Cerkvene zadeve. Zopet nekaj besed o našem cerkvenem petju. Malanedelja, dne 1. avgusta 1898. Prav od srca mi je pisal dopisnik v 30. štev. tega lista. Res 6udno, da je pri nas tako dolgo spala misel na izdajo zbirke napevov za cerkveno petje. Morebiti sicer kdo zagodrnia, mar nimamo že dobrih zbirk: Tribnik . . . «Ceciliia» družbe sv. Mohorja itd. Toda po6asi! Zbirke, kakor na pr. Tribnikova itd., so nekatere take, da jih ne moremo s ponosom pokazati količkaj naobraženemu organistu . . . Cecilija? Izborna zbirka, in hvala naši družbi za njo! Kjer je bila v rabi, je koristila neprimerno mnogo, da, tam že primanjkuje; kjer pa ni bilo rodovitnih tal, t. j. pred vsera dobrih in vnetih organistov — kar je bilo in je še pri nas ponajve6 — tam je pa škoda za iztise, ki so že med staro šaro izgubili obliko knjige ali jo Se bodo morali izgubiti. Dalje: Cecilija je pred vsem namenjena čveteroglasnim zborom; a koliko imamo takih po nasih župnijah! Ravno take bodo menda tudi cerkvene pesmi, ki bodo priob6ene v prihodnjih zvezkih in so že deloma v prvem zvezku «Pesmariee» družbe svetega Mohorja. Znano je pa, kako težavno je začetnikom peti iz partitur. Naše ljudstvo pred vsem poje in toraj tudi želi eno- ali dvoglasnih spevov, kakor jih zahteva za za6etek sploh tudi zdrava pedagogika, katerim ni treba mnogoglasnega zbora, ampak, koji se začno vadlti že v šoli in od tod ostanejo skozi življenje. Zato bi pa naj bila ta zbirka urejena na čisto poseben način kakor ima na pr. po nemških deželah že skoro vsaka škofija svojo lastno in sicer izborno tako pesmarico, kot «Hosanna> v sekovski škofiji, «Laudate> in mnogo podobnih drugod. Zakaj bi bila taka blagoglasna naprava pri nas nemogo6a ? To so prav za prav molitveniki za rabo med sveto mašo. Pri vsaki pesmi je po eden ali ve6 napevov (eno- ali dvoglasnih), in med posameznimi kiticami, ko pojo orglje, molijo pevci kratke mašne molitvice, v tem molitveniku nalašč zato prirejene. Tako se na krasen na6in spoji petje z molitvijo, kar je dozdaj paft malokje. Ti molitveniki ali cerkvene pesmarice bi pa morale biti take, da se lahko hitro razširijo med ljudstvo, med mlado in odrašeno, od šolske dobe do poznih let, t. j. morale bi biti po ceni. Zato bi jih lahko založilo slavno škofijstvo, ki bi to podietje, ki bi gotovo dobro uspevalo, izvestno blage volje prevzelo, kakor je to pri drugih omenjenih pesmaricah. Parti za orglje bi se seveda morali izdati v posebnem in za organista pripravnem — velikem formatu, ter biti opremljeni, ako možno, tudi s pre- in postludiji. Zato pa odločilna gospoda takoj na delo ! Naj se začne celo nabiranje spevov, kakor ga je nasvetoval zadnji gospod dopisnik, p o dogovorjenem na6rtu. Kajti posamezniki s pobožnimi željami ne dovršimo ničesar! Že za6etek mora biti urejen, in nabrano blago naj dobi zopet v pregled in izbiro komisija pravih veščakov. Toda hitro na delo, 6as je drag, in ako takoj ne za6nemo, zaostanemo predale6; saj p > nekaterih krajih kri6i itak že vse po reformah, orglje p ali f, orgljanje ff, in ljudstvo, kateiemu se z groznim šušmarjenjem krade d bev okus za resni6no lepo, pa pf, a!i včasih v hudi nevolji tudi fff. Zato nemu loma položimo temelj cecilijanstvu po vseširni nasi skofiji s tem, da ustvarimo pred vsem zdravo in res lepo ljudsko petje po n tš.h cerkvah. Le ako s tem popravimo zopet. dubr-i okus v narodu, prodrla bo širja cveilijanska ideja!