219. Številka._Ljubljana, v soboto 24. septembra 1898._XXXI. leto.
SLOVENSKI 1R0D.
lahaja tmk  dan tvtifr, itimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemun ca a v |1 ro-ogeri k e dežele sa vae leto 15 gld., za pol leta 8 glri\, za četrt leta 4 gld., ea j eden ■Mre 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brat pošiljanja na dom za vs« leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&ilj&uje na dom računa ae po 1 kr, na maaee, po 30 kr. ta četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina znata. — Na narobe, brez istodobne vpešiij .tve BaroStUtM, se ne ozira. Za oinanila plačnje ta <d Itiristopne petit vrtte po 6 kr., če ze oznanilo jedenkrat ti»ka, po & kr. če te dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska« Dopiai naj se izvole frrnkovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvoje na Kongresnem tr^u st. 12. U p r a v n i 11 v u naj trn blagovolijo potiljati naročnine, reklamacije, oznanita, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t.
Iz parlamentarne komisije desnice.
Včeraj popoldne je imela parlamentarna ko m i nij a desnice aejo, katere ho se udeležili sastopniki vseh veČini pripadajočih strank, mini-aterski predsednik grof Tbun in vsi trije členi dosedanjega prezidija.
Predno so se začele razprave, se je načelnik parlamentarne komisije vitez J a woiski spominjal umrle cesarice, na kar je komisija soglasno sklenila. ▼ imenu cele večine poslanske zbornice pismenim potom in posredovanjem ministerskega predsednika kondelirati cesarju. Redakcija te izjave se je poverila trem poslancem.
Na to se je začela razprava o političnem položaja, katera se bo nadaljevala v ponedeljek ob 5. ari popoldne.
To je vsebina eficijalnega komunikeja. O politični raspravi v tej seji smo prejeli naslednje tel«foni(no poročilo:
Dnnaj 24 septembra. Pri razpravi o parlamentanu m in političnem položaja v vče rajšnji seji parlamentarne komisije desnice so poslanci dr. Ferjančič, Povše in Spinčić ■•rajajoč fakta izrazili globoko nezadovoljnost slovenskega in hrvatskega naroda radi vladnega postopanja zlasti v zadnjem času.
Poslanec dr. Ferjančič je v svojem govoru mej drugim rektl:
„Ne bomo mirovali prej, dokler se ne popravi sramota, katera se nam je storila s tem, da je višje deželno sodišče v Gradcu s sklepom isključilo slovenski jezik od razprav.
Dokler ni jezikovno vprašanje urejeno zakonitim potom, zahtevamo drugačno remeduro, in sicer administrativnim potom, katerega pota se je vlada doslej vedno držala in kateri je opravičen po določbah ustave.*
LISTEK.
Josip Germ.
0 razstavi njegovih slik v ljubljanskem muzeju.
Porota Vatroalav H o Iz. II.
Tiskani aeznamek Germovih slik, razstavljenih na osojnem hodnika muzeja ljubljanskega, iskazuje 30 številk, v resnici pa jih je 32. To so zgolj studijo takozvanih aktov in portretov po živih modelih, katere je Germ slikal na dunajski in praski akademiji, bodisi skupno z dragimi pitomci ali pa samostojno« po naročenih uzorci h. Te stadije obse ga j o seseda le one točke, ki se morejo izpostaviti javnemu ogledovanju, dočim je moral opustiti vse intimnejse — anatomične — posnetke človeškega telesa, moškega in Ženskega spola, katerih motrenje sel« etoprav odpira pogled v umetnikovo „delav-nico* . ..
Ta impmo najprej (it. 12) .Portret slikarja1*, t. j. sum opor trot Germa, katerega je naslikal de na dunajski akademiji. Mladi umetnik se je posnel v narava« velikosti do kolen in to pri
drli- namreč pri slikanju, gledajočega svoj predmet, fivi mod* I akta ali portreta, torej je obrnen v tri-Četrtnem pretilu čred njim stoječemu motrilcu na-
Govornik je v tem oziru apeliral na solidarnost vseh desnici pripadajočih strank in apeliral tudi na ministerskega predsednik grofa Tli u na, da pokaže svojo blagobrtnost glede zahtev kluba slovenskih in hrvatsk h poslancev.
Govornik je dalje t st stran ki pojasuil potrebo ustanovitve višjega deželnega sodišča v Ljubljani in prosil vlado in večini pripadajoče stranke, naj Slovence tudi v tem oziru podpirajo.
Naposled je dr. Ferjančič grajal zadnja imenovanja, katera kažejo, kakor da hore vlada vojvodstvo kranjsko obdajsjoče dežele evakuirati Slovencev, ker še zadnje slovenske uradnike od tamkaj pošilja na Kranj sko ter skuša omejiti Slovence samo na Kranjsko.
V jednakem smislu sts govorila tudi po slanca Povše in Spinčić.
Povše je pojasnil sosebno preganja nje Slovencev in Hrvatov n a P r i morskem, dočim je S p i n č i č ilustroval primorske razmere z navajanjem faktov.
Poslanci dr. E n g e 1, vitez j i w o r b k i, dr. pl. B i 1 i n s k i in L u p u 1 so v imenu svojih klubov izjavili, da so solidarni s slovenskimi in hrvatskimi poslanci in tem i a g o t o v i 1 i n a j o d -ločnejšo dejansko podporo.
Tudi m nisterski predsednik grof T h u n je posegel v razpravo in zagotovil slo venske poslance, da odredi remeduro sklepa višjega deželnega Bodišča v Gradcu glede ravnopravnosti slovenskega jezika ter petem pojasnil, zakaj na pogajanja mej vlado in mej nekaterimi strankami meseca julija ni povabil slovenskih zastopnikov. Ta pojasnila soglašajo popolnoma s tem, kar je bil že prej povedal dr. FerjanČičo in prof. Robiču.
Glede vsega druzega, kar se jev
ravnost v obraz. Vitkostasna, Črnooblečena podoba slikarjeva dviga se kaj plast iški iznad pretemnega ozadja, v zmislu stare dunajske lole, iz dobe, ko je prevladoval na nji že mistiški »claire obscure". Zbog tega so tudi sence na portretovančevem obličja mnogo pretrde, t. j. pretemne, nenaravno črne, kar priznava umetnik sam. Ta samoportret slikarja je menda jedina študija, ki jo je Germ razstavil tu v Ljubljani izza svojega nčenja na dunajski akademiji, kajti vsem ostalim njegovim slikam se pozna takoj na prvi pogled svobodnejša tebnika in pa lehkotni po naravi posneti inkarnat obrazov in Človeškega telesa v obče. Človeku, motrečema to oSividno razliko prej opisanega samoportreta in pa ostalih portret nih Stadij Germovih, se dozdeva, kakor da bi bil stopil iz mračne, zaduhle sobe na jasni vrt mej cvetoče šopke dohtečih rož, katerih toplo oživljajoče boje mu odsevajo po mrklem obrazu . . .
Da! Lepa vrsta jih je — cvetno boj nih dekliških obrazov, doprsnih in celožlvotnth portretov, ta na temnem, nevtralnem ozadju posnetih, onda zopet naslikanih pod milim nebom — „en plein air8, t. j. v polai eolačoi svetlobi, v zelenečem parka, mej pestrim cvetličjem.
Štev. 6 nam predočuje „češko vaško dekle", pristno „češko holko" v beli balji z rudečo ruto na glavi.
tej seji parlamentarne komisije desnice razpraljalo, so vsi udeležniki seje dolžni varovati najstrožjo tajnost.
To poročilo o včerajšnji prvi seji parlamentarne večine svedoči, da so slovenski poslanci začeli energično delovati ua pojasnenje položaja, kar pozdravljamo z \»>••• m da bo našli podporo pri drugih, deanici pripadajočih strankah in da je vlada disponirana se ž njimi pogajati.
Solidarnost desnice, o kateri ne dvomimo več, da se thrani, je  toliko   važnejša,   ker  se  je prav sedaj začela krhati   solidarnout  nemških opozicijo-nalnih  strank  iu  ker je  očividno,  da stojimo na pragu velikih in dalekosežnih djgjdb.
V I.J ri M|Mfil< 24 teptemtra. OdBtop  dr   Baer creitherja   se prorokuje
zopet in zopet, a gospod minister še noče iti. Današnja „Tagespost0 poroča glede tega: V poučenih krogih se imenuje kot naslednik dr. Baernreithorja, ki mora iz ministeretva vsekakor odstopiti, sedanji sekcijski m f v trgovinskem ministerstvu, baron W e i ge 1 s p e r g. Tudi se zagotavlja, d.* se izvrši "e nekBJ druži b izprememb v kabineta; negotovo je samo to, ali se zgode te upremembe že tekom zasedanja državnega zbr>ra ali po zaključku taistega. Ustavoverni veleposestniki imajo svojo klubovo sejo jutri, in jutri se odloči u.soda Baernreitherja.
Protianarhistični kongres se snide — kakor se poroča „Neue Freie Presse* iz Kma — že v kratkem. Vse vlasti eo spoznale, da je složno postopanje neobhodno ter da je nujno potreba skupna ukreniti kaj proti tej sramoti človeštva. Da se je postavila baš italijanska vlada na Čelo vsej akc ji, je razumljivo. Tri četrtine anarhističnih morilcev in napadalcev v zadnjih letih ee je rekruti-ralo iz Italijanov, zato pada na Italijo sramota, da je gnezdo anarhistov. Seveda je prav za prav Švica zatočišče in pribežališče teb izvržkov človeštva, in italijanska vlada hoče pred vsem na Švicarsko vlado vplivati, da izda glede potnih listov in brezdelnih ljudij posebno o*tre naredbe.
Pod številkami 10, 11, 27 so zopet stadije: „Ženska glava" — lepa, polnolična deva s dražeetaimi solnčnimi olsevi po kodrastih la-eh in po okroglem, v senčno ozdolje nagnjenem obrazku; .Svetlobna študija" — deklica, na vrtu se izprehajajoča, z rudečim solnčnikom na rami, katerega živobojni odsevi ji igrajo po tilnika, dočim ji z drage strani deviško obličje oblija zeleui žar pred njo se razgrinjajočega grmičja, rastočega pred hišno verando, in „Ženska glava v solnčnisvet-lobi* — deklica, naslikana na zelenem ozadja, kateri tre pečejo mični refleksi solnčnih žarkov po kodrasti glavici, po cvetočem obrazka in po svetli creme obleki, ubrani po ramah v ljubke gubice.
In zopet številki 31 in 32 ste dve ljubeznjivi portretni študiji — dve deklici, katerih prva je slikana aen plein-air" na vrtu, druga pa, naravne velikosti, doprsni portret, v sobi, na nevtrslnobojnem ozadju.
Potem Ete onda (štev. 29 in 30) dve portretni študiji: dve dami, celoživotni, črno-oblečeni s klobuki na glavi in pa (št. 7): .Pričakovanje8 — elegantna dama v čtni obleki, z istobojnim klobukom in solnčnikom, pričukuječa svoj ljubavni „rendez vous". Silhueta njenega telesa je oprav klasična in koketni nje obrazek ji zagrinja kaj mikavno prozorni pnjčolao.
Krečansko vprašanje je stopilo v nov stadij. Kakor znano, sta Nemčija i i Avstro Ogerska pred j mesrci izstopili iz evropskega koncerta, ki si je vzel nalogo, napraviti na Kreti red in mir. Po zadnjih velikih izgredih v Kandiji pa se tradi Italija, da pridobi znova izstopivši velevlasti za to, da se pridružiti os'alim štirim ve'ev'astira ter skupno z njimi uvedeta defi litivni red. Listi javljajo, da ima italijanski minister zunanjih del doslej malo nade, da sa mu posreči ta akcija, in že se čujejo glaHOvi, da misli tudi Italija izstopiti iz vrst .krščanskih* velevlastij, ako se Nemčija in Avstro-Odrski ne udasta. Potem bi bile na Kreti samo še rudie, aogleike in francoske čete in ladije.
Afera PiCquart. Zopet imenovani pariški guverner, bivši vojui minister Z irlmden, je vendar le dosegel svoj namen, da se izroči Picij lart vojaškemu sodišča. Picquart je obdolien, da je ponaredil akt „Pttit b'eu" ter g;* potem izročil javnosti. Zur-linden te v zvezi a predse Inikom Faurejem na V33 moč trudi, za vleči revizijo D eyfuaoVB obsodbe t« r izzvati prej obširno preiskavo pro!i Picq uartu. Ker je Picqoert poleg Zole glavni faktori ki se poteza za revizijo Dr»yfnsove obsodbe, je nmljivo, zakaj se trudi vojaška stranka in general Zirlind^a, da se Picqiarta lapro ust v Ko b?do zaprti Zjla, Piujuart, L^blo s, Labori i. dr., potem bo seveda konec Vsema škandalu vsaj za nekaj let!
Kits s'-:i cesar ae je odpovedal vKidarstvu ter je oddal cesarici vdovi T s u - H s s i, ki je stara 04 let ter je bila že dvajset let (186L—1881) so vladarica s svojim soprogom Uhu, po njega smrti pa do marca leta 1889 samostojna kraljici. Tsu-Hsd je huje zelo en rgič;:a in modra ženska. Bijč je tudi n ipredna. B vsi japonski ruin;sterski pred sednik 1 o, se je potezal v Pekinu za juponsko-kitajsko alijanso, kateri pa ae vlada up ra. K^r pa je bil oeaac Isaitien za to alija'iao in ni imel somi^ljen kov. je odstop 1. C sar je 26 let star ier je bš nameraval uvesti več jako potrebnih r»f>rm.
Dopisi.
M* DoloiijHki'gi*, 19. fiep^mhra. (Nekaj našim duhovnikom v pomislek.) u o je olov Narod oni dan priobčil poročilo o obravnavi pred ka;vn0kira sodiš Vra v M-tliki, katera obravnava je dokazala načine konkurpiičn* ga boja duhovniške posojilnice proti meščmski posojilnici v Metliki, smo pričakovali, da kateri nal h duhovniških listov izreče isaj evo,e obžalovanje Uid takim početkom nekat- r h duhovnikov in odkloni vsako ejglaije ž njimi. Vsak konkurent krpan nekaj na imenu s/o-jega konkurenta, bodi, da reče, da bo bol,še postregel, boli da bo boljše hlagi prodajal itd., toda) noben< mu ne pride na mise), lažmi/o, dobro promišljenu podtikati konkurentu goljufiva dejanja i . taka, da morajo istemu, če se obrekovanju ne pridi na sled, nogo izpodbiti Vsaj kazenske obsodbe se boji vsak tak, ker ve, da smatra občinstvo kaj tacega za pra? ir.ftmno obrekovanje Obravnava je pokazala, da se je na način obrezovalo, d-i je b;lo ontekovan; posojilnici priti težko na sled obre-kovalcem. Amerika j.) pač daleč I Torej vsa to ni ravadiu način konkurenčnega boji, za katerega fle občinstva ne bi zmenilo. Ta obrekovanja kažejo, da ae*; »jo rlo živega in — kar je n i|žalostn«jše — da obr^k ivalci nimajo nobenegi srama v sebi. Kaj takega ue more biti nobenemu duhovmštvu prav m pričakovati je vsekako, da se  vsaj  ono duhov
Vrhu t»h portretnih študij po akalemičnih mo delih naslikal je Garm tri pristne portrete živečih dan in to v pasteln h barkah.
To je štev. 21 „Pastel" — neznana dama v rudfečevijoletni oblaki, katere mirnopotezni obraz je kaj simpatičen, zlasti nje pogled je toli mehek in mil, da človeku kar srce pretrese.
Štev. 19 je portret gospodične Stropnicke primadone slovenskega gledališča v Ljubljani. Poleg zjovorne slunoati portretovane dame je povsem naraven in čistobojen nje blelotni inkarnat, katerega prijetno povišuje bela, z rudečkastimi cvetlicami pretkana ter v mične gube zložena obleka.
In končno štev. 4 .Portret" — to je pastelni portret gospe dr. M. v bdi obleki, ogrnjeni z belo. prozorno kožuhovino. S tem portretom se je Gerin iikazal pravega mojstra v slikanji s suhimi pastelnimi hojami, klasični oval portretovankinega obličja je obrisan povaem mehko in sigurno, cvetoči inkarnat. njenih lic je uprav eteričen, jasen in čist, s katerim se strinja kaj skladno toplobojno rude-čilo mirno sklenjenih usten, kar podaje vsemu obrazu izraz blagodejne ravnodušnosti! In v milogledne, rujave oči — koliko bla^osrčja jo udihnil slikar tega podata! — (KoQec prih }
nštvo, ki Se ni na isti nizki stopinji morale, izreče grajalno proti takim razuidancem.   Kaj še! .Slovenec*, glavni organ duhovniške naša inteligencije, je prinesel v odgovor na dotični dopis  .Slov. Na roda* dolg — listek in — prav je dal kapelanom, ki tako delajo, pohvalil jih je in čez vse duhovništvo, — ves humor je zbralo uredništvo — seciral se je neki dolenjski dopisnik „Slov. Naroda" in  .Rodoljuba", ki  bije kapelanom po življenja streže.  (Strahoviti ta človek!)  Priznamo, da je težavno oprati tako zamorščmo, kakor je ona v M>»-tliki, ali ona Avgnštinada v Trebnjem in oni roman iz Ahrucov gosp. Janeza Evangelista Prist >va, Is količkaj.   Še z mladostjo kapetanov se ne da opravičiti,  ker so  se tudi  roke starejšega duhovnika vm-s prikazale, kakor je v metliškem  slučaja dokazano.   Ali s tem, da se (p-av odkrito rečeno — brez vsega daha,  brez dovtipa — in humoristika vsega Slovenčevega uredništva se hoče v tem listku v polnem bleska pokazati) tako ljub i ne umno, tako naivno ki >b isa in vsega zlodja vkup spravi o osebi kakega dopisnika nasprotnega lista, s tem se vendar ne opraviči dotična  prikazen.   Je  že  res, dotični feljtonist se je močno trudil; vidi se, kako se mu j" uboga glava potila, ali napisal ji   le   dosti ne umnosti in s tem le s ojira Ijndera in svoji stvari škodil.   To pa za to, ker zdaj še le lahko ka'eri teh   liberalcev spiše kaj več komentara o tej metliški farov-«ki grdobiji. Torej .dobro ete fanti« delali!*   .Tako naprej!4   Kambič je pred sod..š V m z vsem inogičino cin zrnom r*kel: S-m in še b)m ni še hujše. Kambič je grozil. Vprašanj te kakega vaših juris'ov,  če ne najde  do  100 paragraf iv našega kaz  zakon«, kako določbo, ki je ni tako z la'ika jemati.   Djbro je,   vrl  fant je! — Vprašajte tuli vaše juriste, če je po kazenskem zakonu prav, Če se tako z denarjem ravna,  kakor se je v farovžu v Hidovici iu v firovški posojilnici v Meti ki rav-uelo.  V vaši L°onovi družbi je baje   na meterske stote učenosti  zbrane,  tudi juridična je vmes. Bo-d te  malo,   malo  pametnejši,  ne  tako   z ognjem Igrati, vsa učenost  vaša ni  nič  vredna,  č« tako noimno postopate. Ucez zamere gospodje kolegi pri „Slovencu",   hočem   vas   pameti   učiti.   J <z sem dobro piepričan o tem, da vam je ves svet pornada, da se vzvišeno mislite nad vso zemeljsko gospoiko, tuli se mislite tako učene, di gospodu B >ga v tem hudo   konkurirate, ali doslej ju^tica fie ni razup ta grd i ženska in ni kak it v lepem srednjem veku v vaših  rokah.   Čemu   prav  dajati  ljudem, ki tako brez glave še bolj neumne in od njihove  mize ži« veče mlade može, kakor je ta Kambič, zapeljujejo, da pridejo v take — verjemite rai, mej posvetnimi ljudmi infamalne kazenske pravde.   Ia še več, jim dajati poguba, da z grdim cinizmom pred sodiščem izjavijo, da bodo še obrekovali, ko so vendar sami sodniku obstali, da to ni prav. Vzemimo, dt taki reveži .še globoke *<e za gazijo, in ker iz rok v usta živijo, koliko nečuvenosu Uhko napravijo istim, ki so j-h imeli v svoji  službi.   Ker m<>j boljšimi me šč.ini   vaši  duhovensk' agitatorji ne dobijo tal, — ka ti verjemite mi tudi to, neka averzija proti vam je ljudstvu v krvi, — vzamejo vs«, kar zaslužek išče v svojo službo. In   u so ti mladeniči vaši časih vina prepolni i   ali  drugače  preodkritosrčui.    Vse huJe misli obletajo in te si tak človek  dobro zapomni. Rab jo se tudi za izvršite,? raznih nelepih del; te si tudi zapomnfjo. Mira dosti maš 2a to maševandi biti, da se kakemu takemu služabniku enkrat usta zamašijo! Veliko stane kak tak „kršćanski* človek. Torej svetujem Vam, gospodje kolegi pri .Slovencu*, da malo, malo pametnejših praktik uJite vaše ljudi, naj bodo že isti kapeUni, ali  župniki.   Storim to za to, k<=-r se mi mladi, neizkušeni vaši ljudje smilijo, ki v svojem neumnem političnem finatzmu ne poznajo mej do ka'erih sme človek   v   redni državi iti v preganjanju svojega političnega nasprotnika. Ne bom moraliziral, to vam nasproti bi pomenilo bob v steno metati — alt z obče  človeškega stališča se mi ne zli prav, ako vi, precaatiti gospodje, politični boj tudi raztegnete v preganjanje sorojakov v njih  privatnem  in   gospodarskem   življenju. Vi hočete strah delati. Ljudje se vas naj bojijo, ker z lepa nečejo priti pod vašo lopo.   D )bro,  z vsemi sredstvi! — Marsikateri, ki gosp:darsko  ni trden, a i katerega ženo je spovednic i omečila, da potem doma pek' l   d-la,   bo   miren,  bo   posltižen postal. Ali kaj je s tem dobljeno? Pokvarili ste mu značaj in pri prvi priliki bo rekel tisto besedo,  ki simo iz treh Črk obstoji in bo še nekaj dodal. Iu jezen, bo še bolj zasledoval  vaše življenje  in  saj veste, celibat je izvor  marsikaterih  gnusnih djgodjajev, ki jih moramo nenaravne imenovati.    Ko se malo okrepča, pristopi zopet stranki, ki je vam nasprotna in potem pride vaša glorija na  veliki  zvon. Le sovražnike izgoja tak  strah.   Druzega prepričanja mu ne boste dati mogli lzgojen je drugače in vaše nadvlade čas je že  ininol.   Mrtvi  ne  u m tajaj o iz grobov.   Preživelo gospodarstvo hočete upeljati v oblikah no vej š h gospodarskih evolucij in na tem potu ne more z vami.   Facit tega vašega strahovanja bo le ta, da se vas zaničuje, kar je nekaj druzega, nego sovražiti. In ker vi z moralo ne ob čujete ravno najlepše, bo tudi tem vašim straho vancem vam nasproti vse dobro.   O tem še nečem govoriti, da se vam ti ljudje v cerkvi  na tihem smejejo, Če vas slišijo, kako učite druge z resnimi obrazi — Kristov nauk poštenosti. Pa treba bo izkazovati takim atrahovanoem tudi kake dobrote.
Dali vam ti ne bodo ničesar, dajati boste vi morali, drugače tod i strah nič ns pomaga.  Saj se lahko nide,   saj   nimate   jurisdikcije,   ne administracije države,  dežele   se  v  rokah ia  one države ne boste nikdar več imslii.   Mtnolo je, — kmetske države  srednjega  veka,   podlage   vais premoči, ee   ns vrnejo  nikdar  več v kultiviranom svetu. Pa vase občinstvo, ki vaše obrambe bere t Kakor že povedano, je vaše odobravanje sodno dokazanega konkurenčnega boja v Metliki ee tisk-tlo v listu, kojega vsak farovi na Slovenskem ima Vi pišete tako, kakor mislite, da bo prav vašim bralcem. Vsak nepristranski človek bo, čitaje mediški dopis v   .Narodu'   in   vaš  listek   .Kaplanom",  m sliti moral, da  morajo važi  čitatelji  neznano naivni Ijadje biti, ki tako neumne replike prenašajo, pa že kot feljtone. Da tak zagovor tudi le ti odobravajo, to je prva misel, ki se uriva, ali tudi to se lahno misli:  so vsi jednaki.   To pa je žalostno za vea narod, ki toliko denarja za izrejo dubovništva plačuje. Nekaj  starejših, ali tudi  mlajših  teh   bi I* moralo več omike imeti in tudi več o tem misliti, da propaganda tacega anarhizmi sploh udom kake druž ne,  če  hoče ista obstajati, ne more v dobro služiti. Boj z noži je to. Sij ni res, da boljše narave   tak konkurenčni  boj   kakor je imenovani, odobravajo;   odobrava sa   le   zaradi   tega,   da se svojih prenapetneiev ne pusti na codilu; taktika to zahtsva, organizacija in misel, da ae na sme fanatizma  zatreti,  ki ima vendar le svoje zaslnge v težavnem   boju   za   prvenstvo   farovžev   na vssh stran di narodovega življenja. Ni pametnegi človeka, ki bi načine boja, kakor ga v Belokrajini nekateri duhovniki proti srednjemu stanu vodijo, mogel opravičiti. Z nobenega druzega stališča, kakor z on »g« anarhizma se ne d t opravičiti.   Tako  pridejo vsi dihuvn<ki pod ista moralna vesla.   Pa eta neumneži. Oprostite, to je res. Hirarhija kat. cerkve na Slovenskem b) namreč gotovo enkrat morala drugačno taktiko imeti;   ve se na svetu obrabi, tuli način   boja;   obrabljeni,   skrhani   agitatorji bodo morali v zasluženi pokoj kanoiikaov  in drugi, še ne diskreditirani ljudje, bodo morali za orožje prt-j ti. Ali kje j h vsetl, ko so vsi pokvarjeni, vsi ua slabem glasu! — Vidite torej, preč kolegi pri .Slovencu" nad iu pod črto, da si sami s takimi neum • nostmi škodujete. Prav odkritosrčno vara to povem, di ne boste reki', d\ vas sovnžim. Smatram namreč boj z vami duhovniki kot jako koristen. Mrtvo jezero  bi b do življenji  našega naroda drugače in bij proti nemštva zahteva duševno razvit narod. S paternoštrom pa ni  premagamo ne   Nemcev, ne Lihov. Torej, če stvar hladuokrvno prav z vašega stališča pogledamo,  najdemo, da je prav nerodno tako vaše počenjanje in celo odobravanje tako silovitega boja za bti ali ne  biti vaše nadvlade nad vsem  kar živi na Slovenskem. Ia k tj čudni ste, če se nad tem tako hudo zjezte, ako kdo najgrše prikazni vašega bo;a zapiše in v t*sk spravi! Vsaka živalica se brani in tuli to maj' no slovensko meščanstvo misli š) živeti.   Kmet ne more postati, v proletarijat rudokopov in f*brik ne hodi rad, če ni nijhnjša sila.   Pa tam na slovenskem Štajerskem tudi pravijo, da se bojujejo le za to, da meščanstvo pridobijo v narodni t*bor,  ker posvetni naši ljudje tam prav ozbiljno mislijo, da vse ni nič, če meščana ni narodnegt v narodovem orginizmu. Veleposestvo naše, aristokracija naša, je stcer pobožna, ali člen slovenskega narola neče biti ; pačje nemška do naj-mlajšegi uda   Ziaj pa še brez meščanstva! Zlodj naj čudeža dela v takem biju ! In tam na Primorskem: Trst, Gorica, Rska, so italijanska mesta I Ali niste tako sladko klicali še pred nedavnsm k slogi v svetem imena domovine, da se ložje tujstvu ubranimo? Za figa moie vas bo imel svet, če tako noža nastavljate še temu kranjskemu narodnemu meščanstvu in vašo domovin ko  ljubezen   bodo imeli za tako hladno, d* je zmrzniti zraven nje.   Pa še ta neušečnost:   Ljadje bodo celo mislili, da je ta ljubezen goljufija in duhovnikom se kaj   tacega, — Bog nas varaj tega greha, — vender ne bi smelo očitati. Glejte tudi v tem se vam potem tla udirajo, in mesto da bi tiste vaše liberalne ali socijalno-demokratične kolege, — sit venia verbo, — ki vas svarijo, na liter dobre farovške kapljice povabili, jih še kolnete.  To ni pametno, kolegijalno pa kratko malo ne.   Dasi nismo mi pri .Narodu" in .Rodoljubu14 tako profundnega znanja, tako humorističnih žil, kakor tam pri .Slovencu", nekaj le vemo po vedati, drugače se vaše učene in preučene glave s takimi smetmi ne bi po dolgih foljtonib in člankih ukvarjale, še posebno ne,  ker vara je pred vsem naloga, meriti, trasirati pot, ki vodi v nebesa in za oJpočinek v tem trdem delu ni treb i toliko se spotiti, bijuvaje na te grde liberalce.  Ljadje smo, krvavi pod kožo, kakor vi, ali dobrotniki smo le vaši, ker vaše trasiranje  mora vrlo dolgočasno biti, in mi vam damo za cele mesece uvodne članke, feljtone, notice in  le, če Tavčar in isti   vražji dolenjski dopisnik kaj ne grešita, razpravljate vaša trasiranje ceste v nebesa in isto se, kakor dobro poučeni ljudje pravijo, še v farovžih  ne bere. Ne-hvaležnost ni najlepša lastnost.  Tako. Zdaj pa a B)gom! Naj vas sveti Duh razsveti, mi smo svojo kolegijalno dolžnost storili, pokazavši vam z našega posvetnega   stališča   vašo   neumnost, ki   je rada spojena s najgršo hudobijo.
W' DaJje v prilogi. "^H
gjlgn ,tMt»ri>hkrBni fr«r*flla 61. 219, di)6 24. septembra tfttt&.
Slovensko gledališča
(.Gospod   ravnatelj". — Veseloigra v treh dajanjih, francoski spisala Al.-x. Biiaon in Ferd. Ctrre.)
Francoske veseloigre so elične e pikantnimi jedili preobloženi mizi. Vsak, kdor seda zanjo, dobi kuk založek, ki mu gre v slast. K*rk di so uprizo rili na slovenskem odra francoskih veseloiger, so po večini ngsjale občinstvu. In to je umevno! Saj je našemu gledališkemu občinstva tuj«* to lahko razkošno, pisano, avobodno življoj« veselega in živahnega Pariza, zatorej ga zanimajo dejanja takih iger, ki nam odpirajo pogled v njega vihravost in mnogoličnofl'. tUs je, da opleta pravn dejanje f an coske veseloigre • bdica prizorov, ki ne eodijo strogo k njemu, a nam pokažejo docela značaj, mišljenje in čustvovanje delujočih oseb.
In tako je tudi z .Gospodom ravnateljem", ki smo ga videli sinoči prvikrat na eloven skem odru.   De Ia M tre, ravnatelj  v minieteratvu notranjih del, pod Hi   podpr*dvktorat gospodu Lam-bertinu, ne zato, ker ga zanj   usposabljajo njegove zmožnosti, nego zato, ker ga k temu prmli z navidezno ud.inost.jo in pnhlmjeno ljubeznivostjo sva kinja Lanobertinova, lepa in zap lj va vdova Suzana, ki ne  predstavi gospodu ravnat. I|ii  kot žena ..že leznega moža".  Lainbertma   in ki poda  ko se razjasni zvijača, De Li Maru končno mehko sv .»o ro Čico v zakon.  To je
premalo za veseloigro v treh dejanjih. Zatorej sta postavila pisatelja na oder še več drugih os b, ki opravljajo v igri važne in nevažne posle in ki glavno dejanje prav lepo podpirajo in razlagajo n. pr. Bou-quet, CbaiardoD, Gentil, Pingoum.
Prvo dejanje nam kaže skromno domovanje Larobertmovo, ki živi z dohodki uradnika v mini sterstvu ljubljeno m ljubečo svojo ž no Gilberto ter taščo, gospo Mariolle — plitvo izobraženo žensko, ki ume prorokovati na kvarte, ki je pa poleg tega jezična, renolutna, za boljšo bodočnost zetovo in hčerino zavzeta žena. Razpisano je mesto podpre-f-kra. Tašča in Gdberta hočeta iti k ravnatelju priporočat Lam bert i na. Ta jim kaj tacega strogo prepove, kajti protekcijo sovrad. Poleg tega pa se eilno boji za svojo lepo ženico, kateri bi mogel biti don Junu De Ia Mare v istini jako nevaren. V tem ee vrne iz Amerike svakinja, vdova Suzana in — kakor smo povedali zgoraj — upliva na gospoda ravnatelja tako odločno, da podeli dobro službo Lambertinu. In to je glavna stvar! Gospodu ravnatelju v ministerstvu notranjih del, parasitu v raznih zakonih lahkoživemu samcu, ki ga oklom nasmeh ženskih usten, omaje trdne sklepe zapeljiv pogled živega ženskega očusa, ni glavna stvar zmožnost podrejenih mu uradnikov, nego vse mu je ljubko vanje in zabavaoje z lepimi sorodnicami in sopro gami uradnikov. In tako je p^tisnda tudi navihana Suzana pero v roko De Ia Maru in je imenovala avaka La uibertina podprefektom!
V tretjem dejanju spozna gospod ravnatelj zvijačo, zasnubi vdovo Suzano in obljubi srečnemu Lambeitinu, da ga imenuje za leto dni prefektom. Plemenita osveta!
A BisRon in F Car re sta hotela z „Gospodom ravnate ljetu" im pisati satiro m pokazati ženski npliv pri oddajanju služb, a ta satira — kakor vse francoske satire — nima bas preostrega rezila.
G. režiser lnemann je tudi igro izborno uprizoril in naštudiral ter je igral naslovno ulogo prav mojhteraki. Bil je g. R lnemann v igri in maski tak Do La Mare, kakoršnega si le moremo misliti. Ustvaril je z včerajšnjim ,Gospodom ravna teljem" pristnega metuljastega Parižana. Vredno se mu je pridružila gospa I. Polakova kot pikantna Američanka Suzana, ki je igrala svojo zapeljivo ulogo iiao in d vršeno ter se je zlasti v drugem dejanju, v prizoru z g. Inemannom, pokazala razumno in izvrstno igralko. Prav dobra je bila gospa Danilova kot gospa Mariolle, ki je docela pogodila nje jezikavoat in primitivnost. Takisto nam je zopet ugajala gdč. M. Ogrinec, ki je igrala mirno in prikupno Gilberto prav lepo. Gospa 1. Polakova (in tudi gdč. M. O gr i n ec) je imela jako le] e, ukusne toalete.
Go«p. R. Deyl je nastopil tudi včeraj v večji ulogi uradnika L- inbertina ter nas je z lepo, uglajeno igro prav tako zadovoljil kakor pri prvem naetopu preteklo sredo. Ne moremo si kaj, da ne bi i/reki i priznanja ob njegovi vztrajni, plodov iti pridnosti, s katero ee uči slovenščine. Manjšo ulogo malomestnega župana Pmgouina je igral z dostojno in s pristno korrnko g. J, Prej a c, ki je oblekel nerodnega svojega župana v prav primerno masko. Salonske veseloigre si ne moremo misliti brez oRci-jalnega sluge. Tako se je sukal tudi včeraj po odru moralizujoći stari Bunel, ki nam ga je predstavljal g. VI. II o u h a. G. Vi. Ho n .sa je imel sinoči priliko, da nam je pokazal košček svoje komike, zakaj bil je v igri in govoru zares izvrsten Buuel. Vsiljivega Bouqueta je v vsem prav dobro pogodil g. A. Verovšek, ki ima za take vloge poseben dar. Lahkoživega Lardillaca je primerno igral g. A. Dauilo. Manjše uloge so dobro izvršili g. Er. Lovšin (L.fjgeois). g. M Fedyozkowski (Chalardon), g. Štur m (Geutii) in glo. A. Bitenc (Adela). Občinstvo je bilo prav radodarno s pohvalnim ploskanjem ter se je prav izvrstno za bavalo.
Prepričali smo se zadnjič in včeraj, da se osobje slovenske drame resno trudi, da bi dvignilo našo dramatično umetnost ter zadovoljilo naše < b činstvo. Ž-1, da to občinstvo ne kaie niti do igralcev in igralk, do njih napora ia dobre volje, in niti do slovenske drame onega zanimania, ki bi ga povsem zaslužili. Včeraj je bila šele druga gle dal ih ka predstava v letošnji sezoni, uprizorili so zopet noviteto, ki je stalno na repertoarju dunajskega- dvornega gledališča in tssfa drugih večjih gledališč — in še je bilo gledališke napol prazno! Stojišče je bilo pač polno, tudi lože niso bile prazna, zato pa je bilo praznih večina sedežev v parteriu. In to vendar ni prav ! —a—
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 24 septembra.
— (Slovenska driavnozborska delegacija in parlamentarna večina ) Slovanska krščansko-narodna zveza se je postavila na tisto stališče, katero smo zagovarjali mi, stopila je namreč v dogovor z večino in z vlado, in od zagotovil in po j em I, katere dobi je odvisno, kaj potem sklene. Dotično akcijo je .zveza" začela v včerajšnji seji poslanske zbornice. Končana še ni, kajti sledila jej
vse!   A to bi bilo vsekakor | bodo fa druga po8vetovanja    Po naših infor
macijah je jako mnogo upanja, da ostane zveza navzlic vsako pogajanje z desnico in z vlado izključujočim sklepom kranj ske katoliško-narodne stranke v parlamentarni večini Z oz rom na to je vsaka da'nja polemika o vprašanju izstopa iz večine nepotrebna.
— („Slovenec") nam oč;ta včeraj, da je bil zaključek našega prvega, nad vse vladnega(M) članka „Naj-li gremo v opozicijo", .da je jedina naloga „S!ov. kršč.-narodne zveze" skupaj ostati in Čehe podpirati". Kdor se potrudi in pogleda naš članek, tisti najde takoj, da je „Slovenec* ves drugi del dotičnega stavka odščipnil in sicer v namen, da mu podtakne drug smisel. V tem so naši .Slovenčevci" od nekdaj mojstri. Dotični stavek našega članka se glasi: .Vse, kar nas pri .Slov. kršč.-nar. zvezi" zanima, je to, da ostane združena in da e številom sojin glasov podpre Čheter tako pomore, da pridejo na kr milo slovanske stranke, da se premeni politični sistem". To je pač vse kaj druzega, nego nam je podtaknil „SlovenecV To konstatu jemo, sicer pa nas ni .Slovenčevo" postopanje prav n č presenetilo. Ro bi sv. Pavel danes živel in s kakim Titusom korespondira), ne mogel bi .Slovenca" bolje karakterizirati kakor s tistimi besedami, katere je n pisal o Krečanin, a od takih ljudij ni pričakovati lojalnosti.
— (Nagodba in slovenski poslanci.) Iz meščanskih krogov se nam piše: .Slovenec" je zadnje dni veliko govoril o tem. naj se nagodba z Ogersko odkloni, češ, da to zahteva kur s t našega kmeta. Povedali st* mu že včeraj prav dobro, v koliko smo Slovenci pri nagodbi direktno interesi-rani. Dostavili bi lahko tudi, kako ogromno škodo bi imela vsa cielitvauska industrija, če bi vsled od klonitve nagodbe izgubila ogersko trž šče, in da bi v tem slučaju — ker ni za nas odprtih druzih tržišč — bila za vselej uničena vsaka slovenska industrija, kajti potem bi druge cisltvanske dežele producirale toliko mdustrijalnih izdelku., da bi v naprej zadušile vsako novo konkurenco, a da je lastna Industrija za nas Slovence življensko vprašanje, to ho klerikalni poslanci v deželnem zboru sami priznali. Toda koristi kmeti. „Slovenec* je j ovdarjal samo te. Kaj koristi kmetu r 8 zahtevanje, da se nagodba odkloni brezpogojno? Slovenski kmet ne plačuje vsled kvote na Cislitvansko spa-dajočih troŠkov, torej v tem oziru ni možno govoriti o direktni škodi. Oškodovan je slovenski kmet vsled kvote le v toliko, da se tisti del prispevkov, katerega Cislitvanska vsled kvote preveč plačuje za skupne potrebščine, ne porabi zanj, da torej ne participira pri prebitkih iz dobodkov aktivnih dežel, Češke, Moravske in Dol. Avstrije Vse neugodnosti, kar jih imajo slovenske dežole od nagodbu, odtehta to, da dobivamo iz Ogerske žito, oziroma moko. Nobena slovenska dežela ne pridela toliko žita, kolikor ga potrebuje, primorani smo torej kupovati ogersko moko. Skoro ves kruh, kar ga zavžijemo, je iz ogerske moke, in da bi v slučaju, ako se nagodba odkloni in Ogerska zapre avstrijski industriji svoje meje, Cislitvanska na uvoz ogerskega žita in ogerske moke določJa visoke carine, to je naravno in ob sebi umevno,   Kdor je torej absolutno proti
nagodbi, tisti hoče slovenskemu kmetu kruh podražiti Toliko, ker je .Slovenec" tako odločno po-vdarjal interese elovenskega kmeta.
—   (Rspertoir   slovenskega gledališča.)
Jutri, v nedeljo, s« bode predata. Ij.i i t na našem odru  znamenita   češka   narodna  igra   s petjem , J ur č kove nanje", spisal I. K. Tyl   Prav letos praznujejo Čehi  90letnico  rojstva  tega velezasluž nega rodoljuba, čegar spomin ostane  mej narodom vsled njegovega jako vspešnega  kulturnega  in političnega delovanja  neumrljiv    Tyl je  bil namreč kot   igralec nčitelj dramitelj  češkega naroda. Kot vodja potovalne družbe je budil s svojimi izvirnimi, iz narodnega življenja in narodne zgodovine zaje« timi mnogoštevilnimi igrami svoje rojake k zavednosti ter jim prižigal luč prosvete in svobode. Ty love igre niso kdo ve kako duhovite ali  po svoji vsebini znamenite,  pač pa  so vse pristen in jasen izraz naroduo čutečega in mndečega Slovana. Vsled tega pa se igrajo Tvlove igre še danes  povsod na Češkem z lepimi vspehi.    V nedeljo se predstavi v l \ lovi igri prvikrat v veliki ulogi naš komik, gosp. VI.   Housa;   igral   bo   namreč   naslovno ulogo Jurčka.   Gosp. Housa je komaj meaeu dnij na Slo-veuekun, zato je naravnost čudovito, da more nastopiti že jutri v toli obširni in toli težavni ulogi. Gosp  Housa bode zapel — poleg pesmij   in dueta svoje uloge — tudi par novih  kupletov. Takisto bo pela go«pa Polakova — poleg dusta   z Jur-čkom — veh pikantno vložko    Gosp. Prejac pa ■topi pred občinstvo z  izvirno,  histno kompozicijo .Domovina",  katero je zložil prav za svojo ulogo po besedah Sim. Gregorčiča  Ker je igra tudi siuer prav skrbno pripravljena ter nudi mnogo velezani mivib {sprememb, bo občinstvo s predstavo gotovo prav zadovoljno.
— (Ljudska pivovarna katoliško narodne stranke ) Z razmb Htrumj se nam poroča, da kun sorcij, kat» ri hoče kupiti Perlesovo pivovarno in ustanoviti ljudsko pivovarno, še vedno ni izgubil upanja, da še vedno deluj* na realizovanje svojega načrta ker se nam deuar smili, se hočemo še je denkrat vrniti k tej stvari in napačnost tega načrta pojasniti z nekaterimi podatki, ki smo jib posneli iz knjige Levter Hensove „Der Bierbrauer". Računski zaključki, kateri so bili v zadnjih letih predloženi dež zb ru, izkazujem, da se na Kranjskem p vžije k večjemu 100 000 hektolitrov piva na leto. Na zvišanie konsuma p tč ni misliti, toliko manj, ker se čedalje več vi .ograd.>v obnavlja in se bo kousum piva v-sb-1 teg t samo zmanjšal, ne pa povečal. Izmej kranjskih pivovarn zvarijo povprečno na leto: Kosler 53 000 hI , Perles 2000, Auer GOOO, Fiohlich na Vrhniki 7000, Mayr v Kranju 4000, Liebmann v Senožečah 12 000 Jaklič v Kočevja 4000 in Stare v Mengšu 12 000 hI. Od te množine izvažajo iz dežele Kosler 17 000, Lvbmann 9000 hI. ostali pa samo kako malenko-t, kitere ni v po£tev jemati. Razen piva teh domačih producentov, sa povžije tudi nekaj piva is družili dežel. Nova pivovarna, katera se ustanovi v Ljubljani, bo torej od prvega dneva prisiljena na konkurenčni boj najhujše vrste. Psrlesova pivovarna ima sedaj svoje odjemalce samo v I. uhliani in v najbližji okolici ljubljanski. Ako bo hotela dobiti kaj ve'; od.emaleev, morala bo odjemalce drugih pivovarjev privabiti k 8*bi. Pivo že radi vode ne bo moglo konkurirati z boljšimi , s kvaliteto ne bo moglo izpodriniti nobenega drnzega, konkurenca se bo torej naslanjala samo na agitacijo. S to pa ne bo dosti opra-\iti. KohI.t ima odjemalcev po celi dtžeh, če jih izgnbi v jednem kraju, j h pridobi v drugem, saj tudi on ne bo držal križem rok. Frohlich i.na vso vrhniško okolice in mu ni možno škodovati, v Kočevju vlada Jaklič, v vsem kamniškem okraju se pije Staretovo pivo, v kranjskem Mayrjevo itd. Ti producentje so tako zvezani z odjemalci, da jim katoliška pivovarna ne bo Čisto nič škodovala, zlasti ne, ker jih prevažanje piva mnogo manj velja, kakor bi veljalo ljudsko pivovarno, ker so bli je odjemalcem. Perlesova pivovarna bo torej precej omejena na sedanje odjemalce in na nove ne smo dosti računati. Sedaj nekaj besed o rentabi-liteti. Vsaka pivovarna potrebuje pivovarskega mojstra, ki stane vse skupaj na mesr-c 150 gld., pivovarja, ki stane 60 gld., sodarja, ki velja 40 gld. in delavcev, ki veliajo 30 gld. na mesec. Perles skuha sedaj na enkrat 24 h ktol, ki stanejo 130 gld. (hmelj 10 gld., ječmen G5 gld., davek od knhe 48 gld, drugo 10 gld.) povprek torej 5 gld. Denimo, da ga, le z največjo varčnostjo in previdnostjo, velja hektoliter samo 3 gld., vse osebje pa na leto samo 3000 gld. in računajmo. Pivo velja Perlesa po 3 gld hektol.. ker skuha 2000 hektol. 6000 gld., proda ga po 12 gH , t. j. za 24.000 gid.. torei je d bička 18 000 gld. Da-želna naklada znaša 2000 gld., užttninski davek 4000 gld., osebje 3000 gld, skupaj 9000 gld.. torej je dobička še 9000 gld. Ako kupi konsorcij pvo-varno za 180 000 gld., so mora ta kapital obrestovati vsaj s 5 °/0 kar  znaša 9000 gid., tako da bi
del ves dobiček za obresti in bi ne ostal noben kra car. Ker pa vzdržavanje veliko velja, ker je trvba za led, za ledenice, za sode, za vozove lepo avoto v račun postaviti, ker treba odjemalcem da jati kaj povrh, ker treba plačati .bierversilbererja« in knjigovodjo, ker treba zamenjavati pivo in ee mora 10 računati na kelo, je očitno, da del op čarii ne bodo dobili nobenega krajcarja obresti od svoj* ga kapitala. Ako ae pivovarna razširi, se raz-mere prav nič ne premene, zlasti ker — kakor rečeno — ni opati, da ee pomnoži Število odjemalcev, Toliko 7golj iz dobrohotnosti, ker ee nam smili slovenski kapital,
— gospodinjska šola) ces. kr. kmetijske druib« kranjske v Ljubljani se bo otvorila sredi meseca oktobra t 1. — Današnji številki nagega lista so priložena pravila te šole, ki bo opremljena s podobami, katere kažejo šolsko stavbo in n« tranje prostore Splošno se priznava važnost strokovne vzgoje tndi ženskega spola v kmetijstvu, zato po vseh deželah enujejo ali pa so že ustanovili gospo dmjnke šole. Napominjana šola je šesta v Avstriji in ponosna sme biti naša dežela, da je mej prvimi, ki je jela skrbeti za strokovno naobrazbo svojih gonpodinj. Srečen slučaj je pa ob jednem nanssel, da so se vsled prijazne ponudbe tukajšnega zavoda .Manjamšča" dobili zelo primerni šolski prostori, vsled česar je kranjska gospodinjska šola najlepša in najprimernejše urejena mej vsemi v Avstriji. To šolo prizadetim krogom toplo priporočamo ter javimo sporočilo c. kr. kmetijske družbe, da je v soli še nekaj mest praznih. Kdor ima t-daj kako za to šolo sposobno hčerko in je v stanu v prilogi označenim zahtevam ugoditi, naj nemudoma vloži prošnjo za sprejem. Šolnki tečaj traja jedno leto in morajo gojenke stanovati v zavoda, ki je pod nadzorstvom sester iz reda sv. Frančiška.
— (Na o. kr moškem in ženskem učite Jjišdn) se bodo vršili pismeni   ponavljalni zrelostni izpiti v sredo, 2S. t. m., ustni pa v četrtek, 29. t. m., od 8  do 12. ure.
— (Kmetijsko-kemijsko preskušališče), kr ee je otvorilo eredi minolega meseca, deluje že popolnoma. V prvem mesecu so nam poslale oblastva. družbe in zasebniki 26 predmetov v preiskavo in to: 7 različnih poskušeni vode iz studencev in vodnjakov (bakteriološko kemična preiskava), 4 po-skušenj ilovine, 3 poekušnje vina (preskušnja pristnosti), 1 ponkušnja mleka (bakteriološka preiskava) in 11 pisknšenj Thomaeove žlindrovske (do o< ba v citrstU raztopne fosforne kisline). Razen tega je več strank zaprosilo v zavodu raznih poučil. Navedeni podatki dokazuje, da se je z uatanovitvijo tega znanalvenega zavoda uetreglo dejanski potrebi.
— (Priporočene knjige )   Visoki c. kr. de želni šolski svet v Ljubljani je z razpisom od dne 18  avgusta t. ». št. 2172 po okrajnih šolskih sve tih   priporočil  vsem   ljudskim   šolam za šolarske knjžnite sledeče knjige: 1. Hubadovo: .Franc Jožef I."; 2 Lebanovo: .C e b o v i n" in 3. Z u panovo:   .Fran  Josip  I-,  slavni   c. kr.okr. šolski svet v Krhkem pa je z razpisom od dne 14. septembra t. 1. št. 1260 naročil,  da se  za šole v okraju nakupijo sledeči mladinski spisi:   a) Knjižnica   za   mladino   (GabrŠčkova)   od   17—24. zvezka;  b)   Dimnik:   .Pripovedke  iz avstrijske zgodovine*;   c)  Kosi:   .Sto   narodnih Legend"; d) Le ban:   .Sto berd  za otroke";  e) Le ban: .Na različnih potih".
_ (Podoba cesarice Elizabete) primerna
za okvir, je ravnokar izšla v založbi g Fr. Bonača. Podoba je jako lepa in na močan karton natisnjena. Dodane so ginljive besede, kalere je cesar izrekel I. 1889 o umrli cesarici. Cena 10 kr.
— (Tatovi na ljubljanskem polji) kradejo sedaj prav piidno poljske pridelke. Policija je včeraj po polji patrolirala in zasačila neko žensko, ki je bila na njivi usmiljenih sestra, nakopala in nakradla vrečo krompirja in je hotela ž njim pobegniti.
— Najden frak ) Pri mestnem policijskem nradu nahaja se frak, kateri je neka branjevka našla in tamkaj oddala. _
— (Osebne vesti.) Avekultant g. dr. Karol Snider je imenovan sodnim pristavom v Tolminu. Sodni kancelist v Sežani, g. Andrej Jamšek je premeščen v Ajdovščino, dijurnist g. Fran Čargo pa je imenovan sodnim kancelistom v Kanala.
— (Suša na Krasa in odpeljava Reke) Iz ilirsko bistriškega okraja se nam piše 22. t. m.: Skoraj bosta minula 2 meseca, odkar nismo imeli — z jedno majhno izjemo — kaplje dežja. Vsi studenci in potoki in sploh vse se je že pobuštlo in nastopilo je strašno, splošno pomanjkanje pitno vode. Zlasti občutimo ta nedostatek na zgornji „Pivki", kjer pijemo uprav mlakužo in res pravo božje čudo je, da še ljudstvo ni začelo I »J. Čudno pa potem takem tndi ni, da je presahnila celo voda Reka, ki teče od Ilirske Bistrice dalje in katero hočejo TržaČani odpeljati po ceveh v svoje mesto. Vsi mlini in vse pile ob Reki stoje že več tednov ter morajo ubogi tukajšnji kmetovalci po teden ali še več časa čakati, da jim mlinar zmelje jedva po 1 mernik pšenice ali turšice, ker ne more zbrati več vode. V zadnjem času pa je še to ponehalo! Denarja ubogi kmetovalec tudi nima, da bi se kupil potrebnega živeža v prodajalni in tako mora pri vsem evojem pridelku ali stradati ali pa ee za-
dolžiti. Res. pomilovanja je vreden naš kmet! In take zle razmere so sedaj ko nam Tržačani še niso odpeljali vode! Kaj ps bo v prihodnjosti, povprašuje ae žalostno, zbegano ljudstvo, ako se to v istim sgodi, ker smo mi v pravdi z zastopniki mesta Trsta propadli v najvišji instanci, namreč, da nam odpeljejo vodo? Potem je gotovo, da ob vsaki ie tako majhni suši ne bode dostajalo vode. — Deželna vlada ee je v evojem času jako toplo zavzela za nas in tndi resnično ovrgla reku r z tržaških zastopnikov, rekoč, da bode o suši pomanjkanje vode; minieterstvo je pa to razsodbo ovglo, opiraje ee na .dokaze* nekaterih dunajskih inženirjev, ki so trdili, da vode vzhc odpeljavanja ne hode nedostajalo tudi v najhujši suši. Eklatanten protidokaz tem .dokazovanjem" je se danje vodno razmerje Reke in deželna vlada se najuljudneje prosi, naj bi blagovolila še jedeokrat spraviti to zadevo v tir ter nomad ima odposlati na lice mesta, ako treba na občinske stroške, de Želno komini o, ki naj bi se uverila o istinitosti tu navedenega ter potem nadaljo ukrenila, kar treba, da se o po v r ž e i o ti nepravi dokazi, valed katerih so upravičenci pravdo z mestom Trstom izgubili.
— (Značilno) Cesarjev oklic .Moji m narodom" so dala oblast va v Celja nabiti samo v nemškem jezika !
— (Poročil) se je 19. t. m. odvetniški kon-cipijent g. dr. Vladimir Ravmhar v Celju z gdč. Antonijo Sterle iz Z-gona Čestitamo I
— iGoriški deželni zbon je imel včeraj svojo  tretjo  in zadnjo  sejo,  na  katere dnevnem redu je bilo sklepanje o oprostitvi  osebne dohoda rine o i deželnih n klad in volitev deželnih zastop nikov v davčne komisije.   Slovenski poslanci se te seje niso udeležili,  a   ker ee je je udeležil knezooadškof dr. M ■ s s i a , je bil deželni zbor vzlic temu sklepčen. Lahi so sklepčnost takoj izkoristili za interpelacije, naperjene proti Slovencem. Venutti je iuterpeliral radi abstinence slovenskih poslancev, češ, da je na škodo deželni in občinski upravi, Marani je interpehral radi   slovenske   mestne   šole   goriške   in sekve-striranja jed nega dela me-»tmh dohodkov goriških za vzdržavanje te šole, Verzegnassi pa radi .izgredov"  proti Italijanom na Goriškem.   Ztkou o oprostitvi  personalne dohodarine dež. naklad se je sprejel in izvoljeni so bdi dež. zastopniki v davčnih komisijah, na kar je  glavar s trikratnim .evviva" na cesarja zaključil zasedanje. — Udaooetna adresa, katero je sklenil  dež. zbor v drugi svoji seji, bi bila kmalu padla pod mizo. Slove iski poslanci niso bili  zadovoljni z laškim  načrtom in glavar  je že predlagal, naj se adresa sploh opusti in  naj ima samo  glavar slavnostni  govor,  a  naposled   se je vendar doseglo porazumljenje.
* (K atentata na oesarioo Elizabeto ) Listi poročajo, da je čakal Luccheni cesarico već ar pred hotelom ter se skrival za dreveni drevoreda Grofica Sztaray je šla pol koraka pred cesarico, ker se je mudilo na ladijo. Luccheni je pritekel k cesarici, se sklonil, da ji je pogledal v obraz ter ji zabodel od zgoraj doli — torej nad korzetom — ostro pilo v prsa Lucbeni je potegnil pilo iz rane ter zbežal Cesarica je šla, dasi je imela predrto srce, še 120 kora ko v!
* (Cesarica Elizabeta prijateljica živalij.)
Ko je bila pokojna cesarica v Neaplju, je napravila incognito izlet v znamenito jamo ob La o di Agnano. Neki italijanski vodnik je hotel cesarici pokazati npliv ondi pojavljajočih se plinov ter je zapodil v jamo psa, ki je v malo hipih omedlel. Cesarici ee je pes tako smilil, da je psa takoj odkupila ter proaila vodnika, naj nikar več ne trpinči na ta način živalij. .E buona gente* je dejal vodnik o neznani dami, ki ni mogel razumeti, da se ji smili — pes.
* (Hrvatski igralec — anarhist) „Buda-peŠti Hirlap* javlja iz Zagreba, da se je neki zagrebški igralec o Luccbenijevem zločinu izrazil j«ko sumljivo, da ga je ravnateljstvo za o takoj odpustilo ter da so dijaki s kameni čakali nanj, da ga bi kamnali, ko bi nastopil. Na, dotični igralec je ostal doma. Kdo je ta igralec, liat ne pove, pa tudi .Obzor" ne, ki je vest iz „Dud H." brez vsake opombe ponatisnil.
* (Verdi.) .Mojster Verdi je dal na svoje stroške sezidati azil za umetnike Ob otvoritvi te zgradbe je kralj Humb-rt odredil, da se imenuje konservatorij v Milanu „Conservatorio Giuseppe Verdi" ter je sivemu komponistu podelil naj«išji italijanski red Annncjatin.
* (Socijalnodemokratičnih časopisov) v Nemčiji izhaja 68; in sicer 37 dnevnikov, 16 jih izbaja trikrat, 8 dvakrat in 6 jedenkrat Dohodkov imajo 316 000 mark, izda tka v pa :i 4 3.O0O mark.
* (Poštni parnik .Noordlaud) .Red Star Linije" je dospel, kakor poročajo telegrami z dne 20. septembra v, Newyork.
* (Dama pozvana na dvoboj) V Berolina je ostal neki velikosolec gospej B., trgovki dolžuu
večjo svoto. Ker ni vrnil, ga je tirjsla pismeno. Velikosolec je nato pridrl v trgovino ter ae vedel tako neotesano, ds je vzela gospa bič tet dijaka pognala iz hiše. Druzega dna pa sta prišla k gospej dva akademika zahtevat pismene izjave, da prosi gospa tepenega visokošolca odpuščanja ; ker tega gospa ni storila, sta jo imenom svojega naro-čitelja pozvala na — dvoboj s sabljami. Gospa je povabilo na dvoboj eprejela ter je poslala — policiji.
* (Nov Hngon Šank ) Henrik de Jong Nizozemec, je posnemal morilca deklet Hug. Šenka ter se .zaročil" — dasi je že oženjen — s 4 de-kleti ter jih zapored umoril in oropal.
~^     JDttvilami "
Uredništvu našega I is t a e t a p on la 1 a: Za Prešernov spomenik v Ljubljani (i.
Pranjica Zabred v Gradcu 10 kron. — G. Fr. Pucelj v V-likih Lašičah 3 krone 40 vin, katere je zasluž I s prerokovanjem na karte. —Skupaj 13 kron 40 vin. Živela rodoljubna darovalka in darovalec in njiju posnemovalci I
Kn]lii
it.
— Cesarica Elizabeta. V zalogi gosp. Fr. Bonača izide v torek e štirimi velikimi ličnimi slikami (predstavljajočimt cesarico, napad nanjo in p« greb) okrašena knjižica o pokojni cesarici. Cena 12 kr Odjemalcem večjega števila knjižic primeren rabat.
Telefonična in brzojavna poročila
Dunaj 24. septembra. Vsi poslanci des niče se nujno poživljajo, da se zanesljivo udeleže seje poslanske zbornice  tako  v po nedeljek  kakor v torek in  da zanesljivo  ostanejo v zbornici do konca seje K pomdeljski seji je priti ▼ žalni obleki.
Dunaj 24. septembra   I* vrže val ni odbor desnice je sklenil, da je vol tev predstdruštva p st * viti na dnevni  red  p c nedeljske seje Voljeno bo sedanje predaedn'štvo Spominski govor cesar ci bo govoril predsednik dr. F u chs.
Dunaj 24. septembra. M>ni*terski predsednik grof Thun je imel danes dolgo posvetovanje s poslancem Po v Ae t o m.
Dana] 24 stptembra. Danes popoludoe ob 3 uri se je sešel ministerski svet na sejo. Mogoče je da bo že te seje posledica, dn odstopi trgovinski minister dr. Ba rn rei t h e r.
Dunaj 24. septembra. „N. Fr. Presse" jatlja, da je posl P erge lt, člen načelstva nemške napredne stranke, svoj govor pred svojimi volilci otvori 1 s spom nskim govorom na — kueza Bismarcka. „Vaterland" vprašuje, kako more grof Dubsky s takimi ljudmi sedeti pri isti ni z i
Dunaj 24 septembra „Neiie F r e i e P res se" naznanja, da trgovinski mi nister dr. Barnreither v kratkem odstopi in sicer takoj, čim bi Be skl« ni le, uviljavti rn-godbo neparlamentarnim potom Naslednik Barnreitberjev postane ali poljski poslanec prof dr. M i 1 e w s k i ali pa grof Aucrsperg, katerega je vlada v zadnjih letih večkrat poslala v inozemstvo, da studira ondotne industi ijalne in sploh trgov i usko politične reiurce.
Dunaj 24. septembra. Danes zvečer se uradoma razglasi, da bo vlada vse, kar treba, storila, da se tudi regulacija plač drž. slug, redarjev in finančnih paznikov čim preje iz vrši in na vsak način tako, da stopi regulacija že s 1. oktobrom v velja v o.
Dunaj 24 septembra. Levičarski načelniki so imeli danes sejo, v kateri se je Funke spominjal umrle cesarice. Klubi pošljejo deputacijo treh členov k ministerskemu predsedniku, da kondolira v njih imenu.
('Unaj 24. septembra. SchOnererjanci nameravajo baje predi"gat, naj izreče državni zbor sožalie na Bismarckovi smrti in naj se na drž. stroške napravi v parlamenta spomenik Btsmarcku
Dunaj 24. septembra. Is Budimpešte se poroča: Ako avstrijski državni zbor ne zagotovi rešitve nagodbenih predlog do termina, na kateri sta se vladi dogovorili, potem predloži ogerska vlada svojemu parlamentu nove načrte, ki se bodo razlikovali od sedanjih glede miinarakega obrata, kateri se uveljavi naredbenim potom, in glede veterinarnih določb.
Prilog« jgfcnm&mm MarosV št 219, iaj 24. septembra 1898.
Dunaj 24. septembra. Uradni list tukajšnjega policijskega ravnateljstva naznanja, da predloži finančni minister dr. Kaizl še jcdenkrat državnemu zboru načrt zakuna o uredbi plač uradnih slug, finančnih paznikov in driamih rtdurjtv. Bržč&s te ?grdi to že v pomd- Ijek.
JLunaj 24. eeptembrj. Cu-ar se je ge* ntrhlu Btrzeviczyju iu grofinji lianath zahvalil z jako laskavima lastnoročnima pisiuoina za njiju delovanje na dvoru umrle cesarice. Gtneralu Bfrzeviczjju je cesar podelil red železne krone I. vrste, grcfinjo lianah pa je cesar dam s dopoludne obiskal.
JDunaj 24. septembra. Danes je prišlo mej italijanskimi in mej avstrijskimi delavci do boja, pri katerem so Lahi po stari navadi rabili stihte. Uzrok boju je bil, da so Lahi okradli črno zastavo, katero so bili kupili avstrijski delavci, in da je b lo pri nekem delu odstavljenih 400 avstrijskih delavcev, namesto katerih je bilo najetih 400 italijanskih delavcev. Policija je naredila boju konec.
Dnnaj 24. septembra.   Vsi kabineti so pritrdili predlogom italijanske vlade glede po stopanja proti anarhistom in se v kratkem suide dotična mejnarodoa konferenca.
Pariz 24. septembra. Komisija v pravosodnem mini8terstvu je končala pregled na Drevfuaovo afero nanašajočih se aktov io predlagala pravosodnemu ministra, naj se začne revizija.
Pariš 24. septembra. V nekem pariškem okraju se je začela živahna agitacija, naj bi bil Picquart izvoljen v občinski za stop.
Pekin 24. septembra. Vsi državni funk-cijonarji so prisegli cesarjevi materi zvestobo. _____ _ _ I
Slovanol ln Slovenke! no zabito družba sv. Cirila ln Metoda!
rednemu
zboru
dijaškega podpornega društva MSado gp j--
ki bode
soboto, dne 15- oktobra 1898. leta
ob šestih zvečer
v mestni dvorani v Ljubljani.
-offic--
Dnevni red:
Ogovor predsednikov.
Poročilo tajnikovo.
Poročilo blagajnikovo.
Poročilo računskih pregleđovalcev.
Volitev predsednika, njegovega namestnika
in trinajstero odbornikov.*) Volitev računskih pregleđovalcev. Predlogi društvenikov.**)
V Ljubljani, dne 17. septembra 1898.
Za odbor:
Ivan Hribar
predsednik.
Izpisek ls pravil:
fi § 18. Odbor Stojo poleg predsednika in njegovega namestnika 13 Članov. Vsi Alani morajo voljeni biti izmed ustanovnikov in rednih Alanov; vender p* v odboru no sme biti več kot 7 ustanovnikov. Poleg predsednik« in podpredsednika mora stanovati vsaj sedem odbornikov stalno v Ljubljani. Ostalih S odbornikov voli se tako, da imajo Kranjska (zunaj Ljubljane', Štajerska, Koroška, GoriBka, Trat i okolico in Istra po jednega zastopnika v odboru.
•*) § 22. O samostalnih predlogih društvenikov se ■m« la takrat obravnavati, ako bo bili 14 dnij prej naznanjeni drnltvenemn odboru.
Narodno-gospodarske ttvart.
— O delavnosti življenakega oddelka banke „Slavlje11 v Pragi posnemljemo nekatera pozornosti vredna date. Od 1. jami v ar ja do 31. ju lija 1898 podanih je bilo banki 2384 ponudi b z zavarovalnim kapitalom gld. 3,125 875 — za slučaj smrti in za doživetje. V tfj dobi izplavalo te j« dedičem po umrlih členih gld. 170 822.83 kr. Iz plačani kapitali io Škode v obče znašajo od bunki-nega začetka do konca lota 1897 gld. 28,422 896.90kr. Rezervni fondi znašali ao koncem leta 1897 gld. 9,071.001.44 kr. V pupilarni vrednosti naloženo je bilo gld. 8,5!) 1.246.20 kr. Izdatni  rezervni fondi
obujajo ran panje občinstva,  ktero ee kaže v tem, da ima banka koncem leta 1897 v obče zavarova n.ga kapitala gld.320,385.904 62 kr.  V8em zavarovancem ž vlj<»nekega oddelku, ki si vsaj 5 let zavarovani,  izplačajo  se   10«/0   dividenda.   V jedinem upravnem letu 1897 izplačanih j« bilo iz 10«/, dividende gld   37.052 67, v Obče pa 8« je za vsa mi-nula leta izj/acalo členom gld. 264 309 93 dividende, iz ostat j-.- javno razvidi  krnet vzajtmnega cava rovanja.    Navedeni  uspehi dokazujejo, da pričenja slovansko  občinstvo  tudi   na   gospodarskem polju praktično upoštevati geslo: „Svojim k svojim" in s tem  utrja  zavod, kateri  se zaradi svojih vrlin z* tedaj lahko meri z jednakimi tujimi zavodi.
Razširjeno domaća zdravilo. Vedno veCja po -|n :im viti.jH po ,.Moli-n veni francoske« zganja ia auli41 dokazujejo uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utefiujoco, dobro znx.no antirevmatično mazilo. V steilenicati po 90 kr. Po postnem povzetji razpolilja to mazilo lekar A. MOLh, c. in kr. dvorni založnik na D0NAJ1, Tuchlauben 9, V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. Direktno ae ne pošilja manj kot 2 steklenici. 4 (5-13)
štev. 3.     Oi2e!no gledališči t Ljubljani. Pt.nr.e66,
V nedeljo, dne M. septembra I S*JH.
Prvikrat:
Jurćkove sanje.
Narodna igra s petjem v 5 dejanjih. Ceski spisal I. K. Tyl.
Režiser g. Rud. lnemann. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob \\b. uri. Konec ob 10. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr pefipolks It. 27.
V Četrtek, dne 29 septembra, .AVda", velika opera v B-.irih dejanjih.
Darila za „Narodni Dom".
LXXXVII izkaz „Krajcarske družbe".
Prenesek   .   .   .   34571 gld. 02 kr. Doneski za mesec julij; plačali so CC. p. n. dame in gospodje: Fr. Gončnik in dr. Ivan TavCar, a 5 gld.,
skupaj........... 10   ,   — „
Dr. A. FerjanCič, I. Gogola, Fr. Kollmann,
I. Murnik, M. Pleterfinik iu U. pl. Trn-
k6czy, a 3 gld., skupaj..... 18   „   — w
Dr. vitez K Bleiweis, I. Gorup, Fr. Mali v.
dr. Fr. Munda, S Rutar in V. Rohr-
mann. a 2 gld., skupaj..... 12   ,   — „
A. Bayr, J S. Benedikt," O. Detela, P.
Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, 1 Gri-
čar, M  Klein, dr. J. Kufiar, E. Lah,
J. Lozar, J. Martinak, I. MejaC, R.
Milic,  G.   Pire,  K.  Pire, L. Pire,
K. Pleivveiss, K. Plefiko, T. Povse, J.
Rode, A Skaberne, dr. Fr. TekavCiC, J. Velkovrh, K. Weber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in
K. Žagar, h 1 gld., aknpaj ....       39   .   — , Fr. Ban, A Bartel, 1. Bonac, J. Jenko,
J. MaCek, Al. Poljanec, Fr. Stare, I.
Šnbic, A. TavCar in A. Trstenjak, k
50 kr, skupaj........ 5   m   — ,
Darilo .Narodne tiskarne*..... 50   ,   — „
Doneski za mesec avgust; pla č ali bo č \ p. n. dame in gospodje : Fr. Goričnik in dr. Ivan Tavčar, a 5 gld.,
skupaj........... 10   „   — ,
Dr. A. FerjanAiC, I. Gogola, Fr. Kollmann,
I. Murnik, M. Pletersnik in U. pl. Trn-
kdczjr, k 3 gld , skupaj..... 18   ,   — B
Dr. vitez K. Bleiueiss, I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, S Rutar in V. Rohr*
m.inn, k 2 gld., skupaj..... 12   ,   — „
A. Bayr, J. S. Bened kt, O. I »otela. P.
Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gri-
Car, M. Klein, dr. J. Kusar, £. Lah,
J. Lozar, J. Martinak, I. MejaC, R.
Milic, G. Pire, K. Pire, L. Pire. K. Pleivveiss, K. Plefiko, T. Povse, J. Rode, A.
Skaberne, A. Stor, dr. Fr. TekavCiC,
J. Velkovrh, K. Weber, A. Zajec, dr.
Fr. Zupane, M. Zupane in K Žagar,
k 1 gld., skupaj........ 30,— „
Fr. Ban, A Bartel, I. BonaC. J. Jenko,
J. MaCek, Al. Poljanec, Fr. Stare, I. Satno, A.Tavćar in A. Trstenjak, k 50 kr.,
skupaj........... 5,   — ,
Doneski g. S Treota za II. polletje, po
1 gld. na mesec........ 6   ,   — „
Gospod dr Ivan TavCar, mesto venca
na grob pok. trgovca A. Skaberneta        10   ,   — „ Doneski za mesce september; plačali so CC. p. n. dame in gospodje: Fr. Goričnik in dr. Iran Tavčar, a B gld ,
Bkupaj........... 10   „   — ,
Dr. A. FerjančiC, I. Gogola, Fr. Kollmann,
I. Murnik, M. Pletersnik in U. pl. Trn
koczy, k 8 gld., bkupaj..... Iti   s   — „
Dr. vitez K. Bleivveis, I Gorup, Fr. Mal1y, dr. Fr. Munda, S. Rutar in V. Rohr-
mann, k 2 gld, skup.j..... 12   ,   — -
A. Bayr, J. S. Benedikt, O. Detela, P.
Drahsler, J. DufTA, A Gogola, I Gri-
Car, M. Klein, dr. J. Kusar, E Lah,
J. Lozar, J. Martinak, I. Me,ač, R.
Milic, G. Pire,  K. Pire, I* Pire, K.
Pleivveiss,  K   Plesko,  T.  Povse, J.
RodC. dr. Fr TekavCiC, J. Velkovrh,
K. VVober, A. Zajec   dr. Fr. Zupane,
M  Zupane in   K   Žagar, ii 1 gld.,
skupaj........... 28   „   — 9
Fr. Ban, A. Bartel, I  H mač. J. Jenko,
J. MaCek, Al Poljanec, Fr. Staro, I. Šu-
bic, A. TavCar in A Trstenjak, u 5 j kr„
Bkupaj.......... B —
Skupaj   .   .   .   32855 gld.    53 kr. Opomba: Vsem CC. p. n. daroval kam in darovalcem, ki v zdanjem, za društvo toli težavnem položaju vendar-le vstrajajo, izreka nujtoplojso zahvalo
odbor „Krajcareke družbo".
00      V Ljubljani, dne 93 septembra 1898.
Iz uradnega lista.
IsvrtlUa* »II fktifkatlvnf  dralbe t Posestvo
vlož. fitev. 613. 681, 711, 007, *:\-H in 711. kat. obC. Prečna, cenjeno 1495 ^I<1.. dne 28. septembra v Novemmestu.
NepremiCoine vlož 6tev. 40 kht. obC. Zastava, cen-njene 65 gld., dne 30. septembra v Črnomlju.
ZemljisCa vlož. Stev. 9M kat obC. KosiCe, in Itev. f.4H k. o. Kamnik, cenjene \->"> gld. in 40U gld., dns 30. septembra v Kamniku.
Zemlji&Ce vloi. fitev. 225 kat. obč Studenec, s pri tiklinami cenjeno '»<>'J>'> gld. dne 30. septembra v Ljubljani.
Zemljišče vlož. fitev. 2G4 in 261 kat obč. Radovljica, in v 6t. 27J k. o. Lancovo dne 30. septembra v Radovljici.
Nepremičnine J>-rneja Lov Si na v Nemški vasi, cen jane 718 gld. dne 30. septembra v Ribnici.
Uiurfll n«j t B,jul»!j<tfil:
Dne VI septembra: France CertaliC, dttlavCev sin, 20 mes , Osta na Loko St. 13. kron. Črevesni kaiar. — Avgust Plevnik, sprevodnikov ain, 1 mes. V od mat It. 13, Črevesni katar.
Dne V2. septembra: Alojtij Sattler, krojaCev sin, 8 mes Kndeckega cesta fit. 2., Črevesni katar. — Alojzij Ceh, postnega sluge sin, 3 mes. Tržafika cesta It. 66., akutu. Crevetini katar.
V deželni bolni ci:
Dne 21. septembra: Terezija KosiCek, uradnega sluge, hCi, 17' , leU. jetika
Dne 22. septembra Marija Krive, gostija, 72 let srčna hiba
v hiralnici Dne 20. septembra : Mrnja Kaure, šivilja, 34 let, rak.
Tržne cene v Ljubljani
dm' 24. septembra 1898-
Pfienica, h ti. B*,
Ječmen, „ Oves, B Ajda,
Proso, „ Koruza. „ Krompir, „ Leca, 1 lite' Grah, Fižol, Maslo, Mast, Špeh, friaen,
	rl.	kr.	Špeh, povojen, kgr. .	Iti-	kr.
	9 4«			—	70
	7|50		Surovo maslo, .	—	80
......	6|50				3
	6 4(1		Mleko, liter .... . .	_	«
	10 50		Goveje       meso, kgr.		54
......	7|50		Telečje          „ m	i—	f>6
	6	40	Svinjsko        „ m	_	56
	2	80	Kofitrunovo    , m	L*	3»;
	—	11		_	45
	—	16	Golob..........i		15
	—	<*	Seno,   100 kilo . . . .	90	—
kgr.. .	—	70	Slama,   „     . ....	80	—
■   . . . .	—	B4	Drva    trda, 4 [^metr.	6	60
ir    • •  • i	—	♦i«	,    mehka, 4 Q .	4	50
Meteorologično poročilo.
Vilina nad morjem 306*2 m.
Sept 1	Čas opa r.ovanja	Stanje barometra v mm.	t* e s	Vetrovi	Nebo	1B1 I!« n- »
23	9. zveCer	733 1	16-4	sr. s?, a h	oblačno	
24.	7. zjutraj	734 6	98	sr. svzh.	oblačno	24
■	2. popol-	733 8 i	12 6	si. vzjvzh.	oblačno	
Srednja  voerajfinja  temperatura  17 3*,   ta 3 5* nad lormalom. — ZveCer bliskanje potem de£.
X^\xiia^slca. borza
dne 24. septembra 1898.
Skupni državni dolg v notah..... 100 gld. 75 kr.
Skupni državni dolg v srebru   .... 100 B   65 a
kvstrijska alata renta....... 120 .   80 ,
Avstrijska kronska renta 4°/...... 101 »   20 ,
3gerBka alata renU 4%....... 119 p   70 .
dgeraka kronska renta 4°/0..... 98 B 15
Avstro-ogerske banCne delnice    .... t06 . —
Kreditne delnice......... 862 ,
London v ista........... 120B
Merniki drž. bankovci za 100 mark ... B8 .
K) mark............ 11 m
10 frankov........... 9 t
italijanski bankovci.....t   .   . 44 a
C kr. cekini........... 5 .
Dne* 23. septembra 181:8
4% državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 164 gld.
Državne srečke is 1. 1864 po 100 gld.    . 194 ,
Dunava reg. srečke 5e/0 P° 100 gld.    .   . 130 ,   — ~
fcemlj. obC. avatr. 4«/,% zlsti sast. listi 98 .   40 .
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. .   . 156 .   — ,
Ljubljanske srečke......... 23 B BO
Rudolfove srečke po 10 gld...... 27 ,   25 ,
Kreditne sreCke po 100 gld...... 199 ,   60 ,
Tramway drafit. velj. 170 gld. a v. ... 611 ,   — .
papirnati rubelj.......... 1 ,   |7*/a .
BO j 15 .
87"
S":
»Vi s 10 .
«8 .
50 kr. 75 .
najeiatljo lulee
KISELINE
kateri je kot zdravilni vrelec že veC sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dllial in prebavil, pri protinu, ielodćnem in mshnr-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolel« I. in mej nosečnostjo. (1-9)
NajboljSa dijetttilia ii •mlenlni pijaca.
Henrik Mattoni, GieashGbl Slatina.
V Ljubljani ae dobiva po vseh lekarnah, veCjih ipecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
9>
jtfarcdna JLskarna".
544^
Izprašana učiteljica ICeskraygtri\sk»&drža7než9l8znSc9
za ljudske šola s slovenskim in nemškim učnim jezikom s filetno prakso in r. najboljšimi priporočili, «li»}t» privatni pouk v predmetih prvih 4 razredov in v prtttMvlrju.
Več se izve v pro«ta)nliil uianaf»kluriirf(a M* k« R. niklMiie-.« v ftpltalsklh ulicah #t. ».    (1359 — 5}
Velika zračna soba
• posebnim vbodom, a trrmi posteljami, ?a tri gospode ali dijake brez hrane se. odda takoj sredi mesta. — Poizv« se v trafiki na Kongresnem trgu itey. 3. (t4f>o-3,
d biva Be po najnižji CSnl pri (Wt»-31)
Andreju Iflmior-jii vZagorji ob Savi.
(StatzHugel),   z dobro mehanik"1,  69 preda.
Križevniske ulice st. 10, II. nadstropje.
Notarskega kandidata
vzprejme notar s I. oktobrom t. I Plača po dogovora — Ponudbe vzprejtma iz prijaznosti nprav-ništvo »Slov. Naroda*. (1459—5)
c in kr. dvorna tovarna tehtnic
d Diintii, I/l, (1019-2)
Frunse JoMi>r«.C2iiH I IN r. 11.
Preprodajalcem velik rabat.
in §n>itnine pt'«»sf*».
Kandidata
(tudi začetnika) ali v notarskih poslih izvežbanega Tj.radLn.ilca išče (1441— 2
dr. Juri) Pucko, c. kr. notar v Krškem.
itajte podgane in miši
z le gotovosmrtno ur-inknjočim     b (1123-5) ■om, neškodljivim za ljudi in domače živali.
V Ikatljirah po 90, HO in 30 kr. prodaja trgovina KuMael At Iv <> ti <• ii ti v Novem mestu.
(143H-2)
tndi take, ki so nastavljeni v tej lastnosti, vzprejmem takoj V vseh krajih in okrajih proti Stalni plači in visoki proviziji za prodajo privatnh predmetov, kateri so neobhodno potrebni vsakemu ekonomu, kmetovalcn in vsaki privatni stranki. Agenturo lahko opravlja v prostih svojih nrab vsakdo, ki ima znanja pri privatnih strankah. — Ponudbe: Viljem Werlcli, Praga 1487-11.
Mesečna soba
se odda s  opravo alf  Isres  oprave na
Zesebkoveai »vetu (Predilne ulice) v desnem pritličju nove Jenkove biče. (1476—2)
PRISTEN
o korist naj zahtevajo in ilcl le take izvirne zavoje.
avaa
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1 Jantja 1898. leta. Oilhod la I.JuWI Juho jni. kol. Prosa če« Tri..*
Ob 12. uri 5 m. po noči osohni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Frauzenfeate, Ljubno; r^z Selzthal v Ansse, Solnoj*rad; Cei Klcin-Reitlinp v St.eyr, I<>no, na Dunaj via Amstetten. — Ofc 7. ari b m sjutraj osobni vlak v Trbi*, Pontabol, Belja*, Ce lovec, FranzeiisfeBte, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v 8o'cf grad; Osa Klein-Reifling v Line. Budejevice, P zenj, Marijine vare. Heb. Francove vare, Karlove vare, Prag«), Lipsko, cez Amstettec ca Punai. — Ob 11. uri ft<> m. dopolndre osobni vlak s Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selethal, Dunaj — Oh 4. nri 2 m. popolndnc osohni vlak v Trbil Beljak. Celovec, I.mbno; čpz Selzthal v 8olnOsrrad, Lsml - Oastein Zeli ob ježem, Inomnst, Bregenc, Curih, Genevo Pariz; cez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevioe, Plsenj Marijin« v:-re, Heb. Francove vare, Karlove v,»re, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. - Ob 7 nri 15 mro. evSOeff osehni vlak v Lesoe Bled. Pol. g t ga vsako nedeljo in pravnik ob 5. uri 39 m. po polndne v Le«*<e Bled. — !'■>«*-* v S«»o iii#>n«» i« v Koče* jc. Mešani v'asi: Ob 6. uti 10 m. ijutraj, ob 19. uri f.5 m. popolndne, ob rt. nn 3'» ir. zvečer — Prihod v l.|niil)<ii)«> j. k, Froa> I« Trhla*. Ob ft. ari 4« m zjutraj osobni vlak s Dnnajr via Amstetten, iz Lipakega Prage. Francovih varov, Kailtvih varov, Heba, Marijini! varov. Plznja, Bndejevic, Solto.rrada, Linca, St«yra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Belaka Franreosfeste. — Ob 7. uri 55 miu sjutraj osebni vlak iz Lescc-Bleda. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni vlak s Do čaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja. Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jeaeru, Lend-Oasteina Iijubna, Celovoa, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri f>7 m. popolrdn* osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala, Beljaka. Olovca, Franzensfeste, Pon tabla — Ob 9. uri 6 m. zvečer osohni vlak s Dunaja, Ltpska Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H iba, Marijinb varov. Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako uedeljo in pramik ob 9. uri 55 m. vlak is Lesc-Uleda. — l'ro«a la Nevo*sa me«ta In ia Koce>v|a Mešani vlaki: Ob 0. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, popolndne in «. b 8. uri 35 m. svecer. — Odhod Is I.Jab-IJmuc d. k. f Haniaib. Ot 't. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 6 m. popolndne, ob t>. uri 50 ni in ob 10. uri il."> min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v I.|nblJnno d. k. la Kaaisaifeua. Ot 6. uri 56 m. zju traj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 0. on 10 na. in ob 9. uri 55 min. svecer., poslednji vlak samo ob nedeljah is praznikih. (1044—69)
rAcA° ,oy^:,
c , N j1    P R f t :s E
fidi
L, H t R. A i ^ 0 MA8 lf*
Slavija
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Življensko zavarovanje ponuja poleg svojih pravil vsaktfrrjiku, bodisi nbrg ali bogat, najugodnejšo priliko, da fii zagotovi gotov kapital, ki se izplača po smrti ali pri doživetji pojedine« ali pa kot dota otrokom.
Za četrtletno zavarovanje za katero se plača gld. 32* 13, zagotovi 25letni mož svojim dedičem kapital gld. 5000, ki se izplača koj po njegovi smrti ali pa njemu samemu če doflvl 60. leto.
Pozornosti vredno je nadalje:
Zagotovljenje doto za otroke poleg tarifa I. a) 4, a I. a) 5., zavarovanje mnogovrstnih uspehov z zajamčenimi kapitali tarifa II. g) in zavarovanje penzijo, ki se izplača takoj ah pa po določeni dobi.
Ves čisti dobiček razrMi se mej člene.
Vsi fondi in rezervo banke „Slavije" znašajo 9,071004 44 kr. — Členov v življenskih oddelkih ima banka 28*182, ki imajo zavarovanega kap tala gld. 30 367 237 62.
Vplačalo se jo kapitala v življenskih od delkih do konca leta 1897. gld. 11,483.466 02
V pupil. vredn. nalož. je gld 8 591.246 28.
Do Hfjiij je banka izplačala členom v <dd. I—V. škod in nagrad gld. 28,422 89690.
Podrobneja razjašnjenja in tarife razpošilja
gratie (1490)
Generalno ravnateljstvo „Slavije"
v Ljubljani
Gospodske ulice št 12, v svoji hiši.
Usoiam se s tem nsjuljudaeje naznaniti Čast. damam, da Mt m nuj ena sedaj
na Starem trgu št. 2, II. aadstr.
Zahvaljujoč se za dosedaj mi  iskasano zaupanje, prosim, da me tudi v prihodnje potast« s obilim posetom.
Z velrspofitovanjera
Jo sipina. Bersln
(1481—2) Itrujaelof*.
Josipa Petritz-a
šola za citre
se nahaja
(1384—3)
v Gospodski ulici št 5, II. nadstr.
Govori se od 11.—19. nre dopol. in od 1.—2. are po pol.
J>ijols:i
ali nekateri goM|MMl|e se vzprejrao na dobro hrano in zdravo stanovanje (1469—2)
Mestni trg St. 3, lil. nadstropje,
Strugarska dela
ixna tt zaiogrl      < 1445-2)
Josip Oblak, Trubarjeve ulice t.
Gostilna
(14M-4)
v mesto s velikim prometom, ob ieleznioi in blizo farne csrkve, ao dLa\ zxe\ t«i6vlxi« — Ponudbe, v katerih naj se natanko naznani prejšnje delovanje, visokost kavcije i. t. d , naj ae pošljejo upravništvn wS!ov. Naroda" pod mK N. 42".
Nildasa Rudholzeria
-»y-n ^n .es&l -l*!^ H
urar in optični zavotf Mestni trg št. 8
v Ljubljani.
4 gld. — kr. naprej.
s*>    ,, ~~     t, M
SS r.
Niklaste ciliriderremontoir nre od . Srebrne cilinder-remontoir-ure od . Srebrne damske ciUnder-rsaaontoir-
ure s srebrnim pokrovom od . . 7
Srebrne remontoir-ure na sidro od 10 Srebrne rezaontoir ure s 8. srebrnim
pokrovom od............ 10
Zlate damske remontotr-ure od  . . 14
Zlate remontoir-ure sa gospode od 38 Zlate remontoir-ure sa gospoda s
dvojnim pokrovom od..... 38   „    — „
Ure nanihalo v skrinjici avstli in temni 9   „    — „ Dre na nihalo v skrinjici svetli in
temni z bitjem nr od ...... 13   „    — „
Dre na nihalo s bitjem Cetrtink od 27  ,.    — „
Budilke od .............. j  J    _ J
„Schwarzwalderu s nitjem pol ur od 3  „    — „
03T Ze> dobro bla»o la bo Sela se J »mol
Popravila se hitro, dobro in po ceni izvršujejo v lastni prodajalnici.
Za morebitna potrebščine se najbolje priporoča
s velespoltovanjem (808—27)
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih nr sa o. kr. avstro-ogsrsko vlado, sa Bosno In Herzsfovlno.
t0T Vzvraten čciikl Izdelek.
8emilske tkanine
23 metrov, fine za gld- 4 60, 23 metrov, moćne za gld. 5— p< lilja franko proti povzetji smo ob. tkal-oovna Brattl Hamaoku v Ssmileok (6«*ko»
Vzorce brezplačno iu transu. (1433-3)
nor,)
Ljudevit Borovnik (87)
puftkar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakoirstnlh pasek l za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popol-J nim jamstvom. Tudi predelal« stare samokresnice, S vzprejema vsakovrstna popravil« in Jih točno in
tdobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presknsevalnici in od mene preskuiene. — Uaitrovasal osnikl lasto&J.
I
I
2
■
I
Uredniška priloga »Slovenskemu Narodu" št. 219 z dne 24. septembra 1898.
Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranjske
(s
v Ljubljani.
(6)
Pravila gospodinjske šole c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
/gospodinjska šola c kr. kmetijske dražbe kranjeke, ustanovljena v spomin .vT petdesetletnice vladanja Nj. Vel. presv. cesarja, ima namen, teoretiško in praktiško Izvežbati  odrastla dekleta za gospodinjstvo v hišah, /vezanih v, gospodarstvom.
Šola, ustanovljena od e. kr. kmetijsko družbe kranjske ter vzdr/.ava od
nje s pomorjo državnih in deželnih-podpor, je Izročena čč. gg. iolakim Bestram v zavodu Marijanišču v Ljubi Jani. kterl (zavod) da na podlogi posebno pogodbe v to svrho na razpolago potrebne prostore ter za-vodovo gospodarstvo kot učilo.
Vrhovno vodstvo šole izvršuje knratorij, aeatoječ iz zastopnika c. kr, kmetijskega ministor-stvn, zastopnika kranjskega deželnega odbora, dveh zastopnikov C. kr. kmetijske družbo ter voditeljice sestre.
ITtftio osobje sestoji iz:
1. ) strokovno izobraženega uradnika c. kr. kmetijske družbe kranjske, kterl je stalen nadzornik za ves pouk in ki predava kme-tijsko-strokovne predmete ;
2. ) šolske sestre voditeljice, ki je izprašana vsaj za ljudske šole ;
B.) šolske sestre učiteljice za mlekarstvo;
4.) eventualno potrebnih pomožnih učiteljic, oziroma učiteljev (kateheta, zdravnika, živinozdravuika. vrtnarja i. t. d.),
Za strokovno naobrazbo čč. gg. šolskih sester skrbi c. kr. kmetijska družba kranjska.
Vodstvo pouka je izročeno onemu strokovnemu uradniku c. kr. kmetijski' družbe, ki opravlja na šoli službo strokovnega učitelja, a vodstvo šole in internata je v vseh dragih zadevah poverjeno sestri voditeljici, ki je glede administrativnih in disciplinarnih zadev samostojna, seveda v okviru njenega redovnoga razmerja.
I "rili tečaj traja eno leto, in sicer od 1. oktobra do konca septembra. Počitnice določuje koralni ij. Učni jezik je slovenski.
Uoklico. ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo. morajo :
(T) dovršiti že Hi. lato; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih more knratorij dovoliti vzprojem mlajših učenk ;
h) znati oitat.i, pisati in računati ;
c) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave:
</) predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse t roške;
t'J zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se hišnem redu.
Učenke sprejema knratorij. Prošnjo za vzprojem, kterim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo tor obvezno pismo starišev, oziroma varuha, vzprejema vse leto šolsko vodstvo.
V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo c. kr. kmotijsk«; družbe kranjske v Ljubljani vzprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem, ako pa bo v šoli prostora, vzprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel.
Število učenk onega tečaja je omenjeno na 12.
tiospodinjdka šolii c kr. kmetijske družin1. (Glavni vhod
Gospodinjska ioln« Veza bodo ravnale si rogo po
Vse   učenke  stanujejo   in so na hrani v /.avodu  ter so pod posebnim
nadzorstvom sestre voditeljice in dragih sester,
V skupnem gospodinjstvu na zavodu je treba štediti, vse imeti v redu, vse čedno in vse razmere v nravnostnem ozira morajo biti v zgledne. Dčenke bi' morajo torej brezpogojno in brez izjeme pokoriti vsem zapovedim nadzornic
Posebno sc morajo učenke nasproti svojim neposredno predpostavljenim obnašati Spoštljivo, med seboj pa morejo živeli v miru m prijateljstvu.
Svoje imetje in imetje zavodovo morajo učenke varovat i škode in skrbeli, da je vse vedno čisto, sploh morajo skrbeti, da se ohrani splošni red m so zavoda Obvaruje čast na znotraj in za zunaj.
Za pospravljanje in Čiščenje vseli šolskih prostorov in tnle-karnio. potem za pranje perila ter za čiščenje obleke in obutve morajo učenke same skrbeti. Za težka (lehi v hlevu in v hiši Hkrbi ..Marijanisee".
Dnevni red je tak-le:
i Id o.—7. ure pouk v ' h si . v hlevu ali mlekai -niči :
7.—h.   ,.   zajutrak in nadaljevanje prejšnjih del : ,.    s.-  lo.  ,.    teoivt iski pouk 10.-   1 a I. ,.  malica,potem delo v hiši, v mlekar-niči, pouk v ročnih delih :
.. 1 .. i. ~. ,. kosilo. nada Ije-vanje del v kuhinji in v mle-karnici :
,.    2.— 4.    ,.    teoretiški pouk . nre pouk v ročnih delih :
delo v hiši in v nilekarnici ; ,. večerja, potem čiščenje namizne posoda, ponavljanje teoretiških predmetov ali pletenje in kvačkanje, pri čemer nčenke zaporedoma na irlas čilajo iz kake splošno koristne ali izobražuj oče knjige, v sredo in četrtek dopoldne ni teoretiškega
pouka, da je mogoče vse prostore dobro osnažili in očisiiti. ter oprati perilo.
Ta dnevni red volja za zimsko polletje: poleti odpade štiri ure teoretiškega pouka, v kterih se zato poučujejo ročna dola. Polog tega učenke zjutraj in /.večer delajo na vrtu.
(»h nedeljah in praznikih se delo omeji, kakor je z ozironi na gospodarstvo le mogoče.
Verske vaje se vrše, kakor določa kaleliei v sporazumu s sestro voditeljico.
Vsaka učenka mora vsako četrtletje naprej plačati I- gld. za stanovanje, hrano, kurjavo in svečavo. I'ouk je brezplačen«
Od -1.— ,o.
, 7A—7. „  7. 7.9.
Učni red.
~r^A. Teoretiški pouk. Verouk (2 uri na teden), j
Vziiojeslovje. Pogoji za ugoden telesni in duševni razvoj otrok. Temelji dobre vzgoje ( I uro na teden).
Spisje. Pisanje pisem in gospodarskih spisov (2 uri na teden).
Itačunstvo. Štirje glavni računski načini s celimi števili, z navadnimi in deset inskimi drobci. Metorska mera in uteži. Vaje v računanj U na pamet 12 uri na teden).
(iospoilinjst\o. Kurjava in kurivu, svečava 11 azsvetljava), voda, tolšča (mast) in olja. moka. kruh in poka. zelenjava, dišave, gobe, sadje, sadni Rokovi, kis. sid. med in vosek, hranjenje jajc. klanje, izdelovanje klobas, soljenje in prekajanje, hranjenje mesa, jedilnica (shramba), pripravljanje jedil. I/delovanje, varovanje in hranjenje perila, ravnanje / obleko. Izdelovanje obleke. Pranje in snovi, ki BO pri pranju potrebne. Sušenje, valjanje, skrob-Ijenje in likanje 14 ure na teden i.
Mlekarstvo. Pnvnanje z mlekom, izdelovanje surovega masla in sira (2 uri tia tedein.
Gospodinjsko knjigovodstvo. Beležke, potrebne v gospodinjstvu in
mlekarstvo, mlečni  zapisnik, zapisnik za živino, proračuni (1 uro na teden i.
živinoreja. Osnovni pojmi o hranitvi domačih živali j. Etažna krmila in njih pripravljanje, Pijača, sol. Pokladanje krme. Vzgoja in oskrbovanje goveje živine, prašičev in perutnine (2 uri na teden).
Skrl» za bolne živali. Sredstva, s klerimi se bolezni preprečijo, oskrbovanje  bolnih  žival i j. kužne bolezni
11 uro na teden).
Vrtnarstvo. Razdelitev vrta. Vzgajanje zelenjadi in cvetic, sajenje in oskrbovanje sadnega drevja. Hranjenje m varovanje pred pokvarjenjem sadja in zelenjadi, sušenje sadja. Pripravljanje sadnega mosta. Najvažnejši škodljivci \ sadjarstvu in vrtnarstvu M uro na teden i.
Zdravoslovje in ravnanje /. bolniki. Vpliv hrane, obleke in stanovanja na zdravje; ravnanje z bolniki i 1 uro na teden ).
B. Praktiški pouk.
V hiši : Vodstvo notranjih del. kuha in peka. klanje, soljenje in prekajanje (sušenje) mesa, sušenje in konzerviranje sadja, hranjenje zelenjadi, ravnanje z debelim in tenkim perilom, pranje, Šivanje ročno in na stroju.
V hleva: Krmljenje in oskrbovanje govedi, prašičev in perutnine.
V mlekarstvu: Molža, ravnanje z mlekom, izdelovanje Borovega masla
in sira.
Na vrtu: Vzgajanje In oskrbovanje zelenjadi, potrebno v gospodinjstvu.
vodstvu ter
i•uspodiiijsku šola <• kr kmetijske družbe.   / dvorišča.)
Razglas
o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Meseca oktobra se otvori prvi tečaj gospodinjske šole, kteri bo trajal 18 mesecev. Gojeilke morajo stanovati v zavodu, ki bo pod vodstvom čč. gg. sester is reda sv. Frančiška. Zavod bo v posebnem, novo zidanem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, kteri bo slovenski in brezplačen, bo zavzemal in poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslov ja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ktere mora utneti vsaka dobra gospodinja, zlasti se bo pa poučevalo teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem iti strojnem), pranju likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. t. d. Gojenke se bodo isto tako veibale v gospodinjskem knjigo-ravnanju z bolniki in z bolno živino.
GrOJenka, k t o r a b o s p r e j o t a v zavod, plača na mesec za h ranu, stati o vanje, kurjavo, r a z s v i 11 j a v o, perilo, t. j. s p I o h B a vse, 14 g 1 d., ali cel t o Č a j 168 g 1 d. Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para črevljev, nekaj belih in balvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli Spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 -12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov iu tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbijo v zavodu proti plačilu ; ako ima ktera več obleke, sme jo prinesti s seboj).
1 »oklice, ktere hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1. ) dovršiti že 1(5. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2. ) znati čitati, pisati in računati ;
3. ) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave ;
t.) predložiti obvezno pismo sta-rišev ali varuha, da plačajo vse t roške;
B.) zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Gospodinjska *ola: Soba.
Da se učenke nauče praktiSkih del, se razdele v dva oddelka. Kn oddelek navaja voditeljica, drugi pa učiteljica za mlekarstvo. Deklice v prvem
oddelku se bavijo s kuho. s peko. s pranjem, s šivanjem in z drugimi hišnimi opravili; deklice v drugem odelkn krmijo in oskrbujejo živino in se pečajo z mlekarstvom.   Pri vsakem oddelku  ostanejo dekleta po I  mesec, in potem
se namene, Dela na vrtu izvršujejo nčenke skupno.
Zastopniki c kr. kmetijskega ministorstva iu deželnega odbora ter tudi knratorij se lahko med letom prepričajo o nspehu pouka iu naroče, da Be prirede skušnje.
<> Božiču in o Veliki noči dobi vsaka učenka izpisek iz razrednice, v ktere m bo vpisani dosedanji nčni uspehi; komi leta pa dobi vsaka učenka Bpričevalo, v kterem je označen uspeh V posameznih predmetih.
(•ospodiiijska šobi: Spalnica.
Prošnje za sprejem, kterim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošlje
do 30. septembra t. 1.
glavnemn odboru o. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V prvi vrsti se sprejnio v gospodinjsko šolo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; ako pa bo v šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Lj u bij a n i , :;]. julija IH'.iH.
Ivan Murnik s.r., Gustav Pire s.r.,
predsednik. tajnik.
Tisk J. Masnikovih naslednikov v Ljubljani.
1 Orožna tovarna Steyer		SMozastopnik za vso Kranjsko: 1 Fran Kaisor I LJubljana, Šelenburgove ulico 6. S
I   Nova vozna šola: larije Terezij« centa. 1 j Dobra delavnica za poprave. I 1     Val pripadajoči prtdattL 1	,Watt en'-kolesa. »Opel'-kolcsa. 1 Precizijski izdelki 1. vrste.	
štirje mladi psi
pravega Tombergerskega ploaiana, vsbke rasti, s doUn dlako. — VpnAa naj ss pri kočija Ž u v Kualerjevem gradu. ihsi;
V najem se d&
sedem skladišč
a479—2) <BS«a;m«l||#v).
J. Vodnik v Spodnji šiški.
Odvetniški koncipijent
in
solicitator
dobita — če dobro izurjena — prav dobri službi.
Ponudbe  upravmAtvu  »Slovenskega Naroda" pod „Prim •. (H22—2)
Ključavničarska delavnica
več hlevov, shramb za vozove, senjaki in skladišča U693
v Nušćikovi vojašnici se dajo v najem.
Natančneje na BI na« k I cesti ste v. 12.
Vožnje karte in tovorni listi v
Al
Kralj, belgijski postni paznik
Red Star Linifs iz Antverpaa naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Konoesljonovana od vis. o. kr. avstrijske vlad«
Pojasnila daje radovoljno (812 -14)
koncesijonovana potovalna pisarna
E. Schmarda Ljubljana, Mariji Terezije cesta št. 4 (pritličje na leve.)
Zastopnike išče
v vseh, tuli majhnih krajih, če so tam le trgovin« s t«lssnlno ln galanterijskim blagom, tovarna as umetno vlit« blago PESna. Ilrutinuuii, Dunaj VII., Meubaugaes« 68 Reference so brezpogojno potrebne. (1437—2)
Miss Mac Loughlin
aiig
§>on< *ia j«»
9
(1406—1)
Povpraša nuj nv v Bambergovi hiši, Dolge uiice v pritličji nalovi, od 10.—12. in od a.—4 Ote.
(1374 3)
Ogerako-hrvatako delniško pomorsko (8i)  parobrodno društvo v Reki. (84)
Preko Reke
uajkrajfia in najvarnejša, mej otoki ne vijoča vozna crta (elegantni, z ni) večjim komfortom oprero ljeni, električno razsvetljeni
parniki)    S~ ^^+m y
&7
3>/ Redne '      vožnje:
V noči od sobote na   nedeljo hitri pamik v Zader-Spl jot Grofa, Gravosa (Ragu-V
Csstelnno vp-K«»tor noči od nedelje na ponedeljek postni parniki v Zadar-Spljet-Metkovič. V torek ob 10 nri 20 m. dopolndne hitri parniki v Zader, Spljet Gravosa (RagnHa) in Kotor. V sredo ob pol 10 nri zvečer postni parnik v Zader. Š*brnik, Tran, Spljet. ua otoke Braf., Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol II. nri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa Rneusa . V četrtek ob l. nri Popoludne postni parniki v Mali Lofiinj, Selve, Zad-r, Šebenik, Trsu, Castelvecchio in Spljet. V petek oh 10. nri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, S .Ijet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri /jut.rai izet Roka-Opatija-Lofiinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Gondu^teur it. 593 60M.
-m> Uradno dovoljena
L naisiarola pisredo^alDica stanovanj in silili OT O. FLUX "Ms
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
priporočat I u asneite (1487)
službe iskajoče vsake vrste
M tuk«| In driiod.    1'otalu*  laka|. Nataieae« sv« iMki <lau.   Af»S«m«iieJo Isletaia.
Mizarstvu na Bledu
s vodu" mo jo in urejenimi stroji m- prošla. Vse p di ^ iu cm. pove lastnik lian llntiw, miz*v ns I* vitn. (.1419—?)
a«? <li }v v iiH|«'iaa. oairotua mm rarun na deželi, 1 uro od Ljubijnne, pri veliki tovsrni v novi hiši,     lepimi prostoti  vrtom in bdenico.
Već  o   tem   pove  upravniHtvo „Sloveunkegs N\rodn". (1461-2)
Jamčeno pristni
IriiitTH ii uorDvnicar
dobiva se pri tvrd ki
(1439 -6)
Konc. zasobni učni zavod za
risanje krojev in
—izdelovanje oblek
(po sistemu Sclinuk na Dunuji.) Pouk v dunajSsssn ksbaifinsm risanju krojev v tečajih 8 do 6 mesecev (postotno isooanje).
HJT" Zadetek tečajev dne 1. oktobra. **JtJQ
Vpisovanja se vrhe vnuk dnu od i>. do 12. ure zjutraj in od ii. do b, ure popoludne.
Vse podrohriejfte v prospektih f-anko.
Exxxa So*x!oJaaa
I .|ii)»)  .m     ifc»ti« > » Hlie ulio*9 1.
Prodaja krojev po meri. (146"»—3)
Založba vina lastnega pridelka.
"5><5"
Vino črno (Teran), Moskat (črni in "beli), vino Vrtnica » Refosko.
Vzorce se pošilja brezplačno  in cena j«, kakor se pogodi knpoe - aiec.
Antonio Ferlan di Giorgio
Rovigno (Istria), (uoa-a)
K sezoni
E sezoni
priporočam svojo bogato aalogo pušk nsjmovsjilk sistemov in najnovaji« vrst«, S«volV«rJ«v itd., vseh pripadajočih rskvlattov in munJ«tjo, posebno pa opozarjam na
«r trocevne puške ~3sa
%atere izdelujem samo jas in katere se radi avoje lahkot« in pri ročnosti «»a«,smn najbolje priporočajo.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki m peča samo s isdelovanjem orosjs, se pri-
Jiorotam p. n. občinstvo ss mnogobrojna naročila, ter isvrlnjsm tudi v svojo stroko spada-oče narocbe in poprave točno, solidno iu na,ceneje.
Z velespostovanjena (1166—9
punUar v I^jnl>ijavili, v ^iclovsukilji ulioa.li.
rssa s snih s« »alsjs aa soljo aastoaj. ->ajaj
Št.31.164.
(1443—8)
line -A. oktobra letos »vecrr ob B. url bodr v ■nevini dvorani Javno Krcbanjt* i«re<rsa i-fosVItM" lote« rljr. Katero prlreilltl Je *»lc-«l >aj% ijr oilloebe b dne t*4. Nrptrmbra IMfsl nieMttal olielnl IJubljaiiMfeVl dovoljeno bilo*
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 15. septembra 1898.
Št. 31384-
(l45f>-3)
Z ozirom na določbe § 5. reda za letne in t^detinke sejme v deželnem stolnim mfHtu v L)ubi|ani st. 8626 z dne 15. mnj;i 1891 s«1 s tem vnovič razglaša, d* ie ob tržnih dneh p'idržnn tržni promet dO desetih dopoludne kupovanju na drobno (za domače potrebe) in da je do te ure terej na vsem mestnem ozemlji pod kaznijo prepovedano sleherno pre-kopovanje vsakdanjih živil, kakor zeljen adi, sadja, kuretnine, maščobe, jajc itd.
Izvzeto od te prepovedi je le žito, prBfiiči drobnica in tržno blago, kakor: med, snbe Češplje na vo/eh itd
Vsak prestopek tet prepovedi zssledovsl in kaznoval se bode po določilih § 19. trž. reda prvi pot z globo od 1 do 10 gld., drugi pot a globo od 1 do 10 gld. in z odvzerjem kupljenega blaga, tr^tii pot vrha tega že a začasno izključitvijo od trga; eventualno stopi vseh treh slučajih na mesto globe primerni zapor. '§ 70 obč. reda).
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 15. septembra 1898.
V lašCini i m v francoščini
ponduje po mani in lahki metodi dr. F. Ahn-a
Alojzij Hofler (u«4-i)
Kolodvorske ulice itev. 38, pritlično.
Dene ure so samo »večer od 6. Ho 9. ure.
% lepo pisavo, želi takoj pri kakem odvetniku sli notarju fttot plntsr v »topi al.
Ponudbe na npravništvo »Slovenskega Naroda* pod .Pravnik". (t49*-i)
sa jasen in zimo ima sa preprodajalca
Albert Matzner na Dunaji, I., KoMmsttrgasst &
Zavoje vzorcev, obsegajoča srajce, jopice, hlače sa gospode, dame in otroka, v znesku 10   HO gld. proti povzetju ali
referoaoaoa. (i4oi-6)
o
•rt „
i I
" -is
ji 1 '
9k o
"Si
I>krfiJ»oiizn.oijouolnejše spopolnenje
plinove žarne luči
plinov samovžigalec „Fiat lux"
s varnostno zaklopko
pattentiratrx -v vseh. lc-u.lt-a.xaa.lli. ćlardbav-vetlj.
na|p«polae|a> in na|a*»ealjlve|e« aredelvo asa prlSlgaa|*> pllaas, prlS^r plin HttoniHtiin >, samo da Be o«l|»re plinov p«>i«-il». varuje to-ej » k«pUt£i t> m otrovan|a po plina. |»rlS*e glavni plauiea prm v polMKiim«, sahranjuje pri dru<ih nim1 «j i h prižiganja običajni e>k»plw al v •«I pok in hrsrl vsi. d tega t«r ir mreSlee |»rav ladaaao« a <i risanje prednu-al pllao%e Sarne luCI s priietuostmi e!ekirl*af luel. Me lahko broa Npr«>nienibp ouwt»,e*tIi naprar uvede ssa *aakean
Korllu. i 1489— l
Več tlaoč ae v porabi. Cena aparatu a gld.
SamnprodaJH za Ljubljano v plinarni ljubljanski
Karol Planinšek
Ljubljana, Stari trg ^>
priporočaob f asu vinske t'gatve grozdni slacldr (Tran-benzucker), nadalje veliko tairgo špecerijskega in kolonijalnoga blaga, kakor tudi Špirita, finega pnstutga slivovca, drožnika iu ruma
na đ.oToolo ln d.ro*bxio. (1335—9:
Št. 10896.
(1474 2;
Razpis.
Podpisani deželni odbor raspisuje
službe okrožnih zdravnikov
za sledeča zdravstvena okrožj i :
1. G-roMiiplJc - b-ipo pltčo SOO
2. koervaka lieka z letno plato NOO «■«■.:
3. IJ uhlju im II. z letno plačo BOO ar
4. VclHVi* I^HMlee z letno plačo 900 arlrt.
Prosilci  za jedno teh   rjlužb  pošljejo naj  svoje  prošnje podpisanemu deželnemu odbra
do 18. oktobra t. 1.
ter v njih dokažejo svojo 8t*ront, upravi. «n|« do izvrševanja zdravniške prakse, a\strj^ko driavljanstvo fizično sposobnost, neomadeževeno življenje, dosedanje službovanje tat znanja elovenskega in nemskoga jezika.
Oziralo se pa hod* le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že elažbovaii v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
dne 18. septembra 1898.
svetli lak zn tla
je brez duha, ae hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnoatlj in jednostavnoga rahljenja se poaebno priporoča, kdor hoće sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobwa se v raslidnih barvah iprav kakor oljnate harvtii in brezbarven (ki daje aamo svit). — Uzorol lakiranja In navod rabi dobi      t vseh zalogah.
fc DoblTS ee v LJubljani pri  Iv. Lučk- FRAN CHRISTOPH, M
I mann-a nasledniku Antonu Stacul-u; izumitelj iu jedini iadelovatell pristnemu ■ )      v Kranju pri F. Dolenz u svetlega laka m tla, PRAGA 4 BKKOMN. M
• dkaH aSidSa^aV^a^ asa    jasa <aaa^a\l<» an sra **&*m****.jmt> aa>dk«SidkavadOaf
Zarezano strešno opeko i
(Strangfalz-Dachziegel) (J
f prešano opeko za zid S {navadno opek«! samidi
k ponujata *d
i po izdatno znižanih cenah R
I Knez & Supančić |
tovarna za opeko v Ljubljani.
..Glasbena Matica" v Ljubljani
1478—a>
iiee
učitelja za klavir in koncertanta.
Plača: dve leti 1 200 K, p tem 1.400 S. — Upravičenje do pokojnina Nadure v Aoli 1 60 S, potem 2 K. Petletnico a 200 K. Pogoj: Znanje kakega alovanakega Je Sika. Služb** at Ina. Nastop ~lnžbe takoj. — Opremljene prošnje na ItaMltCIlO l?lAilcou v Ljubljani.
Ker Be je pogostoma poprasevalo v moji lekaral ».pri alate in orlu" Svobode naslednik) po kina gieulk prriluafllti, sem se odločil, da iste uvedena, ter si asojam ob jedium nasnaniti, da sem prevsel
najvažnejših kirurgičnih predmetov
in iBtotako
zastop (preskrbljevanje)
za m kirnrg. blago \i prija in druge predmete
tirme
bratov Cižek-nasledniki HLADKY in KYNTERA v Piagi
(1483—1)
ter priporočam te izborno tovarno za naroČila.
Torbice sa babice se nahajajo popolnoma urejene po tovarn<fikih cenah na skladišči.) Tudi si asojam le jedenkrat opozanati na »vojo
veliko zalogo kirurglcnlh obvozll
in njih izdelovanje. — Fri večjih naročilih tovarniške cene.
fkSf"  Ocnllnlkl t slovenskem J• alku bresplaono ln franko.
Ljubljana, v sep-embrn 1Hv»h.
Mri Phi MardetschlaGgor
lekarnar Is dobavite!! kirurg, obvezil za detelne dobrodelne zavode sa Kranjskem.
Puškar Fran Zaiser
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
se nsoja najbolje priporočati se -   (VMH—6)
xo. lovsko sezono.
Zunanja naročila ae točno izvršujejo
Št. 30.534
V smisla izvrfiitvenib določil k Statutu za jubilejako spominsko svetinjo, ee bodo za vo|a*tvo in crožniStvo namenjene jubilejske spominske svetinji n-fttopro razdelile:
a) aktivnemu in rezervnemu moštva vseh kardel in naprav, potem umi-rovljenrem in invalidom po dotičnib pove I jut. v i h •
b) iz vojnke neposredno izstopivšim osebam po dotičnem nadomestnem okrajnem poveljniAtvu, v čegar okrožji is'e bivajo;
c) vnem onim, ki so iz deželne bramb« izstopili, po domobranskem okrajnem poveljniStvn, v legar okrožji isti bivajo;
d) mirovnino uživajočim žandarmonn, petem oi>im, ki so iz rrožnisiva izatopili, izvzemsi osebe, katere so stopile v vojsko, mornarico ali deželno brambf). po • nem orožniAkem deželnem povelimfttvu, v čegar okrožju isti bivajo, Če pa so v inozemstvu, po ouem orožniAlcern deželnem povoljnistvu, v čegar Op rož je »o isti prstojni
Pod n) navedene osebe dojM jubilejsko spominske svetinje ne da bi so zgrešilo, pod b) c) in d) navedena osebe pa to morajo radi svetinj od dne 26 septembra do 5. oktobra t I mej uradnimi urami v vojaški razvidnici podpisanega magistrata ustmsno ali pismeno zglasltl ter zglasilu vstopno listino (odpuatnico, Izpustno izstopno Izkaznico) pritožiti tor bivališče naznaniti
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dnč 19. septembra 1898.
G. TONNIES. tovarna za stroje y Ljubljani.
Izviren „Otto"-motor
za plin in bencin
priznano najboljši, najvarčnejsi in najcenejši motor.
Bencin-motor in bencin-lokomobila
najjednostavnejfia in najvarnejša gonilna moč, brez nevarnosti ognja, brez masiniata, vedno za delo pripravljena. (1110—10}
Stroški k vočjom tri novčiće na aro za jedno konjsko moč. wm
JUHNA
MAGGI
...[*-J>*» Jnksm mmMmMm je jedina svoje vrste, da ae hipoma naredi vsaka alaba mesna jaha ifredno krepka — malo kapljic radoafia. V iavirnih steklenic «h od 50 viu. naprej dobiva aa v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. I s viru«* aleklealelee a« ■ *I*Kj<l-J«-*o isbrlo aaje*a*|e aapolaja|e-f o. ( .Jll)
(14*8-4)
Ar ..
IN«, j YGt!*ia
domača krojaška tvrdka >-j
m. kunc %mS
v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7 ^€Š2Š5^
priporoča uljudno  svojo veliko zalogo modnega domačega in angleškega blaga ''v Izdelovanje vaakovrstnlb oblek po jako reeinih cenah.   Cele obleka in vrbne suknje izdeljujejo se po mori i« od 20 ajld. naprej. Izboren kroj se garant uje. Jesenski bavelokl lastnega izdeik.t so v zalogi po 12—14 gld.
s patentom proti zmrzlini
priporoča tvrdka
R. A. Smekal
v Geolau,
katere izključno sama izde-ljuje, JV tu i/t"lei< e H pMleiitoai proti Kiurz-Iluf % iihJ1iu|hI #iiiil ne pr< iiii/». Jo. Dulje priporoma revi, pa**o«e. ee« la«Ie. kuieii falte kIh*; e itd. "itd   (208 85)
Podružnica i R,. A. Smekal v Zagrebu.
I Prva največja kranjska tvrđka.
Fran Primožič
jermenar iia sedlar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 34.
Od 1. novembra naprej
Majska cesta št. 8, poleg lekarne Picelli.
Priporoča se slavnemu občinBtvu za izdelovanje Jermenarskih in se-dlarakih proizvodov, kat ra nkusno, trpeino in oeno izdeluje.
Ravno tam velika zaloga različnih konjskih oprem in sedlov, popu 1 ne Jezdna oprema i. t. d.
Izdelovanje Jermen ca stroje in milno. — Vao poprave se dobro ln po oenl lmvrlnjsjo. (1067—19]
Srnini u|;t iiiii-ofilii mo v»Ntuo tu toi^no i'/.vrHii|ojo,
Iluatrovane cenike pošiljam na zahtevanje brezplačno.
J3Af2^J}^\t>n^»^»AC^OB^5^3^Nr^^C^C3WC!
8 li hočete preveriti o tem, ali je vaša zemlja potrebna fosforove kisline?
Zahtevajte po dopisnici brezplačno navodilo za to in fraiiklraiio don o i* IIJ a fc% naših gno-jevih vzorcev. (42-ao)
Na vsa dotična vprašanja odgovarja rade voljo vodja našega agrlkultnrno-kemlčnega oddelka.
Pisarna za prodajo fosfatni« mi
čeških Tomasovih fužin
v Pragi
Vaclet-vslEl trg- žit. 55.
Redka prilika za izredno ugoden nakup!
U so jam si velečastitemn p. n. občinstvu uljudne naznanjati, da  bodem  vao svojo
zalogo blaga, to je
juvele, zlatnino in srebrnino
mej  tem  uajzadnje  novosti, od m1«!*J prodajal po lastni kupni ceni in tudi pod njo.
Velespostoranjem
J. KAPSCH
(:nti—9) Juvelir v Idubljani.
I
1
1
1
Ernest Speil
mehanik
Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1
priporoča vsakovrstne
V..jKr l**S
šivalne stroje in bicikle
vfM'li ltntcjcorlj po najnlvjlh rrnali.
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno.
Za mnogobrojna nuročila se priporoča
z velespostovunjom
(8U-31) Bmest Spoil.
Koži potrebne mastne snovi dovajajoč, prOpre ču e DoeriLpovc milo S co"c. da se koža ne Bgrbancd, m: vsufii in ne nape.ija, ohrani torej lepoto obraza, lepo polt in ohrani koži mladostno svezost in nežnost.
V L) ubija ni prodajajo na debelo : Avgust A uer, A n ti. n Kri i per. m Vaio IVtrnii'.
(Jeneralno  zastopstvo : A. MitUrli & C«., lUiuuj 1., Lueeisk 8.
PO
L. Sehwentner
—Jt» knjigotržec •^g— I-.3-CL"bl3a.m-i, Svom! txgr št- 1
naznanjam, da sem irevzel od ,N;irodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, p<tem letnike in posamezne številke „ljubljanskoga Zvona1* in vse one knjige, ki bo izšle v založbi „Narodne Tiskarne*1.
T m knji»o so:
Josipa Jurolda zbrani aplsl, zvezek 1. do XI , broširan a OU kr., elegantno vezan J 1 gld.
„ljubljanski Zvon4', letniki II., III., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v BonaČeve platnice a 4 gld. 20 kr.;
— letniki VII  in VIII,  broširan h
4 gld., vezan v Bonačevc platnice a
5 gR 20 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 6') kr., vesan v Bonačeve platnice h 5 rld. 20 kr.
Posamezna Številke „ljubljanskoga Zvona ' po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan h 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. SO kr.
Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 60 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000'. Povest, broš. a 50 kr.
A. A6kerc: Izlet v Carigrad, brofi. u 20 kr.
Turgenjev: Otolln slnovLRoman, broširan a 50 kr.
I. - febvre: Paril v Ameriki, broširan ;i 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln naal časniki, broširano S 40 kr
Tolstoj: Knez Serebrjanl. Koraan, broširan a 70 kr.
— Đva romana, broširano h 70 kr. J e 1 i n e k : Ukrajinske dum«, Povest,
brofi. h l:» kr. Cherbulicz: Meta Holdenis. Roman, broširan a '.-."> kr. Halevy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazno pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dva povesti, brofi. a 25 kr. Theuriet:   TJndlna.   Povest, brofi.
a 20 kr.
Souvestre:   Vllenskl brodnik.
Povest, brofi. k 15 kr.
— Štiri novela, brofi. a 20 kr. Jurčič: Listki, brofi. h 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, brofi. a 30 kr.
Avatrijski   patri jot: „Partel* weaen dar Slaven", broširano BeneS Tfebizsky: Blodne dale.        a 5l> kr. Roman, brofiiran A 70 kr.
ajaT** Po ttttiti tolik** več, kolikor poštnima znaša
6384
lasovirji
(11585—4*)
tvrdke
Bratje Stingl
iut Dim uji in x IIuclIiupeNfl.
Kratki klavirji in piamno
najboljše kakovosti z izborno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz omenjene prvo ln največjo kla* vlrske tovarne a parnim Izdelovanjem po solidnih cenah in z desetletnim Jamstvom.
Stsri klavirji 89 jeroljo v zameno.
Ubiranja in popravljanja se izvršujejo
najtočneje
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
v Ljubljani, v Prulah št. 27, poleg kopališča.
•S*
1 1
aE
ca ^0 :
*3 3
i is
Si 3,
ah
v £ ^
»•) H -5
n x g
i 8*1
o 8« 6
1fcl
t: --e
H 3
% a I iT*
I ckolandsko-ameriška črta.
Parniki vozijo pe 1 krat do Škrat na le*««
iz Rotterdama v lTew-York.
Plssrsa za kajsts: DuuaJ, JL, Koloorratrlns; e.
Piurna u atdlr«?: Dunaj, IV., Weyrlsfsr|. 7 A.
I. kajata:
Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark SSO—4SO*)
m   1. uovembra do 31. niarca .     „     SSO—330
II. kaj nt a: Od 1. avgusta do 15. oktobra . .
„   Iti. oktobra do 31. julija. . . *) Po legi in velikosti kajats in gaaci parnika.
wemv^ojpojpejj>env^ess^^i
Ivan Škerjanec
gostilničar v Ljubljani, Kopitarjeve ulice at. 6
pri poroda
kranjske klobase
lastnega izdelka, iz zanesljivega prašičjega mesa.
Razpošilja tudi v zavojih po 0 kltj   in višje po posti proti povzetju. (1475—3) V««k po n d "I j »'k in četrtek voćer dobe se S Veže klobase za pečenje, prekajene pa vsak dan v gostilni, kjer ho tu i priatno, naravno vino.
k aoo
...    . iao
po hitrosti in ele-(1037—13)
t
S
aawiw.f.
___.....S«
Vsak, ki posije svojo natanCno adreso, dobi proti maK mu povračilu in d nesku za carinske stroške
1 gld. 90 kr.
Zastonj
in aicer:
1 rrgulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke; 1 elegantno kavalusko kravato za gospode; 1 prstan z imitovanim •lragnljcui; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; "J mehanična gumba; ><> komadov finega angleškega papirja; 1" komadov finih angleških zavitkov, i stili za siLodke m 1 proilmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev e tem, dn jim blapo takoiekoc na pol poklanjam. — Tiidi vsakomur takoj vrnem denar, će ne bi ura Sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarltev. .I«*«tiiitt /ii lo-;ii in i* j i * i n >nI IJit ii| t? proti poštnemu povzetju, eventuveino tudi Oe se denar prejo vposlje, pri (148o—l;
VViener Uhren-Export Leoa Blodek
VVieii, IV.,  vViedaer Huuptstraase 22.
Krepak učenec
14 — 15 let star. vzurejme se tako) za atrugarska ohrt  pti  Viiscencii  KtrsiMlelii-is, S/. Petra
cesta Št. 40. Vpraša se istotam. (1386—3}
Pekarija in slaščičarna
cfakob Zala%nik
na Starem trgu št 21
priporoča slavnemu občinstva najfinejši kruh, in sicer :
OTRgleill lariilt, najfinejši   po 9-1 Iti*, kilo Kruli    II. vrtite ...    „ ift m sj ^9      ...    . 14   n „
kakor tudi rKCil in dragih vrat kruh. Na zahtevo poillja kruh na dem Škrat na dan.
-*>3*- V slaščičarni ci -»Sf»-
se dr bi vato vsak dan sveti orehovi kifelcl (Nusskii fnio) pinoa in rasno drugo najfinejše pecivo za vino in čaj.    (1447—s>
i	LLuser-jev obiiž za turiste. Priznano najboljle sredstvo proti knrjlm oeeaom. taljena 1. t d OlaVHa laloRat (2-38) L. Schwenk-ova lekarna, Dunaj-Meidllng.
	Zahtevajte L U S E R" j 8 V " Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Sardelschlager, J. Mayr, G. Plccoll. — V Kranju: K. Šavnik.
	
g
Manufakturna trgovina
kakor tudi
firme
MAYER
je od danes naprej zopet
Špitalskih ulicah
V Ljubljani, dnć 21. septembra 1898,
(t 4T 2—8)
Lr
□
i'--'•i
jsm 9 eeee#e«!»e#e<
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk sMuxodne Tiskarne*.