' na pomožnem igrišču za nogomet. Obrazložitev, ki sem jo na svojo pobudo dobil s strani občine, da so drugi pomembnejši objekti potrebnejši prekritja in da ima prisotnost staršev otrok poleg igrišča, lahko zelo negativni vidik sproščene vadbe, je milo rečeno ,kisla', do vseh staršev in ljubiteljev nogometa pa podcenjujoča. Vsi skupaj se moramo zavedati, da so otroci naše največje bogastvo, (4 Ker upam, da bo imel za nekatere projekte še več posluha kot njegov predhodnik, tudi javno (v glasilu) in ne samo na občinskem svetu (kar večine občanov ne zanima), ponovno predlagam (svetniška pobuda 184), da pristopimo k postavitvi pokrite ,tribunce' na pomožnem igrišču za nogomet. desus / marija pukl, predsednica oo desus Pokojnina samo še socialna podpora? Ali lahko dopustimo, da pokojnina za polno delovno dobo postane za tretjino upokojencev samo še socialna podpora? Nikakor ne! Zaposleni v času svoje delovne dobe vplačujejo v pokojninsko blagajno 15,5% od bruto plače. Delodajalci plačujejo 8,5 %, kar pa je država pred leti znižala na polovico. Sistem pokojninskega zavarovanja je zasnovan tako, da je pokojnina pravica iz vplačanih prispevkov. Če se drastično spreminja odnos med številom delovno aktivnega prebivalstva in številom upokojencev, če se dopušča, da se delodajalci lahko izognejo plačevanju prispevkov, potem z zbranim denarjem od zaposlenih ni mogoče zagotoviti izplačila pokojnin. V zakonu je med pomembnimi dopolnilnimi viri državni proračun, ki letno doda v pokojninsko blagajno nekaj več kot 1,3 milijarde evrov. Plače so od 2005 do 2014 porasle za 36,60%, starostne pokojnine pa za 20,06% in vse pokojnine skupaj za 22,28%. Zato je razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno neto plačo do 2015 padlo že na 60%, vse pokojnine skupaj pa celo na 56,10%. Kljub temu država dopušča neplačevanje prispevkov v pokojninsko in je izjemno neuspešna pri izterja- sd / uroš breznik Coworking - rešitev za ponovni zagon podjetništva v Domžalah V Domžalah se vse preveč mačehovsko obnašamo do podjetnikov, inovatorjev in predvsem do mladih, ki šele začenjajo svojo profesionalno pot. Če bi vprašali politične stranke, bi prav vse zatrdile, da je treba nekaj narediti na tem področju, in hitro bi se strinjali, da je podjetniški inkubator nekaj, kar bi, pregovorno podjetniška občina, kar naj bi Domžale bile, morala imeti. Na marčni seji Občinskega sveta sem dal pobudo za ustanovitev prostora za coworking - prostor za sodelovanja. Prepričan sem, da večina bralcev pozna to obliko dela, pa vendar nekaj besed o tem. Osnovna ideja je, da mladi samozaposleni, podjetniki in ustvarjalci z različnih področij ustvarjanja delujejo pod skupno streho, v enem prostoru, kjer imajo na voljo vso osnovno pisarniško infrastrukturo, prostore za sestanke in izobraževanja. Kako je to videti v praksi? Pridruži se lahko praktično kdor hoče, vsak dela svoje delo, lahko pa se izmenjujejo izkušnje, pomoč in znanje. Vzdušje je sproščeno, ustvarjalno. Takšno okolje spodbuja razvoj inovacij, je delček v ponovnem zagonu gospodarstva in prispeva k boljši, ustvarjalni in solidarni družbi. Dejstvo je, da v današnjem svetu vse več ljudi dela samostojno, imajo specializira- nsi / ljudmila novak, predsednica in poslanka Gneča pred evropskimi vrati in izpraševanje vesti in da je skrb staršev nekaj prvinskega. Očitek, da ni sredstev, potrebnih bi bilo le 11.740 evrov, preprosto ne drži. Denar je, saj če se je našel za tako nepotrebnost, kot je nov marmornati vhod v (večni spomin in slavo) županovo stavbo, bi se zagotovo moral najti tudi za starše otrok, ki mokri spremljajo svoje najmlajše. Pa se ne! Zakaj, da, zato, ker ima nogomet svojega predstavnika v občinskem svetu, ki ni poslušen in v koaliciji. Vse ostalo je prazno ,nakladanje'. Evropa je že nekaj časa najbolj zaželeni cilj mnogih iskalcev boljšega življenja in tistih, katerih življenja so zaradi vojne in spopadov ter revščine ogrožena. Dokler so begunci in migranti pristajali na tujih obalah, se večina v Evropi, prav tako pa tudi v Sloveniji, ni zavedala problemov množičnih prihodov migrantov v dežele blagostanja in demokracije, kot Evropo imenujejo prebivalci Afrike in drugih revnih držav. Kriza in vojna v Siriji ter krutosti t. i. Islamske države so z domov pregnali milijone ljudi. Ob pogledu na jokajoče otroke nihče ne more ostati ravnodušen. Vsakemu sočutnemu človeku se postavi vprašanje, kako pomagati tem ljudem. Ko poslušamo poročila o ravnanju velikih sil in brezplodnih pogajanjih, začutimo nemoč, jezo, morda celo ogorčenje in strah. Slovenci smo solidarni, vendar nas ta nepregledna množica ljudi, ki ji ni videti konca, navdaja tudi s skrbjo za nas same - našo varnost, službo, demokracijo, vero, kulturo in vrednote. Predvsem pa se kar samo postavlja vprašanje, kakšna bo Evropa v prihodnosti in koliko ljudi lahko sprejmemo, ne da bi bistveno spremenili svoje kulturne podobe in tudi življenjske ravni. Trenutno je balkanska migrantska pot prekinjena, dokončno rešitev pa še vedno čakamo. Ve se, da bi bilo najbolje, da bi ljudem pomagali čim bližje njihovi domovini, da je treba čim prej vzpostaviti mir, da se bodo lahko znova vrnili domov, potem pa jim pomagati pri obnovi porušenih domov. <4 Migrantska kriza je zato tudi priložnost za izpraševanje vesti, kdo smo in kam gremo, predvsem pa, kaj je dobro in potrebno za obstoj slovenskega naroda in samostojne države Slovenije. Evropska unija se je že večkrat znašla na razpotju, vendar je po dolgih pogovorih in pogajanjih vedno našla izhod iz zagate in šla močnejša naprej. Dejstvo je, da imajo posamezne države članice tudi v tej krizi vsaka svoje interese in pogled na prihodnost. Vsaka suverena država mora imeti pravico in možnost, da sama odloča o tem, koliko beguncev oziroma migrantov bo sprejela. Nobena vsiljena rešitev ne more biti koristna za prihodnost celotne unije. Hkrati pa se moramo zavedati, da bi razpad EU oslabil vsako državo posebej, kar bi nam tisti, ki jih močna EU moti, zagotovo privoščili. Morda se tudi premalo zavedamo, koliko prednosti imamo, ker smo do zdaj lahko prosto prehajali meje, trgovali in se povezovali. EU je kot skupnost veliko močnejša, kot bi bila vsaka posamezna država sama. Migrant-ska kriza je zato tudi priložnost za izpraševanje vesti, kdo smo in kam gremo, predvsem pa, kaj je dobro in potrebno za obstoj slovenskega naroda in samostojne države Slovenije. ltd / janez avsec Investicijski program sprejet -krajevni dom bo (4 Ali lahko dopustimo, da pokojnina za polno delovno dobo postane za tretjino upokojencev samo še socialna podpora? vi. Ni več ,esdekaja', dosledne preprečevalke neplačevanja prispevkov. Posledice nosijo delavci, ker nimajo plačanih prispevkov, in pokojninska blagajna, ker ima zaradi tega izpad prilivov. času svoje aktivne dobe so sedanji upokojenci vplačevali velika sredstva v blagajno za pokojnine. Razmerje, ko je na tri delavce prišel en upokojenec, pa je bilo izjemno ugodno. Gradili so šole, vrtce, zdravstvene in kulturne domove ter telovadnice tudi s samoprispevki od neto plače. Mnogi objekti še danes služijo svojemu namenu. Zdaj pa je situacija izjemno zaskrbljujoča, saj za enega upokojenca dela samo še 1,3 delavca. DeSUS je podprl sklep ZPIZ za uskladitev pokojnin za 0,4%, ki je izračunan na do zdaj znanih podatkih. Menim, da je potrebno uveljaviti vsako uskladitev, ki jo omogoča zakon, saj tudi če je uskladitev nizka, povečujemo pokojninsko osnovo. Na 12. seji Občinskega sveta občine se je odločalo tudi o investicijskem programu Krajevni dom - Gasilski dom Studenec. S soglasnim sprejetjem investicijskega programa se je uresničila dolgoletna želja članov PGD Studenec o novem gasilskem domu. Naj vas ne moti poimenovanje krajevni dom - gasilski dom. Občina Domžale bo lastnik doma, upravljala ga bo krajevna skupnost, namenjen pa je krajanom in društvom, ki imajo sedež v krajevni skupnosti Krtina. Čemu tako? Odgovor je kot na dlani. Samo vzdrževanje doma bo strošek, ki ga krajevna skupnost in društva težko krijejo. Poleg tega si nobeno izmed društev ne more lastiti doma, kar pomeni, da bodo, čeprav bo v njem PGD Studenec, imela vsa društva možnost souporabe skupnih prostorov za različne namene. Po ,bitki' bi bili vsi radi zaslužni generali, a menim, da je treba javno povedati, kdo vse je pripomogel, da se bo projekt uspešno zaključil. Kot član sveta krajevne skupnosti in pozneje njen predsednik, član PGD Studenec in član upravnega odbora KD Mirana Jarca, sem v tej ,zgodbi' od samega začetka. Kot je pred leti zapisal Miha Mazzini: »Dva Slovenca sta že recept za prepir«. Z reševanjem 44 S soglasnim sprejetjem investicijskega programa se je uresničila dolgoletna želja članov PGD Studenec o novem gasilskem domu. prepira je krajevna skupnost začela že leta 2000, ko jo je vodil pokojni Mavric Grošelj. S pomočjo Občine Domžale je bil začet postopek zamenjave in prekvalifikacije zemljišča za potrebe novega gasilskega doma, zdaj krajevnega doma. V vseh teh letih prizadevanj za novo pridobitev smo pridobili podporo župana Občine Domžale Tonija Dragarja. V letu 2015 so bila prek občinskega proračuna pridobljena sredstva za izdelavo projektne dokumentacije. Za samo izgradnjo krajevnega doma so zagotovljena proračunska sredstva v letih 2016 in 2017. Ekipo, ki je uspešno zaključila projekt, sva sestavljala Matjaž Mer-kužič, gonilna sila pri PGD Studenec, ter jaz kot predsednik KS in član občinskega sveta. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi svetnicam in svetnikom občinskega sveta za njihovo soglasno podporo. nsi / tadeja šuštar, predsednica ro msi ljubljana-vzhod Z drzno in svežo politiko smo sposobni voditi 44 Osnovna ideja je, da mladi samozaposleni, podjetniki in ustvarjalci z različnih področij ustvarjanja delujejo pod skupno streho, v enem prostoru, kjer imajo na voljo vso osnovno pisarniško infrastrukturo, prostore za sestanke in izobraževanja. na znanja in iščejo večjo samostojnost. Coworking pa predstavlja odlične možnosti nadgrajevanja. Vključujejo se lahko večja podjetja, organizirajo delavnice, predavanja in izobraževanja. V svetu obstaja več tisoč coworking prostorov, in čas je, da Domžale sedejo na ta vlak in gremo naprej, tudi v želji po občutnejšem razvoju občine. Mogoče, čisto mogoče je, da se iz tega nekoč razvije pravi podjetniški inkubator, ki bi pomagal mladim podjetnikom na poti do uresničevanja njihove ideje. Morda je prav to način, ki bo vrnil Domžale na podjetniški zemljevid kot mesto mladih ustvarjalnih posameznikov, ki se zavedajo, da skupaj lahko naredimo več in bolje - tako za sebe kot za okolico. Mlada Slovenija - podmladek NSi je v soboto in nedeljo, 12. in 13. marca, na Ptuju izvedla 16. redni kongres pod geslom Sveža politika. Okrog sto mladih iz vse Slovenije se je zbralo na največjem dogodku v letošnjem letu. Iz domžalske občine se je kongresa udeležilo kar pet udeležencev, ki so kot delegati ali gosti aktivno sodelovali s svojimi predlogi. Med člani vodstva podmladka je tudi generalna sekretarka MSi, ki je ta kongres organizirala, in prihaja iz občine Domžale. Mlada Slovenija je s svojimi programskimi usmeritvami pokazala predvsem to, da je politika v Sloveniji lahko sveža in drzna. Trdna stališča, ki temeljijo na jasni identiteti, je predstavila v dveh resolucijah. Prva resolucija z naslovom Mi, krščanski demokrati govori o slovenski, evropski in krščanskodemokratski identiteti Mlade Slovenije, na kateri sloni tudi evropska civilizacija. V podmladku NSi želimo normalizirati Slovenijo, ki naj postane država, v kateri se bomo mladi lahko izoblikovali, živeli in polno razvijali svoje talente. Druga resolucija o migrantski krizi pa od vlade Mira Cerarja zahteva vodenje migrant-ske politike, ki bo za Evropo v civilizacijskem in varnostnem smislu vzdržna ter učinkovita pri za- 44 V podmladku NSi želimo normalizirati Slovenijo, ki naj postane država, v kateri se bomo mladi lahko izoblikovali, živeli in polno razvijali svoje talente. gotavljanju varnosti beguncev. V resoluciji zahtevajo tudi ustavitev sprejemanja ekonomskih mi-grantov, vzpostavitev varnih območij za begunce v bližini njihove države in zagotovitev vrnitve v njihove domove po koncu vojne, da bodo lahko obnovili svojo državo. Osrednji gost kongresa je bil dr. Dimitrij Rupel, ki je spregovoril o aktualnih izzivih v svetu, kamor spada tudi migrantska politika. Po osrednjem gostu so potekale delavnice z naslovom izberi.si, na katerih so mladi lahko poslušali predstavitve o krščanski demokraciji, o delu z in za odnose z javnostmi ter o bontonu in protokolu. Dogodek se je končal v družabnem in veselem vzdušju. Mladi so sklenili, da se bodo še bolj povezali in sodelovali v Mladi Sloveniji, saj so se na dogodku spletle marsikatere prijateljske vezi. LETNIK LVI | FEBRUAR 2016 | ŠTEVILKA 2 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 29 Iv POLITIČNE STRANKE Odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov V marcu in aprilu spomladanska akcija zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov fcktplozivna snov jedka snov Okolju škodljiva snov Vnetljiva snov Zdravju škodljiva snov Stoipenasnov Simboli nevarnih snovi Med nevarne odpadke spadajo: stari akumulatorji, baterijski vložki, barve in topila, laki in premazi, smole in lepila, razredčila in topila, hladilne tekočine, čistila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, zdravila: ampule, igle, mazila, posipi, sirupi, tablete, termometri, svetila: neonska in halogenska ter fluorescentne žarnice, zaščitna sredstva za rastline in škropiva, čopiči, krpe, lopatice in rokavice, kozmetika: razpršilci, pršila, čistila za lake, ličila, kozmetične barve, laki za nohte, barve za lase, embalaža, v kateri se je nahajala nevarna snov. Spomladanska akcija zbiranja in odvoza kosovnih ter nevarnih odpadkov, ki jo organizira Javno komunalno podjetje Prodnik, bo v marcu in aprilu 2016. Objavljamo urnike odvoza na območju občine Domžale. Zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki zaradi velikosti, oblike ali teže niso primerni za zbiranje v tipiziranih posodah ali vrečkah za odpadke. Na predvideni dan odvoza morajo biti odpadki do 5. ure zjutraj postavljeni na odjemnem mestu pobiranja komunalnih odpadkov. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo: • nevarni odpadki, kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, • avtomobilski deli, • akumulatorji, • gume, • sodi, • gradbeni material, • veje drevja in žive meje, • azbestne kritine Z nevarnimi ali posebnimi odpadki ravnajmo še posebej pazljivo Vsako pomlad in jesen nevarne odpadke Javno komunalno podjetje Prodnik zbira v premičnih zbiralnicah za nevarne odpadke, ki so skozi celotno obdobje akcije postavljene na predhodno določenih mestih na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica. Nevarni ali posebni odpadki so tisti, ki vsebujejo eno ali več lastnosti nevarnih snovi in z neprimernim ravnanjem lahko škodljivo vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Nevarne lastnosti lahko povzročijo požar, eksplozijo, zastrupitev, razžiranje materiala, s svojo radioaktivnostjo pa lahko celo uničijo človeške celice ali kromosomski material. Z nevarnimi odpadki moramo ravnati še posebej pazljivo in skrbeti, da se že v gospodinjstvu ločeno zbirajo od ostalih odpadkov. Tudi ko nevarne snovi niso več uporabne, moramo uporabniki poskrbeti, da ne pridejo v stik z ljudmi ali okoljem. Nevarni odpadki nastajajo tako v industrijski, obrtni in kmetijski proizvodnji kot tudi gospodinjstvih. Mednje spadajo na primer različna olja, pralni in kozmetični pripomočki, računalniška oprema, zdravila, žarni- Med kosovne odpadke spadajo: • kopalniška oprema, • pohištvo, • preproge, • oblazinjeno pohištvo in vzmetnice, • svetila in senčila, • velike gospodinjske naprave (štedilniki, hladilniki, pralni stroji ...), • smuči, • veliki železni in kovinski kosi. ce, večina kemikalij in ostalih snovi, ki jih vsakodnevno uporabljamo v gospodinjstvu, nevarnost za okolje pa predstavljata tako snov kot embalaža, ki je v stiku z nevarno snovjo. Nevarne odpadke lahko takoj prepoznate po primernih označbah na embalaži, na vsakem izdelku pa je zapisano, kako ga uporabljati in kako z njim ravnati ob koncu njegove življenjske dobe. Nevarni odpadki ne spadajo na ekološki otok ali med mešane komunalne odpadke (črni zabojniki), pač pa jih dvakrat letno uporabniki oddamo ob akcijah zbiranja ali skozi celo leto v Center za ravnanje z odpadki Dob. Če takšni odpadki končajo na odlagališčih, lahko pride do sproščanja nevarnih snovi iz teh odpadkov v okolje, zlasti v tla in podzemne vode. Zato jih je nujno zbirati ločeno in zanje zagotoviti strokovno odlaganje, predelavo ali uničenje. Količino nevarnih snovi lahko zmanjšamo na hitre in enostavne načine: • Za mehčanje perila namesto meh- čalca uporabimo navaden alkoholni kis (za vlaganje) - perilo je mehko in dišeče. • Kreme za obraz in telo, deodorante, mila itd. iz naravnih materialov naredimo doma. • Uporabljajmo barve in lake na vodni osnovi. • Čistimo dom z naravnimi čistili - limona, kis, pepel, soda bikarbona. • Kupujmo baterije, ki jih lahko znova napolnimo. • Neuporabljena ali pretečena zdravila vrnimo v lekarno. • Uporabljajmo varčne žarnice. • Nevarnih snovi ne shranjujmo blizu hrane. • Proizvode iz pločevine hranimo na suhem mestu, da preprečimo korozijo. Kam gredo nevarni odpadki? Nevarne odpadke vedno prevzamejo posebej usposobljeni delavci, ki poskrbijo za pravilno ravnanje s temi odpadki. Nekatere odpadke potem predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo. Pri ravnanju z nevarnimi odpadki je zelo pomembno, da uporabniki upoštevajo naslednja opozorila: • nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja; • tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano; • odpadkov iz iste skupine se ne sme združevati v večji embalaži, ker lahko med njimi pride do kemične reakcije; • odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki so bila priložena ob nakupu izdelka, iz katerega je odpadek nastal. Kaj se zgodi z ločeno zbranimi kosovnimi in nevarnimi odpadki? Zbrani kosovni odpadki so razvrščeni na odpadke, ki jih je možno oddati v predelavo (za te so zagotovljeni ustrezni prevzemniki), in odpadke, ki za predelavo niso primerni in so odpeljani na odlagališče. Ločeno zbrane nevarne odpadke prevzame za to pooblaščeno podjetje, ki poskrbi za njihovo uničenje oziroma ustrezno nadaljnje ravnanje v skladu s strogimi zakonodajnimi določili. Prevzem nevarnih in kosovnih odpadkov je uporabnikom zagotovljen skozi vse leto Prevzem nevarnih in kosovnih odpadkov je uporabnikom gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki zagotovljen tudi izven spomladanskih in jesenskih organiziranih akcij. Uporabniki lahko kosovne in nevarne odpadke brez dodatnih stroškov oddajo kadarkoli v okviru obratovalnega časa v zbirnem centru v Dobu. □ Kdo so svetniki Občine Domžale? V uredništvu Slamnika vedno znova iščemo načine, kako delovanje občinske uprave in občinskega sveta približati prebivalcem našega mesta. Predstavitev svetnikov in svetnic je eden od načinov. Tako predstavljamo občinskrga svetnika oziroma svetnico, po vrstnem redu, ki ga je določil žreb. Primož Škofic, SMC ^^^H^^B Šestinštiridesetletni Primož Škofic v Domžalah živi že od rojstva, tukaj si je ustvaril tudi družino. Po študiju kemije se je zaposlil na Srednji kemijski šoli v Ljubljani in se lotil podiplomskega študija, ki ga je zaključil z znanstvenim magisterijem. Od leta 2003 je zaposlen na Srednji šoli Domžale, kjer opravlja funkcijo ravnatelja gimnazije in direktorja Srednje šole Domžale. Od prve zaposlitve naprej in do danes, že 21 let, je zaposlen v šolstvu in na tak način ves čas v stiku z mladimi, pravi. »Kot vsa družbena področja, tudi šolstvo in razmere v šolstvu v veliki meri kroji politika. Šola je ogledalo vsega, kar se dogaja v družbi in 'kriza', ki zdaj traja že kar preveč let, se močno pozna tudi v šoli. Čeprav se s politiko nisem nikoli ukvarjal, sem, tako kot mnogi drugi v naši državi, pred nekaj več kot letom dni v Stranki Mira Cerarja (zdaj Stranki Modernega Centra) videl možnost za spremembe in možnost za premik v pravo smer. Stranka je na državnozborskih volitvah dosegla izjemen rezultat, dobro pa se je odrezala tudi na lokalnem nivoju. Kljub 'statusu popolnega začetnika' sem kar hitro dobil vpogled v delo občinskega svetnika,« pravi Primož Škofic, ki sodeluje tudi v svetu KS Venclja Per-ka ter v svetu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. »Program stranke SMC na lokalnem nivoju obsega deset točk, ki smo jih oblikovali pred lokalnimi volitvami. Glede na delo, ki ga opravljam, mi je blizu problematika mladih, javnih zavodov, šol, športa, sociale ... Pobuda naše svetniške skupine (pa tudi drugih) za odprtje 'mestne blagajne' je za zdaj naletela na gluha ušesa, vendar ne bomo odnehali. V občini deluje Center za mlade, ki ponuja številne in raznovrstne aktivnosti za mlade. Kljub temu se srečujemo s pomanjkanjem prostora za mlade, s pomanjkanjem vsebin, ki bi mlade, kljub bližini Ljubljane, zadržale v Domžalah, in popestrile mladinski utrip Domžal. V KS Venclja Perka smo ponovno pozvali k ureditvi prehoda čez železniško progo pri osnovni šoli Venclja Perka. Morda se nekaj premika, vendar menim, da bo potrebno še veliko truda in energije, da se bo dokončno premaknilo.« Škofic dodaja, da je v prvem letu vse prevečkrat dobil občutek, da ni prave volje za reševanje in udejanjanje pobud in predlogov. »Vse prevečkrat se iščejo ovire, problemi, zaradi katerih nečesa ni mogoče narediti. Pogrešam pozitiven pristop, iskanje rešitev. S kolegi svetniki želimo pokazati, da se da!« Mateja Kegel Kozlevčar RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI DOMŽALE (POMLAD 2016) I DATUM 1 URA 1 NASELJE I LOKACIJA I 04. 04. 2016 14.30- 16.00 KS Slavka Šlandra Parkirišče Bistra (Nikola Tesla 16) - pri vrtcu 16.30- 18.00 KS Dragomelj - Pšata Pri osnovni šoli 05. 04. 2016 14.30- 16.00 KS Venclja Perka Parkirišče pred veleblagovnico Vele 16.30- 18.00 KS Simona Jenka Parkirišče Prodnik d. o. o., Savska cesta 34 06. 04. 2016 14.30- 16.00 KS Vir Pri uvozu na Avtoodpad 16.30- 18.00 KS Jarše - Rodica Pri gasilskem domu 07. 04. 2016 14.30- 16.00 KS Ihan Športni park 16.30- 18.00 KS Dob Športni park (pri nogometnem igrišču) 08. 04. 2016 14.30- 16.00 KS Krtina Pri zbirališču mleka v Brezjah 16.30- 18.00 KS Homec - Nožice Pri gasilskem domu 9.00-10.30 KS Preserje Ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto 09. 04. 2016 11.00- 12.30 KS Radomlje Pri parkirišču kulturnega doma 13.00- 14.30 KS Rova Pri gasilskem domu KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI? A Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja. A Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. * Odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. * Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi» barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje.... Pomembno! Nevarni odpadki zaradi njihove sestave ob nepravilnem odlaganju lahko onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo. Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si. PRODNIK Javno komunalno podjetje RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI DOMŽALE (POMLAD 2016) KRAJEVNA SKUPNOST NASELJA 04 04. 2016 KS Radomlje Hudo, Radomlje, Škrjančevo KS Rova Dolenje, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče 05 04. 2016 KS Homec - Nožice Homec, Nožice 07 04. 2016 KS Preserje Preserje 08 04. 2016 KS Jarše - Rodica Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše, Zg. Jarše 11 04. 2016 KS Venclja Perka Domžale (predel KS Venclja Perka), Depala vas 12 04. 2016 KS Slavka Šlandra Domžale (predel KS Slavka Šlandra), Zaboršt 14 04. 2016 KS Simona Jenka Domžale (predel KS Simona Jenka) 15 04. 2016 KS Tomo Brejc - Vir Količevo, Podrečje, Vir 04. 2016 KS Dob Brezovica, Češenik, Dob, Gorjuša, Laze, Sv. Trojica, Turnše, Žeje, Želodnik 18 KS Krtina Brezje, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec, Škocjan, Zalog pod Sv. Trojico 19 04. 2016 KS Dragomelj - Pšata Bišče, Dragomelj, Mala Loka, Pšata, Šentpavel 21 04. 2016 KS Ihan Brdo pri Ihanu, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo: i/ kopalniška oprema, y pohištvo, V preproge, y oblazinjeno pohištvo, V svetila in senčila, y veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki,...),