Lato XXIII., št. 242 Ljubljana, sreda 27* oktobra 1943 Preis — Cena — Pmzi?: ccr.!= M Upravništvo: Ljubljana, Puccimjeva ofic* Telefon §t. 31-22, 31-23. 31-24 Inseiatm oddelek: Ljubljana, Pnccinijeva aH-. ca 5 — Telefon št. 31-22 do 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino p« poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 lzbaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredniitvo: Ljubljana. Puccinijeva nlica štev. S. telefon hev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se oe vračajo. Welter sdiwere Abwehrkaittpfe im Osten Westlich Kritschew sovvjetische Vorstosse in Gegenangriffen zuriickgeschlagen In vier Tagen 188 bolschewist>sche Flugzeuge abgeschossen — Erfolgreiche Tatigkeit deutscher Marinestreitkrafte nordlich Drontheim und vor der engli- schen Kiiste Aus dem Fuhrerhauptquartier, 26. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Siiden der Ostfr<>nt steigerten sich gestern die Kiimpfe im Absehnitt von Me-litopol und siidostlich Saporoschje zu be-sonderer Heftigkejt. In erbittertem Ringen vvurden vviederholt vorgetragene feindliche Angriffe aufgefangen und einige Einbriiche abgeriegelt. Auch i m Bnjepr-Knie vvird vveiter sch\ver gekiimpft. Unsere Truppen raumten nach Zerstorung kriegswichtiger Einrichtungen die Sfcadt Dn jepropetrovvsk. Gegen Kri-noi. Rog fiihrten die Sowjets neue Kriifte zum Angriff vor. Nordlich der Stadt gingen di«1 sejt Ta,<^en amlauemden Kjinipfe auch gestern pauSenlos weiter. Ein von N«rdvvesten in die Flanke des Feindes gefiihrter Gegenangriff eigener Panzerverbiinde stiess ln Bereitstellungen der Boisehevvisten und brachte dadurch den bei Kr|woi Rog kampfenden deutsche11 Truppen \vesentliche Entlastung. An den Abriegelungsfronten des Ein-bmchSraumes blieben zahlreiehe Angriffe des Feindes erfclglos. Aus einem Briicken-kopf nordvvestlich KrementscUng griffen die Sovvjets mit starken Kraften an. vvurden jedoch im Gegenangriff zuriickge-drjingt. Siiddstiich und nordlich Kievv so-wie nordvvestlich TSchernigovv Ram es ste.llenvveise zu heftigen Kampfen, in ri combattimenti locali in cui i sovietici sono stati dovunque respinti'. Ad ovest di Criciev i bolscevichi sferra_ vano un attacco su largo fronte con parecchie divisioni di tiratori. In contrattac-rtii pieni di slancio sono stati epurati i posti di penetrazione e i reparti attaccanti ne mici ricacciati nelle loro posizioni di par-tenza. Dalla zona di operazioni ad ovest di Smo lensk e a sud di Velikije Luki si annuncia soiamente attivita combattiva di scarsa en tita. La Luftvvaffe la quale con la collabora-zione di forma zioni aerec romene aveva portato sensibile alleggerimento alle truppe combattenti in grave lotta difensiVa specialmente a sud del fronte all'est face. va precipitare nei giorni dal 22 al 25 ot tobre 188 aeroplani sovietici. NelJo stesso periodo risultano perduti 14 propri velivoli. In Italia meridionale si segnalano solamente da alcuni settori scontri di avan-guardie. Unita di sicurezza della marina da guer. ra danneggiavano al largo a nord di Drontheim due batteili veloci britannici uno dei quaJ-i poco dopo fu affondato da un caccia germanico. Batteili velocT germanici nella notte del 25 ottobre si dirigevano contro la costa orientale della Gran Bretagna implicando-si in battaglia con soverchiante formazione di incroeiatori, batteili veloci di artiglieria ed unita di sicurezza britanniche. Una nave da sorveglianza britannica e stata af-fondata, parecchi batteili veloci di artiglie. ria. nemici danneggiati. Due propri batteili veloci risnltano perduti. L'equipaggio Tn gran parte si e potuto salvare. Sui territori occidentali occupati come pure nel Mediterraneo forze aeree ed unita di marina da guerra hanno abbattuto 20 apparecchi anglo-americani. Anglija kot evropski problem Berlin, 26. okt. DNB. Pod naslovom ^Celina in otok« prinaša »Berliner Bor-fenzeitung« vrsto člankov svojega sodelavca Viljema von Kriesa. v katerih se havi pisatelj s temo »Anglija in evropski problem«. »Med evropskimi narodi«, piše Kries, »ima Anglija posebno jasen, čeprav vražji pojem Evrope. Anglež poseduje živo »evropsko zavest«. Tudi londonsko zunanje ministrstvo uganja že stoletja »evropsko politiko«. Pri tem pa ocenjujejo vse zveze s posameznimi državami na kontinentu s stališča celote. To celoto pa predstavlja skupnost vseh angleških interesov na evropski celini. Vrednost, ki jo ima kaka posamezna evropska država za angleško zunanjo politiko, se ocenjuje zgolj po Angliji storjenih uslugah. Te pa vrednoti London vsakokrat drugače, ker stalno upošteva celotni evropski položaj. Evropska raznolikost ni nikdar mogla razumet; vsebine angleške evropske politike, katere glavno geslo je »ravnotežje sil«. Pisatelj se nadalje podrobno bavi z razlogi tega političnega pojava in podčr-tuje njegovo edino izjemo, namreč nemški evropski čut. »Evropa kot predstava m pojem . nadaljuje Kries, »bi bila za Anglijo največja nevarnost. Evropski red je pošast, ki navdaja »sanje« vsakega angleškega državnika, da tudi povprečnega Angleža s strahom, ker se dobro zaveda. da bi le z nastankom splošne evropske zavesti prenehala angleška nadvlada. Kot Nemci in Evropci stojimo v tej vojni morda prvič pred jasnim spoznanjem svo'je evropske naloge, ki sega daleč preko te vojne in ki mora streti angleški »evropski monopol«. Ta je le zaradi tega mogoč ker poseduje vsak Anglež v svoji politični zavesti pojem evropske enostnostj kot svoj angleški politični problem, dočim primanjkuje mnogim Kvropcem slične zavesti. Edino angleški mogočnikhi vodijo danes zavedno »evropsko« politiko, ki pa hoče podjarmiti ves konti«ent. Oe smatra Holandec, da je več vreden kakor Flamec, in se ima Norman-dec za pomembnejšega od Gaskonca, je to vse le Angležem v korist. Na žalost pa je res, da so v Evropi politična čustva često močnejša kakor pa zdrava politična pamet. In ker je tako, uspeva angleškim intrigantom, da vedno znova zanetijo spore in vojne, ki večajo angleško bogastvo in moč. če bi se pa vsi evropski narodi skupno odločili ter smatrali Anglijo za najvažnejši predmet svoje politike, bi bila ta vojna dobljena za vsako evropsko državo.« Sedež fašistične stranke v Benetkah >Iilan, 26. okt. DNB, Italijanska fašistična republikanska vlada si je izbrala za svoj sedež Benetke. Preselitev je v glavnem že izvršena. Angleži obupuje jo nad napovedanimi socialnimi reSarmami ženeva, 26. okt DNB. List »Nevv Sta-tesman and Nation« poroča o nezaupanju, s katerim gledajo široke britanske množice na povojne načrte Anglije in Zedinjenih držav. List piše da že danes iz mnogih zunanjepolitičnih ukrepov obeh držav lahko sklepamo, da bo narod ogoljufan za socialno revolucijo, obljubljeno s tolikim propagandnim kričanjem. Dejstva vedno jasneje govore, da kljub Beveridgovemu načrtu in podobnim predlogom angleška vlada nikakor ne namerava izpremeniti c snov svoje politike, ker vztraja Churchill trdno na svoji prvotni tezi o ohranitvi take Velike Britanije, kakor jo je prevzel, ko je prišel na vlado. Preganjanje Petainovih pristašev v Maroku Pariz, 26. ckt. DNB. Slavni maroški odvetnik Claude Maution je bil po poročilu agencije OFI obsojen pred vojnim sodiščem v Meinesu na tri leta ječe in izgubo svojega premoženja, ker je bil zvest maršalu Petainu. Iz istih razlogov so bili nadalje obsojeni: ravnatelj francoske banke Cre-dit Foncier v Oranu in njegova soproga ter industrijec Pierre Fossat. Oddaljen potres Jena, 26. okt. DNB. Aparati državne potresne opazovalnice v Jeni so v soboto zve. čer ob 18.34 zaznamovali močan potres, čigar središče je bilo oddaljeno 7200 km. Premikanje tal je trajalo nad eno uro. Sklepajo, da je moralo bili središče potresa na zunanjem področju vzhodne Azije, najbrže nekje na Ohotakem 'mrj]\j Nadaljevanje težkih obrambnih bojev na vzhodu S protinapadi odbiti sovjetski sunki zapadno od Kričeva — V štirih dneh sestreljenih 188 sovjetskih letal — Uspešno delovanje nemških mornariških sil severno od Drontheima in pred angleško obalo. 4ngleži nezadovoljni Fiihrerjev glavni stan, 26. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Na jugu vzhodnega bojišča so postali včeraj boji v odseku med Melitopol jem in južno vzut>„iio ZAiporo/ja pose ono srditi. V ogorčenih bojih so bili ponovno zaustavljeni sovražni napadi in zajezeni nekateri vdori. Težki boji so se nadaljevali tudi v Dnje. provem kolenu. Naše čete so po uničenju vseh vojaško važnih naprav izpraznile mesto Dnjepropetrovsk. Sovjeti so privedli nove sile za napad na Krivi Rog. Severno od mesta so se tudi včeraj brez odmorov nadaljevali boji, ki trajajo že dneve. Od severozapada v sovražnikov bok izveden protinapad lastnih oklopnih enot je dovedel do vdora v izhodiščne postojanke boljševikov in s tem bistveno razbremenil pri Krivem Rogu boreče se nemške čete. Na zapornih frontah vdornega področja so ostali brez uspeha številni napadi sovražnika. Sovjetske čete so napadle z nekega mostišča severnozapadno od Kremen-čuga z močnimi silami, bile pa so s protinapadom zavrnjene. Južnovzhodno in severno od Kijeva ter severnozapadno od Čer-nigova je prišlo ponekod do srditih bojev, v katerih so bile sovjetske čete povsod od. bite. Na široki fronti zapadno od Kričeva so napadli boljševiki z več strelskimi divizijami. S hitrim protinapadom so bili vd -ri očiščeni in sovražne napadalne skup.ne vržene nazaj v njihova ^/hodišča. S področja zapadno od Smolenska in južno od Veflikih Luk javljajo le o manjših bojih. Letalstvo, ki je skupno z rumunskimi letalskimi oddelki znatno olajša'o boje na ju. gu vzhodnega bojišča stoječih čet, je sestrelilo od 22. do 25. oktobra 188 sovjetskih letal. V tem razdobju smo izgubili 14 letal. V južni Italiji je prišlo le na nekaterih področjih do spopadov med prednjimi stražami. Zaščitne ladje vojne mornarice so poškodovale na morju severno od Drontheima dva brza angleška čelna, izmed katerih je enega malo pozneje potopilo nemško lovsko letalo. Nemški brzi čolni so prodrli v noči na 25. oktobra proti angleški vzhodni obali in se spopadli s premočnim oddelkom angleških rušilcev, brzih topničark in zaščitnih pomorskih sil Ena britanska stražna ladja je bila potopljena, večje število sovražnih brzih topničark pa poškodovano. Izgubili smo dva brza čolna. Večji de! njiju posadk smo utegnili rešiti. Oddelki letalstva in vojne mornarice so sestrelili nad zasedenim zapad-nim ozemljem in nad Sredozemljem 20 an-glo-ameriških letal. Uspešna letalska obramba na zapadu Berlin, 26. okt. DNB. Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji so se v dopoldanskih urah 24. oktobra spopadli nemški lovski letalci z jato britanskih bombnikov, ki jo je ščitilo močno lovsko spremstvo. V teh bojih je b'l sestreljen 1 Spitfire, 5 pa jih je bilo tako pcškodovan:h, da so pri po-vratku najbrže padli v morje. Težko .»ta bila zadeta tudi dva bombnika, ki sta na povratku puščala za seboj oblake dima. Popoldne je protiletalsko topmštvo zbilo iz neke sovražne jate štiri letala, ki so se pri padcu na tla vnela in zgorela. Drugod so strmo.glav li vsled zadetkov protiletalskega topništva štirje nadaljnji dvomotor. ni bombniki in eno lovsko letalo. z uspehi v Italiji ženeva, 26. okt. DNB. Angleži postajajo vedno bolj vznemirjeni zaradi počasnega napredovanja v Italiji, piše »Daily «Mail«. Izgovor, da ima angloameriško vrhovno poveljništvo namen, polagoma »prepešačiti« dolgi italijanski polotok, -je precej za lase privlečen. Zato bodo morali poveljniki paziti, da ne bodo s svojimi zastarelimi metodami vojevanja izgubili zaupanje občinstva. Stockholm, 26. okt. DNB. Nepomembna napredovanja zavezmkov v Italiji so začela po vesti londonskega dopisnika lista »Goeteborger Handels- und Schiffahrts-zeitung« zbujati v Londonu gotovo osuplost. Tako je zahteval »Daily Herald« v ponedeljski številki v svojem uvodniku poživljen tempo vojne v Italiji. ženeva, 26. okt. DNB. »EccornCj je bil poleg partijcev še neki doslej pri nas neznani dr. T o m a n i č , »vojaški tožilec« pa bivši prosluli celjski odvetnik Jernej S t a n t e. Pljunili so s svojim dejanjem na svojo prisego in svoj življenski poklic ter se sami izločili iz narodnega občestva. Nepreklicno so se uvrstili v komunistično morilsko družbo in si z njo vred že zapisali svojo obsodbo. A krivi in Domu in Svetu«. Izbrano delo bi k zalo izpopolniti še z njegovimi dramatskimi poizkusi in z izborom njegove kritične proze tn duhovitih glos, ki jih je nekoč probčeval v »Domu in Svetu«, čigar reprezertat vni scdelavec je bil dolga leta. Idejno in po vsej svoji preteklosti včlenjen v krog slovenske katoliške Moderne, si je z nekatermi nadčasovno veljavnimi deli pridobil priznanje in hvaležnost vsega našega kulturnega občestva. Dr. Ivan Pregelj je danes eden izmed pisateljev. ki predstavljajo duha našega naroda in višneke vzpone slovenskega literarnega razv°jn. Hišni posestniki, ali ste že zgradili in uredili zaklonišče zase in za vse stanovalce t u— Nesreče. Zadnje dni ao sprejeli v ljubljansko bolnišnico spet več ponesrečencev, med njimi celo vrsto otrok. 91et-a sina posestnika Franca Petrovčifia "b Rovt je krava sunila tako hudo v oko, da se mu je pri priči razlilo. Na levici se je pri padcu močno ranil 9 letni sin mehanika Andrej Rakuš iz Ljubljane. 9 letni sin hišarja Peter Kavčič iz St. Jošta se je močno opekel po obeh rokah. Z razstre-bvom so se igrali otroci na Rakeku. Nastala je nenadna eksplozija, pri čemer sta bili hudo ranjeni 4 letna hčerka posestnika Tončka Stržajeva iz Rakeka in njena 3 letna sestrica Milica. Poškodbe so bile tako hude, da jima zdravniki niso mogli več rešiti življenja. 34 letni posestnik Slavko Dolinar iz Bevk je padel po stopnicah in si zlomil levico. 26 letna zaseb-nica Marija Brezniko-va iz Ljubljane je padla in si zlomila desno nogo. u— V spomin mrtvih daruje g. Iva Žerjav za Društvo slepih 300 Ur. u— Opozarjamo vse interesente Večernega trgovskega tečaja, da bodo predavanj« letos v zgodnjih popoldanskih urah, ko obrati počivajo, v posebnem oddelku pa tudi pozno popoldne, tako da je obisk predavanj vsakemu omogočen. Pouk lz vseh trgovskih predmetov. Vpisovanje do 31. oktobra. Informacije - prospekte daje ravnateljstvo. Trgovski učni zavod, Kongresni trg št. 2/n. u— Vaš radio aparat prodaste najhitreje ln najboljše, ako ga izročite v komisijsko prodajo tvrdkl EVEREST, Prešernova 44. Iz Gorenjskega Boj stano\-anjski stiski v Kranju. »Neue Heimat« (Nova domovina) se imenuje stavbna družba Nemške delavske fronte za koroško okrožje, gradbeno vodstvo pa je na Gorenjskem. Onkraj mostu čez Kokro je v senčni legi zgrajenih 27 hiš- ki zavzemajo 23.326 m2 površine in nudijo 102 ljudski stanovanji. Prvi oddelek z 48 stanovanji jc docela gotov in je na razpolago le še majhno število stanovanj. Drugi vadbeni oddelek na desni strani ceste pa bo dovršen prihodnje leto. IM gradnji sodelujejo predvsem gorenjska in ljubljanska podjetja. Kljub vojni imajo stanov&nja kopalnice ter obsegajo povprečno po Štiri sobe kuhinjo, ki je razdeljena v dva dela. Vsako stanovanje ima dve kleti, peči pa so glinaste, olličen domač izdelek. Pročelja posameznih hiš so različna, prav tako duri, da ima naselbina žiivahnejša Lice. Med hišami urejajo livade in vrtiče, da bo na pomlad mnogo cvetja. Družba si je zagotovila še tretji oddelek st&vbišč, ki ga upa izgraditi še v teku vojne. Državno posojilo je omogočila Okrožna hranilnica v Kranju. Dela se je branila 391etna Angela G. iz okolice Osojskega jezera. Ko je pomladi prestala kazen, ker se je družila z vojnim ujetnikom, je bila od Delovnega urada. po. zvana, naj gre na delo v neko podjetje. Angela pa se je tako dolgo izmikala, da je bila zdaj obtožena pred sodiščem v Ce-mvcu. kjer je bila obsojena na 4 mesece zapora. Iz Hrvatske O glavnih nalogah nOve državne vlade je govoril predsednik dr. Nikola Mandič po radiu. Svoja izvajanja je zaključil: »Hrvatski nared! Vsak je svoje sreče kovač. Po dolgih stoletjih si vzel svojo usodo v svoje roke. Ni nobenega napora, ki bi bil pretežak, da ostaneš gospodar v svoji hiši in se za vedno obvaruješ tujčevega gospcdstva, ki ti ga tvoji stari sovražniki žele spet navreči. Vedi. da ima tvoja vlada samo en cilj, obdržati te na poti svobode in samostojnosti ter ti za-jamčiti, da boš na koncu vojne gospodar v svoji hiši sam in nihče drugi. Na tej poti bo imela vlada toliko uspeha, kolikor ji boš dal ti, hrvatski narod, svoje pomoči.« Branko Roglič padel. Glavni ustaški stan objavlja, da je ustaški načelnik štaba Cetina Branko Roglič padel v borbi z italijansko-partizanskimi tolpami. Pogodba o pravni pomoči med Madžarsko in Hrvatsko. Dne 8. t. m. je bila v Zagrebu podp;sana pogodba o pravni pomoči v zadevah civilnega in trgovskega prava med Nezavisno državo Hrvatsko in kraljevino Madžarsko. Pogodba bo dobila pravno moč mesec dri po izmenjavi rati-fikac^jskih listin. Obisk nemškega znanstvenika. V okviru tehnične fakultete je v torek. 12. t. m., predaval v Zagrebu ugledni nemški gost dr. inž. Lutz Pistor. rektor tehnične visoke šole v Monakovem. Govoril je o temi :>Novi razvoj gradnje v armiranem betonu«. Smrt znanega novinarja. V Sarajevu je pred mesecem dni umrl po hudi bolezni urednik »Novega lista« Marko Perojevič. že zgodaj je prišel v stik z vidnejšimi hrvatskimi "politiki in postal njihov zvest sodelavec. Prva leta je bil v uradniški službi, petem pa se je posvetil novinarstvu. Pri uredništvu »Novega lista« je delal od njegove ustanovitve. V Hereegovinl so se dolgo kopali n« prostem. Iz Mostara poroča »Hrvatski narod«. da je konec septembra zavladala tam spet vročina in se je število kopalcev cb Neretvi vsak dan množilo. MODERNO POHIŠTVO sopet na zalogi. — Ogled vsak dan od 2.—4. ure v zalogi pohištva t. t. ROK BERLIČ in FR. SENK, Celovška c. 95. Razdeljevanje živil v novembru V mesecu novembru bodo delili trgovci racionirana živila potrešnikom na sledeč način: a) Kruh ali pšeniftno m°ko za prvih 10 dni (na odrezke, označene z datumom ou 1. do 10. novembiaj na vse nakaznice za kruh brez izjeme (t. j. na navadno, dodatno za delavce, posebno dodatno za zavo-darje in noseče žene ter ua dodatno za bolnike). Enotne, ržene ali ječmenove moke trgovci. ki bi jo imeli še na zalogi, ne smejo oddajati strankam, temveč jo me rajo držati VBkUdiščeno do nadaljnje odredbe Prevoda. b) riž za prvih 15 dni; c) maščobe (maslo adi olje) za prvih 15 dni; d) ostala racionirana živila: v celome. sečnih količinah. Delitev kruha, moke, živil za juho in ma-idob na ostale odrezke bo objavljena pravočasno v časopisju Trgovci in zadruge smejo deliti živila samo odjemalcem, Katerih imena so sporočili Prevodu, in to samo na odrezke, k Be niso odrezani od živilskih nakaznic, izjemoma lahko prodajajo peki kruh na še ne odrezane odrezke dodatnih nakaznic SD I-fll-flH, izdanih tudi od ostalih preskr-bovalnih uradov. Na izdane živilske nakaznice pripadajo sledeča racionirana živila: 1. Na navadno živilsko nakaznico: 150 g kruha ali 124 g pšenične moke dnevno 1 kg riža na odrezke od 1. do 15. XI. 100 g surovega masla na oarezke od 1. do 8. XI. 1 del olja na odrezke od 9. do 16. XI. 500 g sladkorja mesečno 500 g soli mesečno 100 g paradižnikove mezge na odrezek >551« 100 g pralnega mila J00 g toaletnega mila. na odrezek »552« 2. Na dodatne živilske nakaznice SD I, XI, IU za razne vrste delavcev: dnevno 100 g kruha aH 82.6 g pšenične moke na vsak odrezek, ki nosi oznako »SD I«. »SD II« alj »SD III«, ter 300 g riža na prvih 15 odrezkov, določenih za ži. vila za juho. 3 Posebna dodatna nakaznica za kruh Mali oglas! Službo dobi GOSP. POMOČNICO veSco kuhe li- v*th tiMiii dei, po mutuoiu siaitjs«. varfno. rtsno in zlmvo — litem. Naslov v v.-eh («1. Jutra. 1877.'-la FRIZERSKO POMOČNICO vsestransko izveil>«n<>. «r*fj-meni u\ stalno. Naslov v vseh posl. Jatra. 18775-1« 2 KAMN0SES. BRliSAcA m 2 «tmostojn* cmentieta. dobro Izve! bana » daljšo praks". »i>re.mp takoj »Alpe-ko«. I.'ubija na 1877'Vla GOSP. POMOČNICO pridno in poJteno, ki zna tudi kuhati, vzamem i užbo i 1. nov. pod ugod nimi pogoji. Naslov v vseh posl. Jutra. 18759-la POSTREŽNICA, poštena, uporabna, dobi prazno sobo 6 štedilnikom kot hišnica. Istotam dobi mlajša šivilja praz no malo sobico. Ponudbe na ogl- odd. Jutra pod »Čimprej«. 18744-la (za zavodarje in noseče žene): dnevno moke. a rje in 150 g kruha ali 124 g pšenične 4. Dodatna živilska nakaznica GMa (za otroke do 3 let): mesečno 1000 g riža 750 g marmelade (500 g na že določeni odrezek ter 250 g na odrezek »6«) 500 g sladkorja 5. Dodatni živilski nakaznici GMb in GMc (za otroke in mladina od 3. do 18 leta): mesečno 500 g marmelade 6. Nakazil« za marmelado (za osebe nad 65 le starosti): 7. Dodatna nakaznica za kruh za bolnike: dnevno 100 g kruha ali 82.6 g pšenične moke 8. Dodatna nakaznica za meso za bolnike: dnevno 100 g mesa pri ohčajnih mesarjih 9. »Posebno nakazilo« in »Nakazilo za bolnike« Trgovci smejo izdajati racionirana živila, v količini, ki je v nakazilu vpisana, samo na nakazila, ki jih je izdal prehranjevalni zavod »Prevod« aH Mestni pre. skrbovalni urad v Ljubljani. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 27. oktobra ob 16.30; Potopljeni svet. Red B. Četrtek, 28. oktobra ob 1630: Potopljeni svet. Red Četrtek. Petek. 29. oktobra ob 16.30: Cvetje v jeseni. Red Prvi. Stanko Cajnkar: »Potopljeni svet.« Drama v štirih dejanjih. Osrednja oseba v dejanju je duhovnik, njegova stremljenja in razočaranja na na življenjski poti ob odločilni borbi med hotenjem ln dolžnostjo. Osebe: dr. Velnar-Grego-rin, Lilana-Severjeva. monsignor Cirll-J. Kovič, Vivina-Pugljeva. Klara-Boltar-Ukmarjeva, dela-vec-Blai. Režiser: E. Gregorin. Prihodnja premiera bo Goldonijeva tridejanska komedija »Kavarnica«. Dejanje se vrši v Vene-zlji in pokaže kos rokokojskega življenja, ki poteka v kavarni Delo je slika svoje dobe in nekaterih benečanskih tipov: kavarniearja. posestnika igralnice, brivca, kavallrjev. goljufa, kvartoplrea 1, dr. Igro bo zrežiral J. Kovič. OPERA Sreda, 27. oktobra ob 16.: Thais. Red Sreda, četrtek, 28. oktobra ob 16.: Orfej in Evridika. Red A. Petek, 29. oktobra: Zaprto. J. Massenet: »THAIS.« Opera v sedmih slikah Osebe: At&nael-Primožič, Nicias-Lipuš?ek. Pale-mon-Lupša. suženj-Dolmčar, Thais-Heybalova Krobila-Mlejnikova, Mirtala-Polajnarjeva. Albl-na-španvoa. Dirigent: N. Stritof; režiser: C. Debevec; koroegraf: P. Golovln. M'*' POHIŠTVO 1 furnir^. 2 postelj- z mreia-mi^n iiirnicnini i [»ti-ljni cinnrici. 1 miza. i »tnle, ugodno prruhm m S20riš?e. 187:18-6 BIjVGAJNO jekleno, r>nxVix60 cm. prodam. Offlrl Cos|K»vet.«U.i e. !-l HfNviira. 18780-0 KLAVIR, ftnr, a it ;irec*i dnbro ohranjen (Konztrt flii^n. poceni predam. K.viov v iteh pori. Jutra. 187 26-6 OPRAVO za samsko tobo. »Ionske ?»r-niti-rs. ter dniun pohištvo tn manp malenkosti, proiam. — Mflrtni trg 17-T. levo — od pql 2. do pol 3. tire. 18782-fi OSTANEK NAKLADE ?!av<-n«ke. si v«skn druMno vedno upornbl:ivp brofure — uSrdnn prodam. Pnnudbe ns osi. za vesonske ko. 1 ?ine fena prosimo, d" Epom-Pe svoje potrrbe Oi*prdar«kt Tveri, TIr-n rifova 29. 187?il-fi RAČUNSKI STROJ tovarniško nov, ugodno naprodaj Naslov v Servis biro, Šelenburgova 4. 18755-6 APARAT a trojno ondulacijo, mro j«l>!:t-n. predvojni mat-rjal. f!*ti-ma Vnm. proNsvr in cene«. 18711-7 ZELJNATE GLAVE ln repo v r:h«nje, kupuje Gos[iodar»ka zveza Producen-tl dobj« prevcrniee v njeni p*arni B!e*«sova cera 9". 1870't-7 PEC NA ŽAGANJE, kupm. !ni. Turna. Polji 36. 187-0-7 nTpo«Kr '""'""EK tudi brez gumija, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Takoj«. 18727-7 DETELJO (LUCERNO), 1 MALI FB1G1DER, 1 električni kuhalnik ali komplet. eltk.r. iU.u.lii.k 6 pečico, l ogrevalno električno pocit-o, ku; in. 1'onudbe im ogl. odd. jutra pol >.\avt*i-t>» znamki«. l(<77C(-7 NEMŠKE KNJIGE znanstvene in zabavne, kupuje Knjigarna Klein-mayr in Bambtrg, Miklošičeva 16. 18717-7 KORENJE i a PESO kupim ali zamenjam za el. motor. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18718-7 ŠIVALNI STROJ dobre znamke, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18719-7 KOLO. dobro ohranjeno, kup.m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18721-7 HARMONIKO, malo (otroško), kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18722-7 2IMNICE, žimnate in volnene, prodajte najbolie pri ABC, Ljubljana, Medvedova c 8, poleg kolodvora Šiška. ___18758-7 V najem VEČJE SKLADisCE zdravo n lupo. lahko Ic*eao. vzamem v najem Pismene ponudbe n* ogl. cM. Jutra pol »Začvno«. 16""J2-!7 HISO. 5 sob. vodovod, kojialnca. velik mt in go«p. poslopje, pd-iam. 1'oii'j ilj- ne ogl. odd. Jura pod >V Poiju«. 1 C7.W-: 7 ZEMLJIŠČA MOC kv. m v blit ni pc staje v okolic: Ljubljane, prf.nm Ponis i brna ogl. odi. Jutr« pol Zem- \ILO enotlniž nsKo. m perife-i;:. s precei sveta. ^■••lam. Naslov v vseh |>os1. Jutra. 1S7..V20 STAVBNO PARCELO, v mestu, 500 kv. m veliko. prodam za 210.000 L. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Lepa in sončna lega«. 18732-20 nhii > f OPREMLJENO SOBO veliko, e posebnim vtidoa, biiiu gorenjskega kolodvcM. oddom gospodu. — Na-lov v veeh jort. Jutri. 18737-23 OPREMLJENO SOBO z eno ali dvema posteljama oddam v Sp. Šiški. Gubčeva 11, priti., desno. 18729-23 OPREMLJEN0 '"'BO s posebnim vhodom takoj oddam eni ali dvema osebama. Ulica na Grad 9. 18743-23 SOBO takoj oddam rednemu gospodu. Verdijeva 9-II. vrata 10. 18765-23 OPREMLJENO SOBO veliko, parketirano. s posebnim vhodom, oddam s 1. nov. na Rimski c. št. 7-1, vrata 9. 187 J SOBO i 2 postejama, oddam. Poizve se od 10. do :!. ure za Bežigradom. Naslov v ^ s--h popi. Jutra. '«7:W-25 OPREMLJENO SOBO v sredini mesta oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra 13712-23 m DNEVNO SOBO z stroge loč->uix vhodom — iščem. Pouuube ua ogl. odd. Jutra pod »Rtfnoc. 1^77-3^ MALO SOBICO, opremljeno, išče mirna, čez dan odsotna gospodična. Ponudbe na og'--odd. Jutra j>od »Tudi kot sostanovalka«. 18731-23a PRAZNO SOBO išče miren zakonski par s 1. novembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »November«. 18756-23a Razno (RNE ROKAVICE pozabijftie pri vodnjadu r Tivoli. Prosim, vrnite jih T uprtn-: Jut.*. 1S716-SI CENJ. GOSTOM neznan am. da sem otvoril zopet bri\rk; salon za gospode -r -r- prporofam za Z9-p.-tiii pos< t. ? .ib Ivan., f rt -z«*~ki salon. Xov trg 2 — Ljubljana. 18779-37 SIJAJNA PRILIK.^! Iščem družabnika, ki bi pristopil k tekstilni industriji s kapitalom l;r 1.500.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Sijajna prilika«. 18733-37 OPOZORILO Dotični, ki je 24. oktobra ob 19.30 zvečer v tramvaju št. 1 odvzel sopotniku sive glace rokavice. Je bil opažen ln se v tz-ogib posledicam naproša. da jih vrge v cglas. odd. Jutra. 18714-37 OIROŠKI ČEVELJCLK sem izgubila na Kongresnem trgu. Najditelja prosim, naj ga prinese tvrdkl Kolb ln Preda lič. Kongresni trg. 18746-37 MRČES (uši, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s *To-xin« praškom. Drogerija Kane. Židovska ul. 1. 18743-37 m. Medvedova c. 8, polejl kupim. Naslov v oglas, kolodvor! irtk*. 1875'-6 I odd. Jutra. 18720-7 Po dolgem in težkem trpljenju je odšla v boljše življenje naša nepozabna, preljuba edinka Vlasta Wohinz uč. III. ra/r. II. ž. r. g. Pogreb bo v četrtek, 28. okt. 1943 ob 3. uri popoldne z žal, iz kapelice sv. Andreja na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 29. oktobra t. L ob pol 8. zjutraj v župnijski cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih. Ljubljana, 27. oktobra 1943. WOHINZ LEON, oče in ANICA, mati — ter ostalo sorodstvo RADIO LJUBLJANA SREDA, 27. OKTOBRA 8.30—9.00: Jutranji pozdrav! 9.00—9.15: Poroč.la v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert glasoe za taz.c-drllo. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.i.5— 15.00: Opoldanski koncert. 17.00—17.15: Poročila v nemščini ln slovenačinl. 17.15—17.50: na harmoniko igra Avgust Stanko. 17.30—18.00: Utrož^ tira. 19.00—19.30: Heinrlch Schlussmuss poje Wol-fove ln Straussove pesmi. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00: Mala medigra. 20.00— 20.15: Poročila v nemščini. 20 15—21.00: Koncert šramla LJubljana. 21.00—22.00: Za vsakega nekaj. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. Udani v voljo Vsemogočnega naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je danes dotrpcla naše ljubljena sestra, predobra teta in svakinja, gospa Fani Lunder učiteljica v pokoju Pogreb drage rajnioc bo v sredo 27. oktobra ob 3. uri popoldne izpred h'še žalosti v Vegovi ulici št. 8 na pokopališče na Viču. V Ljubljani, dne 25. oktobra 1943. KARLA STRES, MARIJA TOMCIČ, sestri — VERA STRES, nečakinja — in ofttalo sorodstvo I t Preselil se je v večnost ns.$ predragi oče, gospod MIHAEL LENČE trgovec Pogreb nepozabnega rajnkega je bil v Mariboru. Bodi mu ohranjen blag spomin. Maribor, Ljubljana, Zagreb, 26. oktobra 1943. Soproga: MARIJA; sin: FETER, dr. med., univ. asist. — hčere: MIHAELA in LINETA in ostalo sorodstvo. Dupline du Via ur I er: 23 FRANCOZOV ZALIV R o m a o »Samo to. da sem zdrava in srečna, kakor zlepa ne.« »Usodil se mu bom sporočiti svoje skrbi Z3stran vas.« »Prosim, nikar se ne trudite.« »V dolžnost si štejem. In tudi v soseščini bi bila Harryjeva navzočnost silno koristna.« »Tega ne morem verjeti.« »Eustick je uporen, Penrose pa diktatorski. Venomer moram posredovati.« »Si lahko zamislite Harryja v vlegi posredovalca?« »Vidim ga, kako v Londonu zapravlja čas. ko bi bilo vendar treba kdaj pa kdaj pogledati, kako je z njegovim posestvom v Cornwallu.« »Posestvo je že toliko let samo gledalo »To sem rekel mimogrede. Resnica je, da potrebujemo vsake podpore, ki jo moremo doseči. In če Harry zve. da se potikajo vzdolž obale gusarji...« »To sem mu že omenila.« »Prepričan sem, da ne s tistim poudarkom, ki bi bil potreben. Ko bi se Harry le za hip jasno zavedel- da bi utegnil biti celo Navron House ogrožen, njegova lastnina pokradena in njegova žena v nevarnosti -— težko, da bi še naprej ostal v Londonu. Da sem jaz na njegovem mestu ...« »Saj niate.« »Da sem jaz na njegovem meatu. vam prav gotovo ce bi bil dovolil, da ste sam» odpotovali na zahod, ženske brez moževe. ga spremstva so, tako pravi glas, že veft-Krat izgub:le glavo.« »Samo glavo?« »Ponavljam: pravijo^ da so v nevarnem trenutku ženske izgubile glavo. Sodim, da se imate ta mah nedvomno za zelo hrabro; če bi pa gledali gusarju iz oči v oči — bi, na mojo vero, takisto trepetali in se zgrudili. kakor vse druge zastopnice vašega spola.« »Prav gotovo, da bi se tresla« s>Zaradi svoje žene ne morem mnogo go-vor tl o tem — njeni živci so zdaj zelo slabotni — toda grde govorice so mi prišle, do ušes, in Eustiku prav tako.« »Kakšne govorice?« »ženske — v obupni stiski, in tako da-Ije.« »V obupni stiski — zakaj?« »Kmečki ljudje so molčečnl; zlepa ne zveš od njih nicccar. Zdi se mi pa, da so razne ženske v vaseh tod okrog že marsikaj pretrpele od teh prekletih lopovov.« »Ali al dekaj nespametno brskati po takih stvareh?« »Kako to?« »Utegnili bi se prepričat', da niso prav nič trpele, ampak narebe, da jim je hlo velik užitek. Požeri. William.« Lady St. Columb se je priklonila in nasmehnila iz odprte kočije ter pomahala lordu Godol-phinu z orokavičeno roko. Oddrdrala sta po dolgem privozu, mimo pavov na kratko pristriženi trati, mimo divjačine v parku, in dospela na ceato. Dona si je snela klobuk, se popahljala z njim in se sama pr' sebi zasmejala, gledaje Wil. liamu na togi hrbet: »Williarn. zelo slabo sem se vedla.« »Tako ae mi je zdelo, milostiva gospa,« vNihče iz vse družbe mi ni bil kdo ve kako pc duši.« »Ne, nvlostiva gespa.« ^Za las je manjkalo, pa bi bila zir.ila nekaj groznega.« .Kakšna sreča, da je manjkalo za ta las, m'lastiva gospa.« >Oha sta mi bila enako malo všeč.« »Da. milostiva gospa.« i Dejstvo je, VVilliam, da se ljudje dri-mijo. Kar precej govora je bilo o gusar-Stvu.^t >Dobro sem razumel njegovo lordstvo.« »Tudi o prijetju je bilo govora, o zbiranju meči in o tem, da b:do nekoga obes 1 i na najvišje drevo. Pa pokrajina ob reki se jim zdi sumljiva.« »Vedel sem, da je to samo vprašanje časa, milostiva gospa.« »Mislite, da se vaš gosped zaveda nevarnosti?« »Sodim da se. m'lcstiva gospa.« »A vendar je še zmerom zasidran v zalivu ?« »Da, milostiva gospa « »Dalj ko mesec dni je že tu. Ali ostane vsakikrat tako dolgo?« »Ne. milostiva gospa.« »Koliko časa se navadno pomudi?« »Pet ali šest dni. mrestiva gospa « sCas je hitro mineval, morebiti vobce ne ve, da je že tako dolgo tu.« »Mogcče.« . .. . „ »V tem času sem si pridobila mnego znanja o ptičih. William.« »Opazil sem, m«lo«tlva gospa.« - »Zdaj razumem vse t'ste razločke v njihovem letu ln petju. William.« »Pa rea, milostiva gospa.« »Tudi z ribnico in trnkom znam zdaj do. bro ravnati.« vVidel sem, m'lostiva gespa.« »Ali ni čudno, William, preden sem prišla v Navron. sem tako malo mislila na ptiče in na ribolov.« »čudna reč, milostiva gospa.« »Menim s cer, da je želja, zvedeti kaj o teh stvareh, že od nekdaj živela v meni, samo zdramljena ni bila — če razumete, kaj hočem reči.« »D:ce!a vas razumem, milostiva gospa « ^ženska si težko sama pridobi znanje o ptičih in o rbolovu- ali se vam ne zdi?« »Skoraj nemegoče je, milostiva gospa.« >Brez učitelja res ne gre.« »To je neizogibno, milostiva gospa.« »A ta učitelj nam mora biti nujno soroden človek.« »To je važno, milostiva gospa.« »In mora imeti prizadevanje, da prenese svoje znanje na učenca.« »Razume se. milostiva gospa.« »Morda se tudi učiteljevo lastno znanje po učencu še izpopolni. Nekaj pridobi, česar prej ni imel. V nekem snvslu se učita drug cd drugega.« >Z malo besedami ste mnogo povedali, milostiva gespa.« Dobri VVilliam je bil tako tovariški. Zme. rom je vse razumel. Bilo je, kakor da govoriš z izpovednikom, ki nikoli ne graja in ne obsoja. »Kakšno istorijo ste jim natvezli v Nav« ronu. Will'am ?« »Rekel sem. da boste večerjali pri nje-ovem lordstvu in da se vrnete pozno, mi-ostiva gospa.« »A kam mislite sppaviti konje?« »Za te je pcskrbljeno. V Gwecku imam pijatelje.«