Nemški P AVL I H A v slovenski. obleki. Knjižica polna smešnih povesti] za kratek čas . Prevod iz nems ine. V Ljubljani 1885. Založil in prodaja Janez Giontini bukvar. Predgovor. Vém, da vam bi bilo ljubše, o slovenskem Pavlihi kaj brati, o kterem se posebno na Gorenjskem toliko pripoveduje. Tudi meni bi bilo ljubše, o domačem kaj povedati . Pa pomagaj si, kdor si more. Kakor sicer, gré nam Slovencem tudi tukaj takó, da o tujih več vemo in povedati znamo, kako r o domačih. Prvotni namen te knjižice je, marsikomu kako kratko uro napraviti . Človeško življenje j e viharno in nemirno, skrb in žalost sedite toliko krat kot dve črni kraljici v človeškem srci ; veseli pogovori ali nedolžne burke splašijo žalost in otožnost, zavist in srdnost. Navzoče povesti so gotovo pripravne, hladilo v klavrno srce vliti in njih mo č je boljša, kakor marsikaka lekarnica . Res je, da s e 3 teh bukvicah marsikaka zarobljena bere, in z glavo bo marsikdo majal ter rekel : Oj, to je bil hudoben paglavec, ki ni bil vreden, da ga je zemlj a nosila! Pa namen teh bukvic ni, kóga česa hudega učiti, ampak da vsak hudobijo spoznava, sovraži i n 1* se tudi zvitih in prebrisanih ljudi] varuje . Zakaj dandanašnji je svet, ko bi pač ne bil, ves nezvest, goljufen in hudoben . Berite tedaj te bukvice v svoj prid in korist, kratek čas vam bodo delale, bolj kot kvarte ali pa žganjarske krčme, ali pa tako imenovane historije o strahovih in čarodejnicah i n o druzih neumnostih . 1. Povest. Vsi kmetje in kmetice se pritožijo čez Pavlih, k o je enkrat na konji za očetom sedeč ljudem nekaj kazal. Ko je nemški Pavliha iz plenic se skobacal in hoditi se naučil, šel je med otroke in se prav srčno po trati in gnojišči v vasi medel. Spredej in zadej je bil videti, kakor pristrižena opica. Od dné do dné je porednejši prihajal in v svojem četrte m letu je take reči počenjal, da so sosedje vsak dan nad njegovega očeta hodili se, čez Pavlihca pritožit , da je hudoben otrok. Če so ga oče zavoljo tega okregali, se je vedel Pavlihec zvito izgovoriti in nedolžnega storiti, tako da oče niso vedeli, komu bi verjeli. Da bi se o resnici prepričali, so enkrat Pavlihca na konja zadej posadili, ko je ravno velik o kmetov na cesti bilo. Zapovedali so mu, tiho in lepo sedeti. Kaj pa stori ubogljivo dete? Lepo tih o vzdigne svojo srajčico in pokaže kmetom novo zrcalo (Špegel). Ljudje so ga začeli glasno grajati in nad njim vpiti : Jej te bodi, mladi hudobnež! » Oče niso vedeli, zakaj ljudje vpijejo, zato se je Pav — 6 — lihec zdajci očetu pritožil ter rekel : «Ali zdaj vidite, oče, da nikomur nič ne storim in mirno sedim, i n vender pravijo ljudje, da sem hudobnež?» Ne da bi se dolgo pomialjevali, posadé oče svojega ljubeg a sinčeka pred se, da bi ga pred očmi imeli. Pa tudi tukaj jo je vedel Pavlihec zviti : Svoja usta je široko raztegnil in jezik je ljudem molil . Ti so zopet skup drli in ga mladega hudobneža imenovali . Bedasti oče pa ni mogel umeti . od kod to pride in reč e «Ti si nesrečno dete ; kaj boš moral še na tem svetu prestati!» In rajše ga je imel kot poprej . Oče je šel kmalu v drugo deželo, kjer je bila njegov a žena domá. Umrl je tam ne dolgo potem, zapustivši ženo in otroka v veliki revšini . Basi je bil Pavlih a že 16 let star, se vender še ni ničesar učil. Veselile so ga samo norčije in burke. 2. Povest. Kako se Pavlika po očetovi smrti obnaša in se p o napeti vrvi hoditi _uči. Pregovor pravi : Kadar mačke doma ni, so miš i dobre volje. Po očetovi smrti niso mogli mati svojega divjaka več krotiti in začel je vsaktere neumnosti uganjati. Mati so stanovali v neki hiši, mimo ktere je voda tekla. Ko je bil enkrat Pavliha pod streho in se je učil po napeti vrvi hoditi, pridej o mati z velikim polenom nad - nj ; on pa jim smukne skozi okno na sosedovo streho, da ga niso mogli doseči. Na vrvi se je kmalu toliko naučil, da — 7 — sklene, svojo umetnost ljudem pokazati . Napel je tedaj vrv iz zahišja čez vodo in jo je tam na na sprotno hišo privezal. Ko ljudje o taki nenadni igrači zved6, je vse mlado in staro k vrvi drlo in čudili so se, da zna Pavliha tako po vrvi hoditi. Toda njegova sreča je bila kratka in se je imela kmalu v veliko žalost spremeniti. Ko namreč mati yidijo, kako ljudje skup vró, so se hoteli v svoj i jezi prav znositi in svojega sina zavoljo njegovih neumnostij prav izplačati . Tiho se tedaj za hišo priplazijo in vrv na dvoje presekajo . Ljubi mojster Pavliha štrbánkne v vodo, in ljudje so se smejali in ploskali dolgo na to. To se je Pavlihi takó zamerilo, da ni besedic e ne črhne, in to mu je manj v srce segalo, da j e do ušes v vodo padel, kakor to, da so se mu mladi in Mari smejali, ki so za njim tekli in mu osle kazali. Mislil je, kako bi jim to zasmehovanje povrnil . Po vrvi ni hotel več hoditi, ker mu je enkrat tako spodletelo . 3. Povest. Kako Pavliha več kot 100 fantičev pregovori , d a sezujejo &ovije, koje on potem skup zmeče in s tem provzroči veliko ruvanje . Kmalu potem se je hotel Pavliha nad zasmehovanjem pri kopanji maščevati. Potegnil je zopet iz druge hiše vrv čez vodo in je napovedal ljudem , da bo po nji plesal. Ljudstvo je vkup drlo, mladi in stari so pričakovali reči, ki so se imele goditi . — 8 — Pavliha tedaj reče prijazno mladim fantičem, d a jim hoče kaj lepega na vrvi pokazati, če mu svoj e črevlje dajo . Ti mu verjamejo, sezujejo voljno svoj e črevlje in jih dajo Pavlihi. Bilo jih je blizu sto in Šestdeset. Nabere jih na vrvico in gré ž njimi n a vrv. Stari in mladi so zijali in bi bili radi vedeli, kaj bo lepega naredel ; pa nekteri mu niso prav zaupali in so si mislili, ko bi le svoje črevlje naza j dobili! Ko tedaj Pavliha na vrv sede in svoje sleparije začne počenjati, zavpije : «Pazite! Vsak naj pazi in svoje črevlje zopet išče!» To izgovorivši prereže vrvico in vrže vse črevlje na zemljo na en kup, da se je črevelj čez druzega prekuceval. To videti se vržejo stari in mladi na kupec, eden vgrab i tú en črevelj, drugi tam jednega ; jeden kriči : Ta je moj! drugi: Lažeš, moj je! in tako se začnejo lasati in jako pretepati ; eden je spodej ležal, drugi zgorej , eden vpije, drugi kolne, tretji se smeje; z eno besedo, prava prekucija je bila . Pavliha pa se je smejal na vrvi, da se je za trebuh držal in vpil : «Tako je prav! tako je prav! Iščite si sedaj svoji h črevljev; uni dan ste se vi meni smejali, danes je pa moja vrsta!» Med tem, ko so se mladi in star i za črevlje dolgo in krvavo ruvali, pobere Pavliha svoje peté in se ni smel več pokazati, ampak sede l je doma pri materi in črevlje šival. Njegova mati niso nič o tem vedeli, zakaj da ne sme iz hiše, in so se zelo veselili, da je začel delati. Mislili so, da se bo zdaj resnično poboljšal. — 9 — 4. Povest., Mati. Pavliho nagovarjajo, naj se uči kakega rokodelstva. Pavlihova mati so bili veseli, da je njih sin naenkrat tako pokojen in tih postal. Nagovarjali so ga, se kakega rokodelstva učit. Pa do enega ni imel veselja, do druzega je bil preveč razposajen, in tako se je vedno izgovarjal. Mati pa niso nehali, mu na srce govoriti in mu Žalostne dni oznanovati. «Ljuba mati!» jim reče tedaj Pavliha, «kakor kdo svojo reč začne, tako jo konča.» «To vem, » odgovore mati ; «zakaj že štiri tedne nisem kruha pri hiši ne videla ne jedla.» -«To meni tudi ni kaj všeč,» reče Pavliha, «toda ubog mož, kteri nima nič jesti, se mora tudi postiti znati, in če im a kaj, se tudi masti ; časi s psom, časi z betom . Tako tudi midva jéva.» 5. Povest. Kako Pavliha v nekem mestu péka za vrečo kruha ogoljufa. «Oh, ljubi Bog, pomagaj,» zdihuje Pavliha drugo jutro, «kako hočem svojo mater potolažiti ? Od kod hočem kruha dobiti, jih nasititi?» S težko glavo gre iz trga, v kterem je z materjo prebival, v neko mesto. Tam vidi pekovsko štacuno, gre notri in reče peku : « Prijatelj, ali bi ne hoteli mojemu — 10 — gospodu za deset petic kruha poslati ?» Imenova l je gospodovo ime in hišo, v kteri je prebival, i n reče mu, da bo fanta poslal ž njim, kteremu naj se izroči denar. Pék v to dovoli. Pavliha pak je imel vrečo s skrito luknjo . V ta Žep si je dal kruha našteti in gre s fantom, ki bi bil imel denar prejeti . Ko se okrog vogla zavijeta, pusti Pavliha hlebec belega kruha v blato pasti, postavi vrečo na stra n in reče fantu : «O joj meni! umazanega kruha n e smem svojemu gospodu prinesti, teci urno nazaj in prinesi mi drug hlebec !» - Preden pa nazaj pride, izgine Pavliha in se zunaj mesta v hišo skrije. Ko fant Pavlihe več ne najde, teče domú in pové peku , kaj se je zgodilo. Ta gre v hišo, kjer bi bil po Pavlihovem govorjenji gospod imel stanovati, pa tu ne najde nikogar in spozna, da je ogoljufan . Pavlih a pa naloži svoj kruh vozniku na voz, ki je bil i z njegovega kraja, in gré poleg voza. Ko k svoji materi pride, ji reče : «Nate, jejte, dokler imate kaj tak post je dober.» 6 Povest. Kako mora Pavlika z druzimi otroci kašo čez mero jesti in je zato §e klofutali. V vasi, v kteri je Pavliha s svojo materj o prebival, bila je navada, da so, kadar je kdo prašiča zaklal, otroci sosedov v to hišo prišli in juhe, to j e kaše se zeljem in kakim koščekom klobase, dobili . V tisti vasi stanoval je pristavec, ki je bil skóp. 1t — ker zavoljo sramote otrokom vender kaše ni moge l odreči, si je zvijačo izmislil, da bi jim kašo v juh i za vselej osolil ; nareže jim va-njo mastne skorije . Ko fantiči in deklice pridejo in tudi Pavliha ž njimi , jih spusti v hišo, zaklene vrata in polije kašo . Pa kaše je bilo dosti več, kakor so je otroci jest i mogli. Ko je tedaj kak otrok preč šel in ni hotel več jesti, vzel je pristavec šibo in jih napletal, da so zopet jedli. Poznal je pa Pavlihove muhe, in če je kterega čez pleča vrezal, je Pavliho še bolj vžga l in to je toliko časa počenjal, da so vso kašo pojeli, tako da jim je tako teknila, kakor psom trava. Od tistihmal ni hotel nobeden več v hišo tega skčpeg a pristavca, na koline priti. Pavliha pa si je mislil : Le čakaj, tudi jaz ti jo bom zasolil ! 7. Povest. Kako Pavlika naredi, da se pristavčeve kokoši Za krmo pulijo . Drugi dan sreča Pavliha pristave. Ta ga vpraša : «Ljubi Pavliha, kedaj boš spet k men i prišel na koline ?» Pavliha mu odgovori : «Kadar se bodo tvoje kokoši za krmo pulile in štiri in štiri za drobtino kruha se kavsale. » Pristavec mu reče : «Do tistihmal je še dolgo .» Pavliha mu odgovori n a to : «Kaj pa, če pridem, preden boš imel zopet koline?» Na to gre svojo pot in misli na to, dokler je čas prišel, da so pristavčeve kokoši na cesto — 12 - prišle. Zdaj zveže Pavliha blizo 20 nit, po dve v sredi skup, in priveže na vsak konec niti drobtino kruha in vrže vse kokošem. Kokoši pogoltnejo drobtine in jih vender ne morejo požreti, ker je n a drugem konci vedno druga kokoš vlekla. Tako j e več kot 30 kokoš se sem ter tia vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku koline zasolil. 8. Povest. Kako Pavliha v ulnjak zleze in po noči, ko sta ga dv a tata hotela ukrast, stori, da se med seboj stepeta in ulnjak pustita. Enkrat se zgodi, da gre Pavliha s svojo materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vin a nasrka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do ulnjaka, kjer je bilo razen mnogih uljev tudi nekaj praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil najbližje čebel, da bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do trdne noči in mati so mislili, da je šel domu, ker ga niso nikjer najti mogli . Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta hotela panj vkrasti ; rekla sta, da je tisti najboljši, kteri je najbolj težak. Tehtala sta tedaj panj za panjem in ko do tistega prideta , v kterem je bil Pavliha, najdeta ga najtežjega. Vzdigneta ga tedaj in ga komaj neseta. Medtem se Pavliha zbudi in posluša njune naklepe nekaj časa. Ker je bilo tako tema, da eden druzega ni mogel videti, -- t3 — zgrabi Pavliha prednjega za lase in ga jako potegne . Ta se vjezi nad svojim tovarišem in misli, da ga je on zlasal, in ga kolne. Zadnji pa reče : «Mislim, da se ti sanja, ali pa v spanji greš ; kako mi je mogoče te lasati? Saj komaj z obema rokama panj nesem. » Pavliha se je skrivaj smejal in mislil : «To bo smešno !» Čakal je, da za streljaj dalje prideta ; zdaj tudi zadnjega prime za čop. Ta se je še bolj vjezil ter rekel : « Težko nesem, da m i koš poka, pa praviš, da te lasam ; zakaj ti mene lasaš?» Prednji odgovori : «Lažeš tepec, kako bi te jaz lasal? Saj komej pot pred sabo vidim.» Tako se prepiraje neseta zopet, nekoli kodalje. Zdaj prime Pavliha oba na enkrat, in sicer zadnjega tako močn o za grive, da se z glavo v panj zadene . Ves razkačen izpusti panj in pade na sprednjega . Tako sta se nekaj časa nabijala, dokler eden nju ne pobegne . Tako sta se v tamoti razšla, da eden za druzeg a ni vedel, panj sta pa popustila . Slišati, da sta ob a odšla, pogleda Pavliha iz panja, in ker je bilo š e tema, je ostal v njem do dneva . Zdaj še le izlete iz njega, pa ne vé, kje da je. Nazadnje pride d o grada, kjer je v službo stopil . 9. Povest. Kako Pavlika pečena piščeta z ražnja já ? Pavliha je prišel v neko vas na Nemškem k županu. Temu je Pavliha zavoljo njegovega priprostega vedenja dopadel. Vzel ga je za hlapca. — 14 — O bljubil mu je, da mu bo dobro pri njem in da b o imel to jesti in piti, kar njegova kuharica. Pavliha si tega ni dal dvakrat reči in ostane pri županu z veseljem. Županova kuharica zadavi koj dva piščanca in ju natakne na raženj, ter peče . Pavliha je bil prav priden in je piščanca na ražnji skrbno vrtil , da sta bila pečena. Med tem je opazil, da ima kuharica eno samo oko, in spomni se županovi h besed pri vdinjanji, da bo imel jesti, kakor župan in njegova kuharica. Sname tedaj enega piščanc a z ražnja in ga sne v kuhinji brez kruha. Ko je bilo čas jesti, pride na eno oko slepa kuharica k ognju, piščanca polit. Videti pa, da se samo en piščanec pee, reče Pavhhi : «Kje je pa drugi piščanec?» Pavliha ji pa odgovori : «Poglejte še z unim očesom in videli bodete oba.» Ker je kuharici slepoto očital, jo je bilo sram in velika jeza jo j e napadla. Teče tedaj k županu in mu pove, kako jo je hlapec pogledal in kaj ji je rekel, in da se samo en piščanec še peče . Župan gre tedaj sam v kuhinjo ter reče : «Poslušaj me, Pavliha, zakaj si mojo deklo zasramoval? Dobro vidim, da je sam o en piščanec na ražnji, kam pa je drugi prišel ? » Pavliha mu odgovori : «Saj vidite tukaj enega ; unega je vaša dekla videla, in rekel sem ji, da naj z obem a očesoma pogleda, da bo oba videla. Na to je vsa jezna proč tekla.» Župan se je smejal ter rekel : «Moja dekla ne more z obema očesoma pogledati, ker ima le eno samo.» Pavliha reče na to: «Tako le vi govorite, jaz pa tega ne rečem . » Župan pravi — 15 — «In vender je tako : enega piščanca pa ni. » Pavliha reče : «Jaz sem ga snedel ; saj ste mi rekli, da imam to jesti in piti, kar vaša dekla ; žal bi mi bilo, če bi bila vi dva piščanca brez mene snedla ; da bi tedaj vi ne bili lažnik, sem enega piščanca poprej snedel.» Župan je bil zadovoljen s tem zvitim odgovorom in reče : «Ni mi ravno za pečenega piščanca, ravnaj se prihodnje le bolj po volji moj e kuharice.» Na to reče Pavliha : «V vsem, kar mi ukažete.» Kar je tedaj kuharica Pavlihi storiti ukazala, je storil vse le na pol. Če je imel škaf vode prinesti, je prinesel samo pol škafa ; če je imel dva polena v kuhinjo prinesti, je prinesel eno samo po leno in tako je vse na pol storil, tako da je kuharica dobro videla, da ji samo nagaja . Vse je tedaj svojemu gospodarju potožila. Ta jej pa reče : «Ljubi Pavliha, moja dekla ni nič s tabo zadovoljna .» odgovori mu Pavliha: «Druzega nisem storil, kar ste mi ukazali ; rekli ste, da bom imel kakor vaša dekla ; vaša dekla bi rada z obema očesoma videla in ima vender le eno samo, torej le polovic o vidi, in jaz storim tudi samo polovico.» Župan se je smejal, kuharica pa togotila ter rekla : «Gospod, ako tega cepca še delj obdržite, vam uidem.» Tega pa župan vender ravno ni hotel , moral je tedaj Pavliha iz službe iti. Pa pomagal mu je vender župan. Ker je namreč mežnar tiste vasi umrl, je skrbel župan, da je Pavliha mežnarstv o dobil. — 16 — 10. Povest. Kako je Pavlika rekel, da hoče v nekem mestu z mestne hiše leteti. Pavliha ni dolgo možnar ostal. V neko veliko mesto pride, ki je ob veliki reki ležalo . Tu je vsak i tera oznanila trosil, da bi svoje ime bolj razglasi l in da bi povsod od njega govorili . Mestjani so tedaj vedno k njemu hodili i n ga prosili, da bi jim kako posebno umetnost po kazal. Rekel jim je tedaj, da jim hoče vstreei in z mestne hiše leteti. Velik krik je tedaj zagnal v mestu, tako, da so se stari in mladi na trgu zbirali, njegovo umetnost gledat . Zdaj pride Pavliha na mostovž pred mestno hišo in dela z rokami, kakor bi hotel zleteti. Ljudje so z ustmi in z očmi zijali ter mislili, zdaj bo zletel le. Pavliha pa se je smejal ter glasno rekel : «Častiti gledavci! doslej sem mislil, da ni večjega norca na svetu od mene ; zdaj pa dobro spoznam, da je tukaj celo mesto polno norcev . Zakaj če bi mi vi vsi rekli, da znate leteti, bi vam ja z vender tega ne verjel. Jaz nisem ne gos ne kak drug ptič ; vrh tega nimam ne perut ne perja, bre z kterih vender nihče ne more leteti . Zdaj menda sami spoznhte, kakošni bedaki da ste. Norci ostanete vsi ; toliko znam leteti, kolikor vi.» S temi besedami zapusti mestno hišo in pusti ljudi stati, kteri so se ali smejali ali sramovali in se v ustnice grizli al i pa za ušesi praskali . — 17 — II. Povest. Kako Pavlika bolnike v neki bolnišnici brez zdravil ozdravi za en dan. Enkrat pride Pavliha tudi v nemško mesto Norimberk in nabije velika oznanila na cerkvena vrata ter se za imenitnega zdravnika vseh bolezn i razglasi. Takrat je bilo ravno veliko bolnikov v novi bonišnici, kterih bi se bil vodja bolnišnice rad znebil in kterim je ljubo zdravje iz srca pri voščil. Ta pride k Pavlihi, čudodelnemu zdravniku, in ga vpraša, ali se upa bolnikom pomagati? Pavliha odgovori, če mu dá 200 krón plačila. Obljubi mu jih vodja, ako bo bolnikom pomagal, in ko Pavliha še pristavi, da naj mu n e dá vinarja, ako ne ozdravi vseh, je to vodju bolnišnice tako zlo dopalo, da mu je koj dvajse t krón dal. Zdaj gre Pavliha v bolnišnico in vzame dva postrežnika seboj . Vsakega bolnika posebej vpraša, kaj mu je, in ko je šel od njega, g a zaroti in mu reče : «Kar ti bom razodel, Bog obvaruj, komu povedati .» Vsak bolnik mu je moral to obljubiti. Reče tedaj vsakemu v uho : «Ako hočete, da vas ozdravim, se to ne more drugače zgoditi, kakor da enega izmed vas v prah sežge m in ta prah drugim spiti dam. Kteri je tedaj med vami naj bolj bolan in naj slabši hoditi more , tega hočem sežgati, da drugim pomagam. Vratarja bolnišnice bom tedaj pred vrata postavil in zavpil : «Kdor ni bolan, pridi ven in ne mudi se !» Pavliha. 2 — 18 -- Ko pa Pavliha to zavpije, so vsi zbežali, tako, d a je bolnišnica vsa prazna ostala. Ko mu vodja bolnišnice plačilo z veliko hvaležnostjo odrajta, je šel Pavliha dalje . Čez tri dni pa pridejo bolniki vsi zopet nazaj in so tožili, kako so bolni. Vodja jim reče : «Kaj je pa to ? Ali vam nisem pred tremi dnevi le mojstra pripeljal, ki vam je na noge pomagal, da ste vs i teči zamogli ?» Zdaj so mu razodeli, s čim jim j e žugal, da bi bil tistega, kteri bi bil poslednji k vratam prišel, v prah sežgal. Zdaj je vodja spoznal, da je bil goljufan. Tako so bolniki v bolnišnici ostali, denarji pa Pavlihi . 12. Povest. Kako se Pavliha peku v službo ponudi . Ko Pavliha v nekem mestu k peku pride, g a vpraša ta, kaj zna delati . Odgovori mu, da je pekovski hlapec. Pek mu reče : «Ravno nimam nobenega hlapca, ali hočeš pri meni služiti?» Pavliha se ud á v ponudbo . Drugi dan mu ukaže pek, zvečer pek o napraviti, zakaj danes mu ne more pomagati. Pavliha ga vpraša : «Kaj pak imam peči ?» Mojster, k i je bil tudi noréevaven mož, mu odgovori : «Pekovski hlapec si in ne veš, kaj bi pekel? Kaj pa se peče? Sove ali opice ?» Pavliha gre in naredi iz testa zgolj sove in opice. Ko mojster zjutraj vstane, mu pomagati, ne vidi nikjer ne regelj ne štruc, ampak — 19 — zgolj sove in opice. To ga razsrdi in reče Pavlihi : «Tepec, kaj si naredil?» Odgovor mu h, : «Kar ste mi ukazali!» Na to reče pek : «Kaj mi je z norcem storiti. Tak kruh ni za nič. » To izgovorivši ga prim e za vrat ter reče : «Plačaj mi testo !» Pavliha mu reče : «Ako moram testo plačati, ostane blago meni ! » «Kaj maram za blago!» odgovori pek in Pavliha mu plača testo. Ko so bile sove in opice pečene, jih pobere Pavliha v jerbas in jih nese sabo, kjer je prenočil. Mislil si je : Dostikrat sem Že slišal, d a ne prinesó ljudje nič tako posebnega v to mesto, da bi se ne dalo v denar spraviti. Ker je bil ravno sveti Miklavž, se vsede ravno pred cerkev s svoj o robo in prodá vse svoje sove in opice in dobi dosti več denarja za-nje, kakor je dal za testo . Ko je pek to zvedel, se mu je za malo zdelo . Pred cerkev je tekel, in je hotel tudi še plačilo od peke od njega imeti. Pavliha pa jo je z denarji dalje odrinil . 13. Povest. Kako dá Pavliha svojega konja z zlatimi podkovam i podkovati. Pavliha je bil mož, da je s svojo modrostjo daleč okrog slovel, in so ga povsod hvalili. Veliki gospodje so ga tudi radi imeli in so mu dajali obleke , hrane, denarjev in konj . Tako pride enkrat k danskemu kralju, kterega prosi, mu svojih umetnos t ktero pokazati. Obljubi mu, njegovega konja z naj 2* — 20 — boljšimi podkovami podkovati dati. Pavliha vpraša kralja, ali smé njegovim besedam verjeti. Kralj mu odgovori : «Ako svojo umetnost pokažeš, bom mož beseda.» Pavliha pelje tedaj svojega konja k zlatarj u in ga pusti z zlatimi podkovami in srebernimi žeblji podkovati. Potem gré h kralju ter ga vpraša, al i hoče podkovanje plačati. Kralj mu obljubi in zapové svojemu dvorniku plačilo odšteti. Dvornik je mislil , da bo kak navaden kovač koval . Pavliha ga pa pelje k zlatarju, kteri sto cekinov terja. Toliko dvor nik ni hotel plačati, ampak je šel kralju to povedat. Ta pokliče Pavliho k sebi ter mu reče : «Pavliha, kako drago si pa dal konja podkovati? Če bi jaz vse moje konje tako drago podkovati dajal, bi moral kmalo deželo in ljudi prodati.» Pavliha mu odgovori : «Svitli gospod in kralj! Ali niste rekli, da mora naj boljši podkovanje biti in po teh vaših besedah sem storil.» Kralj mu reče : «Ti si moj najzvestejši služabnik, ki vsaj storiš, kar ti ukažem.» Smejal se je nad to zvijačo in mu plača sto cekinov . Pavliha pa je dal zlate podkove odtrgati, svojega konja z drugimi podkovati in je ostal pri kralji do njegove smrti. 14. Povest. Kako so Pavliki neko deželo prepovedali . V neki deželi je Pavliha enkrat silno hudobijo naredil, tako da so mu zavoljo tega tisto de želo prepovedali in povelje dali, da ga imajo obesiti, — 21 — če ga v nji zasačijo. Pavliha pa se tč dežele ni hotel ogibati, in ker je njegova pot ravno skozi to deželo peljala, je šel naravnost skozi njo . Enkrat gré spet ravno skozi prepovedano deželo, kar vojvodo sreča. Zdaj si je mislil Pavliha: Ako zbežim, me s konji doidejo in posekajo in vojvoda me dá v svojem srdu na prvo drevo obesiti . Ni tedaj dolgo premišljeval, ampak stopi s svo jega konja, ga zabode in mu prereže trebuh, izmeče drob iz njega in stopi v votlo truplo konjsko . Ko vojvoda s svojimi tovarši k njemu prijezdari, in Pavliho v trebuhu konjskem zagleda, reče eden njegovih služabnikov : «Milostivi vojvoda in gospod ! Pavliha stoji v trebuhu svojega konja.» Vojvoda gre k njemu in mu reče : «Ali sva vkup? Ali ne veš, da sem ti svojo deželo prepovedal in zažugal, da te bom ukazal, ako te v nji dobim, na kol obe siti?» Pavliha mu reče : «Gospod! upam, da mi bost e prizanesli, ker nisem ničesar storil, zavoljo česar bi bil zaslužil, obešen biti .» Vojvoda mu reče : «S čim se zamoreš izgovoriti, ali zakaj stojiš tako v kož i svojega konja ?» Pavliha odgovori : «Milostivi, presvitli knez! bal sem se tako vaše nemilosti, da m i ni bilo kaj druzega storiti, kakor se med štiri kole vstopiti, med kterimi sem se po stari šegi v varnost i mislil.» Vojvoda se pa zasmeja ter reče : «Ali hočeš prihodnje moje dežele se ogibati ?» Pavliha odgovor i na to : «Kakor ukažete, milostivi gospod!» Vojvod a spodbode svojega konja in reče : «Tebe nočem ni koli več gledati.» To slišati, skoči Pavliha s konj — 22 — skega trebuha ter reče : «Hvala tebi, ljubi konj, ti si mi pomagal in gospoda milostivega storil ; bolje je, da krokarji požrejo tebe, kakor pa mene,» in zapustil je deželo péš . 15. Povest. Kako Pavliha od kmeta zemljo kupi. Kmalo potem pride Pavliha zopet v to deželo v neko vas, in čaka, da bi vojvoda v mesto po imenu Zél jezdaril. Tu se je peljal kmet na svoj o njivo. Pavliha ga vpraša, čegava je njiva. Kmet mu odgovori : «Njiva je moja, dobil sem jo po svoje m očetu.» Pavliha ga dalje vpraša, koliko bi mu mora l dati za voz zemlje z njegove njive . Kmet je hotel imeti dve petici. Pavliha mu plača, se vsede na vo z kupljene zemlje in se pelje s konjem, kterega je pred kratkem od nekega žida kupil, v Zél. Ko vojvoda prijezdari in Pavliho na vozu do brade za kopanega zagleda, reče : «Pavliha, ali ti nisem svoj e dežele prepovedal, če ne — te pustim obesiti ?» Pav liha mu odgovori: «Milostivi gospod! jaz nisem v vaši deželi; v lastni deželi sedim, ki sem jo od nekega kmeta kupil, ki mi je rekel, da jo je po svojem, očetu dobil.» Vojvoda reče na to : «Pojdi v božjem imenu s svojo deželo, in ne hodi mi več pred oči , če ne te pustim s konjem in vozom obesiti .» Nato poreže Pavliha štrange pri konji, se zažene na-nj in hit i iz dežele. Voz je pustil pred vojvodovim gradom. — 23 — 18. Povest. Kako Pavlika v Pragi s študenti se skušal in izpit dobro napravil. Pavliha pride tudi v Prago in se izdá tukaj za zelo učenega moža, kteri zna na najtežja vprašanja odgovarjati, in da mu ni noben dohtar kos. Dal si je oznanilo spisati, ktero je na cerkveni h vratih nabil. Vodjo šol je to ustenje zelo žalilo ; dohtarji in profesorji so pisano gledali in so se zbirali in posvetovali, kaj bi Pavliho vprašali, da b i jo ne izpeljal, in so mislili, če bi slabo izpit na pravil, bi mu kropa prilivali in ga v sramoto spravili . Sklenili so tedaj vsi priti in se ž njim v učenih rečeh prepirati ; šolski vodja bi mu imel pra ganja dajati. Po šolskem pisarji so ga prosili drugi dan k izpraševanji priti ; tudi je moral pisarju pism o dati, da bo gotovo prišel, vpričo cele visoke šole odgovarjati se, da se o njegovi učenosti prav prepričajo. Pavliha odgovori pisarju : «Povej svojemu gospodu, da hočem tako storiti in upam, da me bodo še kot pobožnega moža spoznali. » Prihodnji dan se zberejo vsi dohtarji in pro fesorji, tudi večjidel vsi študentje. Pavliha pa vzame svojega krčmarja (birta), nekoliko drugih mestjano v in tovarišev seboj, da bi ga študentje ne napadli . Ko v zbirališče pride, so mu rekli k mizi stopiti in na dana vprašanja odgovoriti. Prvo vprašanje, ktero mu je vodja dal, je bilo, da naj pové in dokaže : «Koliko kapljic vode je v — 24 --. morji ?» Ako jim tega ne more vganiti in dostojnega odgovora dati, ga bodo neučenega in baharskeg a zaničevalca umetnosti obsodili in kaznovali. Pavliha pa odgovori na to vprašanje umno in srčno : «Castitljivi gospod vodja! Ukažite drugim vodam ustaviti se, ktere od vseh strani v morje tekó, vam hoče m morje premeriti, dokazati in resnico povedati.» Ker je pa vodji nemogoče bilo, druge vode ustaviti, m u je moral tudi merjenje morja spregledati, in osramočen mu da drugo vprašanje ter reče : «Povej mi, koliko dni je preteklo od Adamovega časa do danes? » Pavliha mu odgovori kratko : «Samo sedem, kajti kadar jih sedem preteče, se začné zopet drugih sedem in to gré tako, kar svét stoji.» Vodja mu dá tretje vprašanje, rekoč : «Povej mi zdaj, kje je sred i zemlje?» Pavliha odgovori : «Ravno tú, kjer mi stojimo ; ako mi ne verjamete, premerimo z -žnoro, in če sem se za bilko ali za las zmotil, naj nimam prav.» Vodja ni mogel nič na to reči in vpraša ga četrte : «Povej, koliko je od zemlje do nebes? » Pavliha odgovori : «Če kdo v nebesih govori, je mogoče na zemlji ga slišati ; pojdite tedaj v nebes a in glasno bom vpil, da bote v nebesih slišali, ako pa slišite, recite, da nimam prav .» To vodji zopet ni bilo mogoče, in začelo mu je vroče prihajati , ker mu je Pavliha tako zvito na vsa vprašanj a odgovarjal, da ga niso mogli vjeti. Peto vprašanje je bilo : «Kako globoko je morje?» Brez dolzeg a pomišljevanja odgovori Pavliha : «Kolikor globok o kamen pade ; kajti vsak kamen, ki ga va-nj vržete, — 25 — pade na dno.» Zdaj mu dá vodja še šesto vprašanje : « Kako velika so nebesa?» Urno dobi odgovor : «Jezero sežnjev so široke in jezero sežnjev visoke ; to ne more biti drugače, in če mi tega nočete verjeti, vzemite solnce in luno in vse ozvezdje z nebesa , in premerite jih natanko in videli boste, da imam prav.» Nič več niso mogli storiti . Pavliha jim je bi l vsem preveč zvit, in sram jih je bilo, da ga nis o mogli v kozji rog vgnati . Vodja je pobral osramoče n svoja kopita, Pavliha pa je dolgo suknjo slekel, i n dalje potovaje pride v mesto Erfurt. 17. Povest. Kako Pavliha v mestu Erfurtu osla brati uči. Ko se je Pavliha v Pragi tako odrezal, gré v mesto Erfurt, ker se je bal, da bi mu praški go spodje oči ne iztaknili. V Erfurtu so bile takrat imenitne visoke šole. Tú tudi brez odloga svoja pisma nabije in s tem veliko govorjenja napravi. Zakaj gospodje visocih šol so Že o njegovih zvijača h veliko slišali in radi bi ga bili osebno poznali . Posvetovali so se tedaj, kaj bi mu naložili, da bi enako prejšnjim osramoteni ne bili . Sklenili so, Pavlihi osla v uk dati, ker so oslov dovelj imeli. Rekli so tedaj Pavlihi : «Veliko obetajoča pisma ste nabili, da hočete vsako stvar brati in pisati naučiti. Zavoljo tega so profesorji visocih šol ene misli, va m osla v uk dati ; ali si ga upate učiti?» Pavliha od — 26 — govori : «Se vé da, toda časa mi je za to treba, ker je osel nespametna Žival .» Pogodili so se tedaj ž njim na dvajset let in obljubili so mu 500 tolarjev plačila; nekaj so mu koj odšteli. Pavliha si je pri tem mislil : Trije smo na vsak način ; ako šolski vodj a umrje, sem odrešen ; ako jaz umrjem, kdo mi mor e kaj, in če moj učenec grč rakom žvižgat, sem tako rešen. Vzel je tedaj svitle tolarje z lahko vestjo , osla pa v uk. Pustil si ga je v svoje stanišče peljati, kjer je bil vesel krčmar, je najel hlev za svojega nadebudnega učenca in mu položi stare bukve v jasli. Med liste bukev pa je ovsa nasul. Ko osel to opazi, je liste z jezikom premetaval, ovsa iskal in ga lizal, in če ga ni več našel, je upil : «I A, I A!» Ko je Pavliha to videl, gre k vodji in mu reče : «Častitljivi gospod vodja! kedaj hočete videti, kaj moj učenec dela?» Vodja mu reče: «No, ali mu pa vaš uk tudi v glavo gré?» Pavliha odgovori : «Prav neotesanega zadržanja je in trdo bučo ima ; pa vender sem s svojim prizadevanjem v kratkem času ga naučil, da nekaj črk in posebno nekaj samoglasnic razločno izgovoriti zná. Ako vam je kaj na tem ležeče, pojte z mano in sami ga hot e slišali.» Ubogi osel se je celi predpoldan postil . Ko tedaj Pavliha .z vodjem in nekterimi izmed profesorjev v hlev stopi, položi bukve pred svojega učenca. Ko osel bukve v jaslih zagleda, naredi silno učen obraz, in premetuje liste sem ter tia, ovsa iskaje ; ko pa nič ne najde, začne s svojim prijetnim — 27 — glasom vpiti: «I A, I A, I A !» da se je ves hle v tresel in da je vodja strahoma vrat iskal. Na to reče Pavliha : «Ljubi gospodje! ali slišite samoglasnici: I A. kako jih že v glavi ima, upam, da bo kaj iz njega; tudi se mi zdi, da ima za petje glavo. » Kmalu potem umrje vodja in Pavliha zapusti svo jega učenca in visoko šolo, kajti mislil si je : preveč bi imel opraviti, če bi hotel vse osle v Erfurt u zmodriti. Od tistihmal je učenost na kol obesil . 18. Povest. Kako je Pavliha ženskam kožuhe opral . Od todi popotuje Pavliha dalje in ostane v neki vasi čez noč. Na vprašanje krčmarice, kakošen rokodelec je, ji odgovori, da ni nikakošen rokodelec , ampak da vselej resnico govori . «Take ljudi pre- nočim rada», reče krčmarica. Ko ji pa Pavliha bolj natanko v oči pogleda, vidi, da krčmarica navskriž gleda ; zato ji reče: «Kam pa gledate, Žena ; vi pa navskriž gledate !» — «Oh, da bi te zlodi!» ga ozmirja krčmarica. «Kar živim, mi še ni nikdo kaj takega očital!» Pavliha ji pa reče : «Ljuba žena, ako mi je vedno resnico govoriti, ne morem tega za molčati.» Krčmarica se je potolažila, ker ju sicer nihče ni slišal. Ko je Pavliha čez noč v njeni hiši ostal, je prišel s krčmarico na pogovor, da zn á stare kožuhe prati, da so kakor novi in jih mol i ne jedo. Žena je imela več stare kožuhovine doma 28 — in prosila ga je, jo koj prihodnje jutro oprati, in reče mu, da bo to tudi vsem sosedinjam in prijateljicam povedala, da tudi one svoje kožuhe prines ó in v perilo dajo. To je Pavlihi dopadlo .' Ko drugo jutro krčmarica v vasi razglasi, prinesejo žensk e svoje kožuhe v perilo. Pavliha jim ukaže zdaj veliko mleka prinesti, kar so rade storile ; kajti zelo so se veselile novih kožuhov. Postavil je zdaj dva kotla na ogenj ; vlije vse mleko in dene vse kožuhe Va nja, in pusti, da so se kuhali. Ko je mislil, da so že dosti kuhani, reče ženám : «Zdaj mi pa morate mladega, belega lipovega lesa prinesti, in ko zopet pridete, hočem kožuhe iz kotlov vzeti, za to potrebujem lesa.» Babe so voljno tekle po les in njih otroci so veselo skakali in peli : «A ha ! zdaj bomo imeli nove kožuhe !» Pavliha pa si je mislil : Le počakajte, še niso dosti kuhani . Med tem, ko so bile babe v gozdu, je Pavliha še bolj podkuril, je pusti l kožuhe kuhati se in jo je potegnil iz vasi in ga tudi ni bilo več nazaj, kožuhe prat. Ko so žene nazaj prišle, so se začele prepirati, kajti vsaka j e hotela svoj kožuh najprva iz kotla imeti . Ko so jih pa bolj ogledale, so videle vse razkuhane, takó d a so razpadli. Pavliha je bil pa že čez hribe in doline , ne da bi se bil pri krčmarici poslovil . — 29 — 19. Povest. Kako Pavlika v nekem bavarskem mestu beriče razkači, da v vodo popadajo. Dolgo dolgo je Pavliha od mesta do mesta popotoval in ljudi goljufal ; ko je prigoljufane denarje zapravil, pride v neko mesto na Bavarskem . Tu je delj časa ostal, in ko se je že-z mestom bolj seznanil, ga je začel dolg čas obhajati, in zdržati se ni mogel, tudi tukaj svoje burke vganjati. Enkrat vidi, da so beriči nekam pod mestno hišo zlézli, kjer so po noči spali in čuli. Dobro si tedaj to v glavo vtisne, posebno neko brv me d trgom in med tisto kalupico, v kteri so beriči čuli . Čez to brv je bilo po noči težko priti. Pavliha čaka, da se ljudje spat spravijo in da vse potihne, da b i svojo hudobnost mirno izpeljal . Vzame tedaj tr i plohe z mosta, jih vrže v vodo, gré po tem pre d mestno hišo in začne tam razgrajati in kleti i n mlati s starim nožem ob tla, da so iskre letele ; ko beriči to slišijo, so vstali in jo vdrli za njim. Pavliha zbeži čez trg in se komaj čez brv splazi, s ktere je plohe v vodo pometal . Ko pa na uno stran pride, začne glasno vpiti : «He, he, he! kje pa ste zaspanci, brezserčne babe !» Ko beriči to slišij o tečejo še bolj jaderno za njim, in vsak je hotel prvi biti. Ker je bilo pa silno temá, niso videli luknje na brvi ter pocepajo eden zadrugim v vodo ; luknja je bila pa tako tesna, da so si še nad plohmi glave očesali in zobé izbili. Zdaj začne Pavliha zo — 30 — pet vpiti : «He, he, kam pa greste? Jutri me pa spet lovite !» - Eden si je nogo zlomil, drugi ro ko, tretjemu je glava otekla, in nobeden ni bre z škode ostal. Ko je Pavliha beričem tako naredil in jih dobro skopal, ni več v tistem mestu ostal , ampak zbežal je ; zakaj bal se je zelo:5, da bi mu nad koš ne prišli. 20. Povest. Kako Pavlika za denarje jé. Ko Pavliha v drugo mesto pride ves lačen, si je z zvijačo denarjev pridobil. V krčmo gré, kjer silno veselo krčmarico najde, ktera ga prijazno pozdravi : kajti na njegovi obleki je spoznala, da je poseben človek. Ker je bil kmalu čas kosila, vpraša ga krčmarica, kaj se njemu poljubi. Pavliha ji odgovori, da je ubog popotnik in j o prosi, naj mu za božjo voljo kaj jesti da. Krčmarica pa mu reče : «Prijatelj, v mesnici mi tudi ni č zastonj ne dajo ; veliko imam stroškov in zato s e mi mora jed plačati». Pavliha reče: «Ljuba Že na, saj znam jaz tudi za denarje jesti in piti ; le povejte po čim?» Odgovori mu ona : «Pri gosposki mizi za 8 grošev, pri mizi poleg gosposke za 1 8 krajcarjev, pri mizi za kmete pa za 12 krajcarjev». Pavliha si misli: Čim več denarjev, tem bolje, in se vsede tiho k gosposki mizi, jé in pije , kar mu diši. Ko si je trebuh z jedmi in pijačami napolnil, prosi krčmarico ga odpraviti, ker mora — 31 - zavoljo siromaštva dalje iti. Krčmarica mu reče «Ljubi gost, plačajte za kosilo 24 krajcarjev, po tem znate iti v božjem iménu> . «O ho!, reče Pavliha, «tako se nisva zmenila jaz sem jedel, da mi je pot na tla kapal, in težko me je stalo, da sem si denarje z jedjo zaslužil. Ali niste rekli, d a se pri gosposki mizi za 24 krajcarjev je ; dajte mi tedaj 24 krajcarjev, da morem naprej ; trebuh mi hoče razpočiti; teči moram». Krčmarica ni vedela ničesar več storiti in rekla mu je: «Pojdi v božjem imenu, hudoba! za zdaj ti bodi, drugi pot pa pojdi tjé k sosedu, ki mi je tudi druge goste prevzél.» 21. Povest. Kako si Pavliha v nekem mestu kokoš kupi in kmetici njenega petelina zastavi. V starih časih ljudje niso bili tako hudobni in prekanjeni, kakor so zdaj, posebno kmetje, in s temi je Pavliha svoje reči navadno dobro opravil. Tako pride enkrat v neko mesto, kjer so ravno semenj imeli. Denarjev ni imel ; zakaj kakor si jih je zaslužil, tako jih je zopet pognal. Ko je tedaj mislil, kako bi zopet denarjev dobil, zagleda kmetico na trgu sedéčo, ki je imela poln kurnik kokóši in petelina. Pavliha jo vpraša, koliko jih par štima? Odgovori mu : «Par veljá 5 grošev». Reče ji: «Ali nič ne jenjate ?» «Ni& mu odgovori, «toliko dobim povsod za-nje» . Pavliha pa — 32 — zgrabi kurnik s kokóši in steče, ne da bi jih bil plačal. Žena teče za njim in vpije : «Ho, mož, kako je to? ali mi ne bote mojih kokóši plačali ? » Odgovori ji : «Jaz sem pisar pri tem gospodu» . «Tega ne vprašam», mu reče, «ako hočete kokoši imeti, jih plačajte ; jaz ne poznam tistega gospoda, nimam tudi z njim nič opraviti, in razen tega so me tudi oče učili, da imenitnim ljudem n e na upanje nič dajati.» Pavliha pa ji reče: Žena vi imate slabo vero ; da se pa ne bo treba va m bati — vam tega petelina tukaj v zastavo dam , dokler kurnika in denarjev ne prinesem» . Priprost a žena se je pustila oplahtati in vzeme petelina v za stavo ; pa goljufana je bila, zakaj Pavlihe ni bil o več nazaj. 22. Povest. Pavliha kovaški hlapec. Ne dolgo potem pride Pavliha v drugo mesto in grč h kovaču v službo. Mojster je bil siln o denarja lakomen mož, ki bi bil svojim delavce m rajši ne vem kaj, kakor plačilo konec tedna dal. Pa to pot je na pravega naletel, zakaj Pavliha se ni pustil dolgo za nos voditi . Svojega delavc a koj začetkoma dobro privaditi, je sklenil mojste r že o polnoči vstati in delavce k delu zbuditi . Ko tedaj res ta čas pride in jim v kovačnico ukaže , reče Pavliha : «Mojster, kaj pa mislite, da nas ta- ko zgodaj budite ; cela soseska se bo iz spanja — 33 — zbudila!» Mojster mu odgovori : «Moja navada je taka, da svojih hlapcev prvih osem dni ne pustim dalje ležati, kot do pol noči.» Pavliha ni črhnil na to in se vdá v to. Ko jih pride drugo noč zopet budit, gre Pavlihov tovariš k delu, Pavliha p a vzame svojo postelj in si jo priveže na hrbet. Ko je bilo železo razbeljeno, priteče iz izbe k nakovalu in je pritiskal s kladivom na železo, d a so iskre na postelj letele. Mojster zavpije nad njim : «Kaj pa počneš, ali si znorel? Čemu imaš postelj na hrbtu? Zakaj je nisi na svojem mest u pustil? » Pavliha mu odgovori : «Ljubi mojster, nikar se ne jezite, ker delam po vaših besedah, da imam pol noči na postelji ležati, pol noči pa postelj n a meni» . Mojster to slišati se še bolj vjezi in mu reče , da naj postelj nazaj nese, od koder jo je prinesel, in govori mu še dalje : «Poberi se mi brez odlog a iz moje hiše, nesrečni neporednež!» Tega si Pavlih a ni pustil dvakrat ukazati, temveč gre v izbo in postavi postelj na njeno mesto. Potem prinese lestvo (lojtro), zleze na streho, jo predere, stopi na remeljne , potegne lestvo za seboj in jo postavi s strehe n a cesto, gre doli in naprej . Ko mojster to peklensko ropotanje sliši, šel j e z unim hlapcem za njim pod streho, in ko vidi — da je porednež streho raztrgal, ga še veči jeza zgrabi , vzame dolgo železo in teče urno za njim . Hlapec pa prime mojstra, ga drži in mu reče : «Ne tako , Pavliha . 3 — 34 — mojster, saj ni nič druzega storil, kakor kar ste mu ukazali ». Kovač se na to vtolaži, še bolj pa, ker mu je Pavliha izpred oči zginil . 23. Povest. Kako Pavliha k čevljarju v službo stopi in g a praga, kako ima usnje rezati? Ko mu pa mojster reče : debelo in drobno, kakor pastir iz hleva žene , rezal je vole, krave, teleta, ovce in svinje iz usnja. Kmalu potem pride Pavliha k nekemu čev ljarju ; ta je hodil pa raje na sprehod ali pa v piv nico, kakor da bi bil delal, in je prepuščal svoje de- lo hlapcem. Pavliha se komaj na stol vsede, m u že prinese novi mojster velik kos usnja in mu g a ukaže prirezovati. Na Pavlihovo vprašanje, po kaki meri hoče vrezano imeti, odgovori mojster : «Reži debelo in drobno, kakor pastir iz hleva goni . $ Ko je šel čevljar od doma, je vrezoval Pavliha usnj e in je delal iz usnja teleta, ovce, vole, krave, koze , kozle in vsaktere živali . Ko pa mojster domu pride in videti hoče, kaj hlapec dela, najde iz usnja vrezane živali. Jeza ga zgrabi in Pavlihi reče : «Kaj si pa naredil in usnj e tako nepotrebno tratil?» — «Ne zamerite, ljubi moj ster,» mu odgovori Pavliha, «ravno tako sem storil , kakor ste mi vi ukazali» . Mojster je rekel : «Jaz ti nisem ukazal, usnja spriditi . — «Kaj se jezite, mojster, tako zeló ?» mu odgovori Pavliha . «Ali mi — 3 niste ukazali debelo in drobno, kakor pastir iz hleva goni, in to sem storil, kakor vidite. » Reče mu mojster: «Mislil sem le, za velike in za majhn e čevlje.» — «Ako bi mi bili tako ukazali,» reče Pavliha, «bi bil tudi rad tako delal in bi tudi zdaj še ra d to storil. » Zmenila sta se z lepim in mojster je to Pavlihi spregledal, ker je obljubil, v prihodnje vs e po mojstrovi volji storiti, naj mu le vselej prav na tanko pové. Kmalu po tem je mojster podplate rezal, po loži jih pred Pavliho ter mu reče : «Dobro pazi in šivaj male čevlje z velicimi po vrsti.» Pavliha reče : «Prav je» in začne šivati . Mojster je to pot nekoliko odložil od doma iti in je hotel videti, kaj bo Pavliha naredil ; zakaj dobro je vedel, da b o storil, kakor mu je ukazal. Pavliha pa vzame en majhen in en velik čevelj in ju sešije. Mojster se tiho priplazi, in videti, da čevelj k čevlju šiva, m u reče: «Ti si mi pravi čevljar, vse mi storiš, kakor ti ukažem.» Pavliha mu pa odgovori: «Kdor stori, kakor mu ukažejo, ga ne tepejo .» Na to mu mojster reče : «Da, moj ljubi hlapec, moje besede so bil e pač take, mislil sem pa drugače . Mislil sem, da imaš en par majhnih čevljev izvršiti, potem pa en par velikih. Ti delaš po besedah, ne pa po mislih . » Zdaj mu prinese druzega usnja ter reče : «Tu imaš novega usnja ; reži čevlje čez kopito. , Potem gre mojster od doma, ne da bi bil pomislil, kaj j e govoril. Čez eno uro se še le spomni, kaj je govoril, namreč, da ima čevlje čez kopito rezati . Urno spij e 3* — 36 - tedaj svoj poliček in teče jaderno domu. Pavliha je sedel in vse usnje ravno čez najmanjša kopita rezal . Ko mojster pride in vidi, kaj je storil, mu reče : «Kaj si naredil? Ali je samo majhnih čevljev treba ; čemu so ti pa velika kopita?» Pavliha se je izgovoril na njegove besede, da ima čevlje na kopit a rezati. Mojster pa mu reče : «Ti znaš zvito besede obračati, tako jaz nisem mislil, plačaj mi usnje, ktero si spridil, če ne, še mene s tabo vred obesijo.» Pavliha mu odgovori : «Strojar zna še drugo usnje delati», vstane, gre skozi vrata ter reče : «Ako me več ne bo, tukaj sem bil. Z Bogom ! » 24. Povest. Kako Pavliha nekemu kmetu juhe (župe) skuha in mestu masla smradljive ribje masti vá-njo dóne. Od ondod je šel Pavliha v drugo mesto in ostan e zopet pri nekem čevljarji. Ko bi bil imel prvi da n delati, gré njegov mojster na trg, kupi seženj derv in obljubi kmetu vrh denarjev tudi juhe dati . Ko kmeta z drvmi vred pred hišo pripelje, ni bilo nikogar doma ; njegova žena in dekla šle ste tudi o d doma. Samo Pavliha je doma ostal in čevlje šival . Ker je ' Moral pa mojster še enkrat na trg iti, ukaž e Pavlihi vzeti, kar dobi, in kmetu obljubljeno juh o skuhati. Pavliha mu obljubi to storiti, in ko je kme t drva z voza metal, je Pavliha juho kuhal. Ker pa ni mogel masla najti, vzame iz neke posode, ki je — 37 — v kotu stala, smradljive ribje masti in polije juho z njo. Kmet pride v hišo, se vsede in začne jesti. Pa juha mu je silno zoperno dišala ; ker je bil pa lačen , jo je vender jedel. Med tem pride čevljar domu in ga vpraša, kako se mu je juha prilegla? Kmet mu odgovori: «Dišala je prav po novih čevljih.» Ko krnet odide, se je čevljar smejal in Pavliho vprašal, s čim je kmetu juho zabelil . Pavliha mu odgovori : «Saj ste mi rekli vzeti, kar imam ; druzega nisem imel, kakor ribjo mast in Ž njo sem kmetu juho zabelil.» Čevljar je pohvalil svojega hlapca, rekoč : «Prav si storil; juha je bila za kmeta dobra dovelj , naj mu dobro tekne! » 25. Povesta Kako dá Pavliha nekemu čevljarju svoje čevlje namazati, kteremu za to okna razbije. V nekem mestu na Nemškem je stanoval čevljar z imenom Krištof. K temu gré Pavliha, da bi mu čevlje namazal in mu reče : «Mojster, ali bi mi hoteli te čevlje našpikati, da pridem v ponedeljek zopet po-nje ?» Mojster 'mu obljubi. Ko Pavliha odide, reče hlapec mojstru : «Mojster, to je Pavliha, kteri vsakemu ktero pod nos dá ; varujte se ga, d a tudi vi ktere ne dobite.» Mojster mu reče : «Kaj nama je ukazal?» — Hlapec mu odgovori : «Rekel vam je, čevlje mu našpikati, mislil je pa, da m u jih namažete. Zdaj mu jih ne bova namazala, ampak — 38 — našpikala, kakor pečenko špikajo .» Mojster reče na to : «Storiva, kar nama je ukazal!» in vzame Špeha , ga zreže in našpika ž njim čevlje, kakor pečenko , tako da so imeli čevlji polno ljuknjic . Pavliha pride že drugo jutro spet in vpraša, ali je Že storjeno , kar je naročil . Čevlje je mojster na zid obesel . Pokaže mu jih tedaj ter reče : «Tukaj visé! » Videti, da , so čevlji tako našpikani, se Pavliha zasmeje ter reče : «Vi ste pošten mož ; storili ste, kakor sem vam ukazal; koliko sem vam dolžan ?» - «En srebern groš,» odgovori mojster . Pavliha mu ga dá, vzame svoje našpikane čevlje in grč. Mojster in hlapec sta se smejala in za njim gedala. Mojster reče z dopadajenjem : «Ta pot Pavliha ni pravega zadel ; tega bi mu ne bila imel a storiti. » Med tem pa priteče Pavliha zopet nazaj k hiši, butne z glavo in z ramo v okna, da so za žvenketala, ter reče čevljarju : «Mojster, vprašal bi samo rad, kakošen Špeh je to, ali od svinje ali o d merjasca ?» Mojster in hlapec planeta k višku, k o zaslišita okna žvenkljati in ko Pavliho zagledata, ki je tako hudo z okni ravnal, se mojstru jeza vname in kriči: «Ti hudobnež, plačaj mi okn a ali pa ti glavo razbijem !» Pavliha pa reče mojstru : «Ljubi mojster, nikar se ne jezite, zvedel bi sam o rad, kakošen je ta Špeh, ali od svinje ali od merjasca?» Mojstra je pa še bolj jeza lomila in vpil je, da naj mu okna cela pusti. Pavliha pa mu reče : «Ako mi nečete povedati, kakošen špeh je to, moram iti in kterega druzega popra:Sati.» Šel je tedaj — 39 - od okna in skrbel je, da je čevljarju izpred oči prišel. Ta se je zdaj nad hlapcem nosil, in rekel mu je : «Ti si mi dal svét, čevlje naš-pikati ; zdaj ti dam jaz tudi en svét, da se moja okna popravijo .» Hlapec pa mu reče : «Dostikrgt sem že slišal, z norci in hudobnimi ljudmi se ne pečati. Ako bi bili vi to storili, bi bila vaša okna cela ostala.» Na te besede je dal mojster hlapcu slovi in škoda ga j e spametovala. 20. Povest. Kako Pavliha nekemu čevljarju zmrznjenega blata mesto masti proda. Povedali smo že, kako je Pavliha nekemu čevljarju usnje razrezal in mu veliko škodo naredil. Ko Pavliha zopet v tisto mesto pride, obišče teg a čevljarja in ga pomiluje zavoljo njegovo takratne zgube. Rekel mu je, da bo v kratkem veliko usnj a in masti prejel ; prav po ceni mu hoče oboje prepustiti, da mu za storjeno škodo nekoliko povrne . To je bilo čevljarju všeč in reče mu : «Dobro mi boš storil ; zakaj takrat si me bil na beraško palico spravil. Kadar blago prejmeš, mi ga pošlji .» Tako sta se razšla. Pozimski čas je bil in ljudje so ravno gnojišča trebili. Pavliha gre tedaj k nekem u premožnemu kmetu in mu obljubi lepo plačilo, č e mu šest sodčkov napolni, ktere sicer v vodo zvozi . Kmet mu to stori in mu napolni sodčke skoro d o vrha in jih pusti na mrazu, da vse trdo zmrzne . — 40 -- Pavliha pride po nje in jih zgorej za štiri prst e na debelo z mastjo zalije, jih potem trdno zabije , domu spelje in pošlje po čevljarja. Ko ta pride, odbijeta zgorej posode, in ker je blago čevljarju prav prav dopalo, se kmalu zmenita, tako, da b i mu čevljar 42 goldinarjev plačal, in sicer 22 gol dinarjev koj, ostanek pa čez leto. Pavliha spravi denarje in je šel svojo pot dalje; zakaj bal se je, ker je bila druga goljufija hujša od prve. Čevljar je prevzel svoje blago in se je veselil , kakor tisti, ki zgubljene denarje najde. Njegovi hlapci so se tudi Že veselili pojedine, kakor je navadno. Ko sodček k ognji denejo in se, kar je bilo v njem, jame taliti, jih hud duh v nos zbode, tako, d a so eden druzemu rekli: «Smrdiš, kot prasica! Ti si kam stopil! Ti piješ smrdeč tabak i. t. d.» Ker pa ničesar našli niso, so dejali mast v drugo posodo in so hotli usnje ž njo namazati. Globočeje pa, ko so prišli, večji smrad je bil, nazadnje pa so spoznal i goljufijo in so nehali delati. Ko to mojstru poved ó gre ta s hlapci vred Pavliho iskat ; pa kje je bil že ta z denarji, in ima ostanek še dan denašnji terjati . 27. Povesta Kako je Pavliha za pivarskega ali prajarskega hlapca in kako psa mesto hmelja skuha. Čez nekaj časa pride Pavliha v nekem mestu k nekemu pivarju v službo . Nekoč je imel pivar svatbo in ukazal je Pavlihi, da naj z deklo pivo ali pir — 41 - kuha, dokler nazaj ne pride. Posebno naj skrbi , da se hmelj dobro prekuha, da bo pivo bolj ostro. Pavliha obljubi, njegovo povelje natanko spolniti . Potem gré pivar s svojo Ženo iz hiše. Pavliha začne kuhati in dekla ga je učila, ker je bolj to razumel a kot on. Ko je čas prišel, hmelj kuhati, mu reče dekla : «Rada bi šla malo gledat, kako kaj plešejo ; saj boš znal sam hmelj kuhati. » Pavlihi je bilo prav, ker si je mislil : Češ, kadar jo dekla odtegne, zamoreš svojo porednost pokazati. Pivar je imel namreč velicega, močnega psa , kteremu se je Hmelj reklo. Ko je tedaj voda dobro zavrela, vjame psa, ga vrže v vrelo vodo in g a tako dolgo kuha, da je šla dlaka in koža od njep . Ko se dekla zopet domu povrne in Pavlihi pomagati hoče, reče mu : «Dosti je, odtoči. » Ko cedilo prinese, mu pravi : «Ali si tudi hmelja pridjal? Nič ga ne čutim na lopati.» Ko dekla išče in išče, najde pasje kosti na dnu in začne glasno vpiti : «Kaj si pa djal med pivo? Konjač naj je pije!» Med te m pride pivar domu, precéj vinjen. Pogleda pa vender še po svojih ljudeh in jim reče : «Ljubi moji, kaj delate?» Dekla mu odgovori : «Ne vem, kaj ; za pol ure sem šla k plesu in sem ukazala hlapcu hmelj po polnem skuhati, on je pa našega psa skuhal ; tú vidite njegov hrbet.» Pavliha reče : «Saj ste mi rekli, če bi le vsi tako vbogljivi bili, bi bili gospodarji gotovo zadovoljni. » Gospodar ga je pa še tisto uro iz službe spokal. Kaj pa je s svojim pasjim pivom naredil, se še dandenašnji ne vé. — 42 — 28. Povest. Kako je Pavlika pri krojaču pod kadjo šival in iz suknje volka naredil . Pavliha je Šel tudi h krojaču v službo . Ko v šivalnici sedi, mu reče mojster : (Hlapec, ako hoče š šivati, šivaj tesno in dobro, da se videlo ne bode . Pavliha obljubi to, vzame šivanko in suknjo, zleze pod kad in šiva. Mojster pa, ki je poleg njega stal. mu reče : «Kaj pa misliš storiti? To je čudno šivanje !» Pavliha mu odgovori : «Mojster, rekli ste mi, da naj šivam, da se videlo ne bode, in tako nihč e ne vidi.» Mojster mu na to pravi : « Ne, ne tako, ljubi moj! tako nisem mislil ; nehaj in ne šivaj več, ampak začni šivati, da bo drobno videti.» To je blizo tri dni trpelo; tretjo noč pa je krojača zaspanec prijel in več se mu ni ljubilo šivati. Vzel je tedaj sivo kmečko suknjo, ktera je bila komaj pol dodelana, vrže jo Pavlihi in mu reče : «Dodelaj tega volka po polnoma, potem pojdi pa v postelj . Pavliha vzame suknjo, jo razpara, naredi volkovo glavo, potem život in noge, postavi vse na klince, da je bilo volku enako, in potem gre v postelj . Ko mojster drugo jutro vstane in Pavliho zbudi , najde volka. Čudil se je nad njim in ni vedel, kaj ima Omeniti, in ko Pavliha pride, mu reče : «Kaj si naredil?» Odgovori mu : «Volka, kakor ste mi ukazali.» Mojster mu reče : «Tacega volka nise m mislil, imenoval sem le sivo kmečko suknjo volka . — 43 — Pavliha mu pravi : «Ljubi mojster, tega jaz nise m vedel ; če bi vas bil pa prav razumel, bi bil rajši suknjo naredil kot volka .» Krojač je bil s tem odgctvorom zadovoljen . Čez nekoliko dni je krojača zopet dremota obšla . Mislil si je, za hlapca je še prezgodaj spat iti, in dá suknjo, ki je bila do rokavov dodelana, Pavliki, rekoč : «Vrzi še rokave k nji, potem lahko tudi v postelj greš.» Pavliha mu reče : «Je že prav !» in obesi suknjo na kljuko, prižge dve luči in meče rokave do jutra na suknjo. Ko mojster vstane, pride, ga gleda in mu reče : «Kaj počneš te neumnosti? Pavliha mu odgovori z modrim obrazom : «To mi ni nikakeršna neumnost ; celo noč sem tukaj stal in rokave v suknjo metal , pa niso se je hoteli prijeti ; boljše bi bilo, da bi m i ukazali bili spat iti, nego da ste mi veleli, rokav e metati, kajti dobro sem vedel, da bo to prazno delo . » Krojač mu reče: «Ali sem jaz tega kriv, ali sem vedel, da vse narobe razumeš? Jaz nisem tako mislil.» Pavliha mu odgovori: «Zato naj se vam vsak lepo zahvali, ako kaj drugače poveste, kakor mislite ; vaših misli] ne znam uganiti. Vsedite se in šivajte, ker sem jaz silno zaspan in moram počiti. » Mojster pa ga zavrne : «Ne, ne tako! jaz ne bom zaspanca in zanikernega človeka redil, nikari mi n e spi, ali mi pa zapusti hišo! » Prepirati sta se začela, in ker je krojač tudi še dve luči plačane hotel imeti , ktere je Pavliha požgal, pobere Pavliha svoja kopit a in grč. 29. Povest. Kako je Pavliha naredil, da so trije krojači s klop i padli, in kako jo potom ljudi prepričeval, da jih j e sapa vrgla. V mestu Bamberg na Bavarskem je Pavlih a blizo trga 14 dni stanoval, zraven je pa krojač prebival, pri kterem so trije šivankarčki na klopi sedeli . Kadar je Pavliha mimo šel, so mu nagajali in cunj e va-nj metali. Pavliha si je mislil : Saj mi še niste odšli, kozli! vender pa je molčal in pričakoval lep e priložnosti. Na zadnje nažaga v noči pred somnjem Pavliha noge pri klopi, na kteri so krojači sedeli, klop pa položi na kamen . Zjutraj postavijo krojači klop na noge, se vsedejo in šivajo. Ko svinjski črednik zatrobi, pridirjajo prašiči tudi iz krojačeve hiše , priderá pod okno in se drgnejo ob klopine noge tako, da so krojači z okna na ulico zleteli . To videč vpije Pavliha po cesti in po trgu : «Ali ste videli, kako je veter tri krojače z okna pihnil!» - in krojače zasramoval. Začetkoma niso vedeli, kako se j e to zgodilo, kmalu pa so zvohali, da jim je Pavlih a to naklonil. Druge kole so pod klop zabili in od tistihmal so pustili Pavliho v pokoji. 30. Povest. Kako Pavliha krznarju v krznje zleze, kjer so bile suhe in mokre zmešane . Kmalu potem dobi Pavliha pri nekem krznarj i delo . Prvo noč, ko je Šel krznar spat, vzame Pav liha široke kože, ki so na drogih visele, in suhe kože, ktere so bile že izdelane in ktere so bile Še mokre, jih zmeče pod streho na kup, zleze med nje in sp i med njimi celo noč. Ko mojster vstane in vidi, da ni nobene kože na drogih, gré urno pod streh o in hoče Pavliho prašati, ali vé, kje so kože ; pa Pavlihe ne najde nikjer in vidi, da so kože suhe i n mokre druga vrh druge ležale. To ga zeló užali in pokliče z milim glasom ženo in deklo. Klicanje Pavliho zbudi, izleze izmed kož ter reče : «Ljubi mojster, kaj vam je, da tako silno kličete?» Krzna r se vstraši, ker ni vedel, kaj se na kupu kož giblje, in reče : «Kje si?» Odgovori mu : «Tukaj!» — «D a bi te zlodi!» reče mojster, «ti si mi kože z drogo v vzel in suhe in mokre iz apna vkup zložil in mi nektere z druzimi spridil ; kako si vender bedakast. Pavliha mu odgovori : «Kako mojster! ali se zato jezite, ker sem eno samo noč med njimi ležal?» Krznar mu reče : «Jaz ti nisem veleval, izdelanih kož po d streho znositi, mokre skupaj zmetati in v njih spati» . Polena je iskal, da bi Pavlihi nekoliko kožo ustrojil, pa Pavliha skoči po stopnicah in hoče pri vratih uiti. Pridete mu pa krznarjeva Žena in dekla na pot — 46 — in ga hočete zadržati. On pak kriči iz vsega grla :