139. Številka.
V Ljubljani, v HitPtek 23. junija ISZ1.
UV. leto
Izhaja vsak dan popoldne, lircemtl nedolie In »ratnik«.
Miseratl: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m'm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 rn/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust.
Vprašanjem glede inseratov nai se nriloži znamka za odgovor.
Opp vništvo „Slov. Naroda" In  ,tfaroda<i Tiskarna'1 Inatio*« ulica št. 5, pritlično. — Telefon it 304.
„Sloveaikl Nar »i* vel|a w JngeaUvlil:
celoletno naprej plačan .   K 300* —
polletno........,  150*—
3 mesečno......„   75'—
*      «      .   •   •   •      .  «■ 25
v Llubl|an! In po poitt i V Inoaeatattro s
celoletno K 480*—
polletno # 3 mesečno
Pri morebitnem pavlSanju se ima daljna naročnina doplačati.
,240*— 120-— 40
Novi naročniki nai po^ljeio v prvič naročnino   veJno po nakaznici,
Na samo nis:iiem naročili brer. poslatve denana se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Slov. Naroda11 Knallova nlica št, 5, I. nadstropje
Telefon stav. 34.
Dopise spralema le podpisane in zadostno frdi&ovane. B3F~   Ro'toplaou no vrača.
Posamezna ii&viika veliš T23 K
Poštena plačana v gotovini«
Dr. Gustav Gregorin:
99
66
V številki z dne 12. t. m. raz* pravlja »Balkan« o koroškem vpra= sanj u ter piše med drugim: »Kdo je kriv tega neuspeha na veleposlanic ški konferenci v Parizu? Vrlo jas* na stvar: Jugoslovenski odbor. Ju= goslovenski odbor je tisti, ki je na= ši vladi in mirovni delegaciji v Pa; rizu kategorično zatrjeval,   da ie narodna zavest na Koroškem silno razvita, da je vslcd tega treba spre= jeti plebiscit.  In naša vlada je pod sugestivnim pritiskom ljudi, ki so poznali in morali poznati pravi po; loža j na Koroškem, pristala na ple? biscit, dasi so zavezniki pred plebi= scitom nudili mnogo boljše po; goje, kakor jih je donesel plebiscit in kakor jih sedaj zahteva kraljevska vlada zopet pod pritiskom istih ljudi...   Ti slabi svetovalci, ki so glavni povzročitelji naše katastro* fe na Koroškem, nimajo več pravi; cet dajati svojih svetov.« — Ker se x.u0 -n s}{£ne neutemeljene obdoh e proti Jugoslovenskemu odbo= javnosti večkrat ponavljajo, el  aa iz nepoznavanja delovanja »slovenskega odbora   za časa . ne, deloma pa z očitnim name? da se vse neuspehe naše mis i delegacije in naše diploma* laprti istemu odboru, smatram ki    r član Jugoslovenskega odbo* svojo pravico in dolžnost, da »dam slovenski javnosti z ozirom zli   gornje   trditve   in izvajanja »hi. :ana« to4e pojasnilo:
Jugoslovenski odbor je za čas sa .ojne vodil v tujini propagando.
4 je bil cilj, da seznani velesile . nte z narodnostnimi razmera*
Jugoslovenov, ki so ječali pod a vsi ijskim jarmom, ter je zastopal stališče tako v svojem programu, predloženem Franciji in Angliji, k a* feoi v Krfski deklaraciji in v Rim* < m paktu, da se imajo združiti s -  >ijo vse pokrajine Avstrije, v ka=
bivajo kompaktno in vzdržema osloveni, in sicer brezpogoj* n < to je, brez plebiscita. Do for* ^^iiiega združenja Srbije z Jugo? sloveni, ki jih je predstavljalo »Nas rodno Vieće v Zagrebu«, se je srna* tral Jugoslovenski odbor ne le upravičenega, nego tudi dolžnega nastopati kakor predstavnik bivših avstrijskih Jugoslovenov pred an* tanto. To je srbska vlada priznala za se ter je istočasno legitimirala Jugoslovenski odbor pri antanti. katero legitimacijo je ista vlada po*
trdila s tem, da je sklenila in izda= la skupno z Jugoslovenskim odbo? rom krfsko deklaracijo. S tem cu nom je srbska vlada na nedvomen način pred vsem svetom priznala Jugoslovenski odbor kot predstav« nika bivših avstrijskih Jugoslove-nov jn kot enakopravnega sopogod; benika.
Ko je bilo med srbsko vlado in »Narodnim Viećem v Zagrebu« sklenjeno združenje bivše Srbije in bivših avstrijskih Jugoslovenov v eno države in ko ie bil na to ime* novan dr. Trumbić za prvega jr.go? slovenskega ministra za zunanje stvari, je Jugoslovenski odbor v seji dne 12. januarja 1919 izvolil namesto dr. Trumbića za predsed; nika dr. Dinka Trinajstića ter skic; nil, da se bo omejevalo njegovo nadaljnje delovanje le na nropa* gando, z ozirom na to, da je bila ustvarjena vlada, ki je imela zasto; pati na zunaj in na znotraj vso združeno Jugoslavijo.
Okoli 20. januaria 1919 pa ie prva jugoslovenska vlada pod nred= sedstvom Protičevim v zahvalo za njegovo štiriletno požrtvovalno de--lovanje v tujini formalno raznusti; la Jugoslovenski odbor, češ da si prisvaja legitimacijo zastopanja Jugoslovenov v javnosti ter je isto* dobno naznanila ta razpust velesil lam antante, ne da bi prej bila sto* pila v kak razgovor z Jugosloven* skim odborom o vprašanju, kako si zamišlja nadaljnje svoje delovanje ter če ne smatra za potrebno, da se event, sam razpusti. Jugoslovenski odbor je nato v plenarni seji storil sklep, da se smatra razpuščenim, ker obstoji na podlagi inozemskega odobrenja, je ponovno izjavil, da si ne prisvaja pravice, zastopati na* dalje bivših avstrijskih Jugoslove* nov na zunaj ter da je pripravljen podpirati s svojo propagando akci; jo jugoslo venske vlade in mirovne delegacije, v katerem smislu je predložiti vladi v Beogradu primer* no izjavo.
Na to izjavo ni prejel odgovo« ra. Od tega momenta dalje ni Jugo* slovenski odbor imel nobene inge* renče na delovanje in poslovanje naše mirovne delegacije ter ji ni dajal nobenih nasvetov, katerih mirovna delegacija tudi ni zarite* vala od njega. Predsednik naše mi* rovne delegacije je bil, kakor je obče  znano,   današnji ministrski
predsednik Pašić, člani pa so bili pok. dr. Vesnić, Mate Boškovič, dr. Trumbić, dr. Smodlaka in za Slo* vence dr. Žol^cr in dr. Ribaf. Tej delegaciji so bili prideljeni eksper* ti, med temi tudi koroški Slovence.
Ni torej res, da je Jugoslo ven* ski odbor, ki za našo vlado že dav* no ni več obstajal, ko se je šlo za vprašanje Koroške, zatrjeval mia rovni deregaciii, »da ie narodna zavest na Koroškem s^no razvita ter da jc vsled tega trona snrejeti ple= biscit, da je naša vlada pod sude*
stivnim pritiskom Juiioslovenske-ia odbora pristala na p^biscit, dasi so ji zavezniki nudili mnogo boljše pogoje, ter da so ti slabi svetovalci glavni povzročitelji katastrofe na Koroškem«. Svetovalci naše mirov« nc delegacije so bili nje člani sami in nje eksperti, Jugoslovenski od* bor pa ni nikdar zahteval ne pred svršetkom, ne po svršetku vojne plebiscita na Koroškem ter se od* boru ni nikdar sanjalo o tcr^i, da se bo zahteval ter sprejel ta plebiscit.
ii" — -tf
Gornja Slezija jc zamajala kabinet £. VVitosa. Zdelo se Je, da na-stane vseobča ministrska kriza. Niti stališče g. VVitosa, ki jc srečno privede! Poljsko skozi opasnosti vojne z ruskimi bolj Ševi ki, ni bilo več trdno. Ali naj stopi Poljska odločno in z orožjem v roki na stran svojega Korfantvja ali ne. to je bilo vprašanje. Najhuje zadet jc bil dosedanji vnanji minister knez Sapieha, ki se mu ni posrečilo (dasi je bil uglajen diplomat in je bil prej poslanik v Londonu), Anglijo pridobiti za poljsko stvar.
Sapieha je odstopil. Njegov naslednik je dosedanji poljski poslanik v Rimu gosp. Konstantin S k y z-mund. Novi minister je bil pred vojno član Državnega sveta v Pe-trogradu: že iz tega smemo pač sklepati, da je rnsko-poljski orijentiran. Med vojno je bil član Poljskega Narodnega komiteja v Parizu, ko je za Poljsko bil nekako to, kar je bi! za nas Jugoslovenski odbor. Politika tega odbora se je ujemala z nazori Narodne demokracije, poljske politične stranke, ki ji pripadajo Paderewski, Pmowski, Olabinski itd. Ta stranka ima glavno svojo oporo baš v prej pruski Poljski in je poleg socialistov ona stranka, ki ima za preporod Gornje Slezjje največ zaslug; saj ji pripada po svoji preteklosti Korfanty sam.
Sigurno je ta zveza z Gornjo Šlezijo bila eden izmed razlogov, da je baš narodni demokrat Skvz-mund bil imenovan sedaj za vnanje-ga ministra. Mcrodajen pa je pri tem bil tudi ozir na poljsko notranjo
KSlHlSfSf mS82Sgf& EfflSlSO.
politiko. Narodna Demokracija je bila doslej v opoziciji proti kari-jietu g. VVitosa, ki je voditelj napredne kmetske Ljudske stranke. S tem, da vstopi v Witosov kabinet član te opozicionalne stranke kot vnanji minister, se po'itika države postavi na širšo bazo. kar jc vsekakor važno v kritični dobi reševanja gorrješlezij?!:cga vprašanja.
Končno ne sinemo prezreti, da je za voditelja poljske -.nanje politike baš poklican poslanik v R i m u. Italija ie bila ves čas. odkar obstoji svobodna Poljska, občutno sovražna tej slovanski državi; njeni vojaški oddelki, ki jih jc imela z ostalimi članicami Entente v ^Icziji, so se zadnje tedne hrabro borili na strani Nemcev proti Poljakom v Gornji Šleziji; državni tajnik poljskega vnanjega ministrstva, g. Pile, je to razkril pred javnostjo, tako da je zaradi tega prišlo do ostrega diplomatskega konflikta med Poljsko in Italijo, ki je od Poljske zahtevala, naj odpusti g. Piica.
Italija pride često brez vseh zaslug na važno mesto. V šlezijskem vprašanju sta si Anglija in Francija ostro nasprotni in med njima bi mogla odločevati — Italija. Naravno jc. da Poljska sedaj rabi na odločujočem mestu vnanjega ministra moža, ki pozna italijansko politiko od bliže, in to je baš dosedanji njen poslanik v Rimu, g. Skvzmund.
Skvzmnnd je starejši politik; ni diplomat po daljši svoji preteklosti, a je v evropskih vprašanjih odlično verziran. Dr. Fr. I.
Vilko Mazi:
Kaša glnliDneninlca
in meglic. faSinlteta.
ii.
Ali gluhonemnica res sodi ven. recimo v Novo mesto ali na kako prazno graščino, kakor je to pred
par dnevi predlagal nek drug go= spod? Morda zato, ker je podežeb ski zrak vse bolj zdrav od mestne;
ga? Ta misel ni slaba, ali baš zato se čudim, zakaj je ravno po mestih nakupičenih toliko Šol in zavodov. Zakaj naj bi to veljalo samo za glu* honemnico, ko je zdravstveno sta* nje naših otrok najmanj tako po« voljno, kakor po drugih zavodih? Pole.; tega pa je našim otrokom na razpolago obširen vrt, kakršnega ima menda malokateri drrg zavod, in imajo dos"i prilike za izprehodo v našo lepo in zdravo ljubljansko okolico. Kdo drug bi mislil, da bo* doči poklic gluhonemih itak ni na* j vezan na mesto, torej naj bi se tudi vzgajali na deželi. Ta pa je čisto bosa. Kje pa je zapisano, da bodi. gluhonem človek samo pastir, hla« pec, dninar, rrizur ali čevljar? Za* kaj pa nc bi mogel biti dober ali ce« lo izvrsten fotograf, knjigovez, gra> ver, slikar, vrtnar ali najt! opravila v kaki tovarni, v čemer se more iz* vežbatt samo v mestu. Pot v vse te poklice mu more odpreti samo glu; honemnica, ki mu nudi priliko, da si s poučnimi izleti ogleda vsakoja^ ke industrijske in obrtne naprave. Sploh pa našteti poklici še davno niso edini, ki bi bili pristopni glu* honememu (to se pravi, gluhemu, ker nemost mu ozdravi zavod) in 90 mu nedostopni pravzaprav samo oni poklici, ki so predvsem odvisni od zdravega sluha.
Za nastanitev gluhonemnic v kulturnem in gospodarskem centru pa govori vse polno okoliščin, od kojih naj naštejem še nekaj naj^ važnejših. Gojenci se privadijo pod skrbnim vodstvom gibanja v več* jem kraju, kar jim daje zmožnost, da se v svojem kasnejšem življenju enako kakor polnočutni ljudje pro; sto gibljejo po svetu, kamor jih pač vlečeta želja in poklic. Tako jim jc življenje znosnejše, nego bi jim bilo ob misli, da so samo vsled oropa* nega sluha obsojeni vse do groba na en sam kraj, da so ljudje druge vrste, zadnji med zadnjimi. Pri ro* kah imajo zdravniško pomoč, spe* cijaliste za ušesne in očesne bolez* ni. Tudi prehrana v večjem mestu brezhibneje funkcijonira, nego bi mogla v kakem majhnem kraju. Velikega pomena so tudi ugodne prometne zveze za poučna potovat nja ali za obisk star.-cv.
Nastanj en je v mestu pa Jc tudi prav posebne važnosti za učiteljstvo gluhonemnic. Tu se nudi prilika za poseeanje znanstvenih predavanj, knjižnic, zlasti pa za gojenje sti* kov z zdravniki specijalisti, ki sem jih že zgoraj naštel. Največje ko* risti pa je za učiteljstvo stik z me*
- j
Da*. Ravnihar:
II Ulle.
Tako improviziranega potoranj^ še ni bilo, kakor je bilo potovanje odposlanstva Jugoslovanskega sokolskega saveza v Lille k 43. zletu Unije francoskih girnnastikov. Stoprav v zadnjem trenotku nam je bila omogočena odločitev za udeležbo na zletu. Določeni so bili po štirje bratje Sokoli iz Beogra-ga, Zagreba in Ljubljane, da tvorijo deputacijo. Domenek, kako se bo potovalo in v kateri smeri, ni bil veo mogoč. Vedeli smo samo to, da je v Italiji že-lezničarski štrajk in da ie za to orijent-ekspres. imenovan tudi Simplon-eks-pres tako prenapoljnjen, da za 12 mož hkratu ni dobiti prostora.
Treba je bilo preskrbeti potne liste ter viza inozemskih konzulatov. Iz previdnosti smo dali potne liste vidi-rati po francoskem, švicarskem, itah-jc-nskem in nemško - avstrijskem konzulatu, zakaj bogve katero teh držav bo treba prepotovati, da dosežemo SVOJ cilj. Iz previdnosti smo kupili vozne liste tudi samo do Zidanega mosta* Tu smo se v ponedeljek 9. maja sestali z brati Hrvati in Srbi in tu ie bilo prvo posvetovauie. Posvetovanje je podalo edino ta zaključek, da preko Italije ne moremo in da si bo treba iskati izhoda proti severu. Edini si samo nismo bili, ali preko Brucka - Seltzthala ali preko
Dunaja. Zato smo si vzeli vozne liste zopet samo do Maribora. Spotoma je padla odločitev, da potujemo preko Dunaja - Salzburga - Monakovega - Strass-burga.
V Mariboru sta n^s obmejna policija in carinarnica pogledali z dobrohotnimi očmi. iri mogli smo brez zadržka nadaljevati svojo pot. Izročili smo se kismetu in pa zaspanemu osobnera vlaku. Za 14 ur smo bili >dobric.
V Bpiljah prva ovira. Na potnih listih smo si morali potrditi vsoto in vrsto denarja, ki ga nosimo seboj. Bratje iz Beograda so bili natovorili darilo, namenjeno Uniji francoskih gimna-stov. Krasne preproge, celotno garnituro za eno sobo, domač izdelek srbskih seljakinj iz Pirota. Avstrijski carinik je imel hude pomisleke, — toda o tem pozneie.
Prenočili smo dobro in slabo, kakor se pač prenočuje v knpeju, ki daje prostora, za osem ljudi. V Gradcu je množica naskočila vlak, toda mi smo bili že na varnem in dobro se nam je zdelo. Postali smo celo dobre volje, ki smo jej primešali nekoliko škodoželjnosti, videči kasneje vstopi vse potnike stati po koridorjih.
Na Dunaju smo predvsem prtljago spravili na zapadni kolodvor, ki nam je bil označen kot izhodišče za nadaljevanje pota, proti Monnkovemu. Tu smo na svojo žalost tudi zvedeli, da je brzovlak že bil odšel tisto jutro, a da prihodnji brzovlak odhaja šele v četrt-
tek. Ni preostalo drugega, kakor odločiti se zopet za — osobni vlak, ki je imel določeno uro odhoda ob 5. popoldne. Treba ie bilo naglo delati, kajti naši potni listi niso še imeli dovoljenja za potovanje preko Nemčije. Kako ga dobiti v tako kratkem času za 12 ljudi? Saj so nas tolažili, da traja ta procedura vedno po več dni. Zaupali smo se naši legaciji na Dunaju in z njenim posredovanjem je šlo. Na nemškem poslaništvu so bili iako uslužni in po-strežljivi. Dasi so imeli opravka s stotinami potnikov, ki se jim je seveda vsem mudilo, smo ob 3. popoldne imeli svoje potne liste v rokah. Vsak vizum je stal po 675 K n. a.
Sedaj pa ajd na kolodvor, kjer smo se takoj nastavili pri blagajni. Morali smo iti vsi k blagajni, ker ena oseba ne dobi več kakor po dve karti. Obrambna naredba proti verižništvu z voznimi listki. Res so nam v vestibulu razne osebe ponujale listke, seveda s primernim poviškom cene. Poslužili bi se tudi bili te pomoči, toda za 12 oseb in do Monakovega. na to ni računal noben verižnik. Čakali smo vso uro do otvoritve blagajne in res prišli med prvimi na vrsto. Bil je velikanski naval in nastalo je novo pitanje, kako priti v voz in dobiti udobnih prostorov. S primernim nastopom in z nekoliko mazanjem je tudi to uspelo, in sedeli smo na varnih mestih v veliko nevoljo ostalega občinstva, ki so se mu šele kasneje odprla vrata čakalnice.
Vse to seve ni šlo tako gladko, kakor so tu čita. Bilo je mnogo hrupa, mnogo govorjenja, pa tekanja in razburjenja. Pa vse je nadvladal humor, ki nas ni zapustil vso pot In s tem bumoriem smo kvitirali izrek brata M., da smo prišli na Dunaj prašat, kako se pride v Pariz in da smo končno le našli vlak. ki vozi vsaj v smeri proti Fn-rizu. ne p.i od njega proč.
V STcdo ob 8. zjutraj smo bili v Salzburgu. Tu nas ie Šakala revizija potnih listov in carin, revizija s strani avstrijskih in nemških oblastev; Ros smo ob tem zamudili prvi vlak in smo šele z drugim mogli nadaljevati svojo pot v Monakovo, kamor smo dospeli popoldne. V Salzbnrškem na^ je spotoma pozdravila ploha dežja, ki je ondi kakor v našem Kamniku dnevni gost.
V Monakovem smo ostali preko noči, ker jo brzovlak do Strassburga odhajal stoprav dmpo jutro. Toda s prenočiščem je bil križ. Vsi hoteli prenapolnjeni, vsaj tako so zatrjevali vsemogočni porfirji. Seveda pravega zaupanja v svojih potnih oblekah nismo ravno vzbujali, ko nas je kar dvanajst oblegalo portirjevo ložo. Pravzaprav nas je bilo štifinaist. V naši družbi sta Mla namreč rudi še srbski podporočnik G. v uniformi in gospa baronica d' An-ge d' Astre, članica frincoske misije v Beogradu, v svojem kroju kot sestra Rdečega križa. Morali smo biti celo za Monakovčane čudne prikazni, kajti kjerkoli smo se prikazali, se je nabrala
krog nas gruda glodalcev in poslušaj-cev. Gospa baronica jo tudi tako glasno in noženir&iM) govorila franooskj po Bonakovskih ulicah, da je zdelo, da* je to nekaterim odeeom postajalo m>-prijetno. Rezignirano amo končno zasedli nekaj miz boljšega, hotolskeg;* restavrani-a. Pogovor simo taino, in skozi srce dvo liive Efobe — v MofUM
kovani je večinoma ženska postrežba — smo končno v tem hotelu sitnem prišli v udobna prenočišča. ( *c do vevor-je smo Še porabili za po-. rše:i ogled me.-!?, po večerji pa smo ali ■' ♦f'atn-keller*: na čaao renskega rina, Vrr\ -coska legaclja jo po posredovanju 1 ■«•:-roniee poslala v Strassborg talefonifiBO depešo o našem prihoda,
Odporiiek v Ifonak ►vem jc bil dobrodelen in docela okrepčani smo mogli druiro jutro v brzovlakocn na. gotovih, s številkami zaznamovanih sedežih nadaljevati s\-ojo pot. V vlaku je bil jedilni voz in prvič >mo m<vj;li reči, da =mo se vozili dostojno potovanja v Pariz.
Prečkali BOK) vso Bavarsko na Augsburg, r»ri Ulnm prestopili Virtem-bcrSko mejo in potem ie šlo preko Stuttgarta in Karl<ruho   do obrnjena
postaio KehL Spoznavali -mo km Nemčijo. Povsod Fmi.g-u točnost ter pedanten, naravnost do'gora cn red. Bogati kra'i z mnogo Industrije in lepo obdelanim poliem. Pogled nanjo ti nehote sili na ustne vpri 1 , kako li morejo Nemci >glihati< za onih 132 milijard —
2 stran
.SLOVENSKI NAROD-, dne 23. junija I92i.
139 Siev.
dicinsko fakulteto, kjer ie pac prilika za to. Le od teh poslednjih stikov moremo pričakovati, da se kdaj naša stroka izpopolni do tiste viši« ne, o kateri sanjamo že desetletja, he morda iz slavohlepja, ampak edino zato, da bomo mogli kar naj« izdatneje pomagati nesrečnim trpi« uranu
Nerad govorim o naporih naše* ga dela, ali omeniti moram to, ker spada v ta okvir. Kako prijetno je po cele ure dan za dnem napenjati mišice govoril, da vsak posamezen Otrok to očuti s tipom roke, vdihavati največkrat penetranten duh ušesnega toka in smrad iz ust go* j en c a, nemalokrat obrisati sline, ki ti jih vrže v obraz z nerodno artiku* lacijo, no, to si je treba ogledati — to je naš poklic. Prav. Ali kar hočem poudariti, je to, da je baš za ta poklic treba neizmernega samoza* tajevanja in da morajo biti s tem združene tudi kake ugodnosti, ako hočemo, da se bo našega dela sploh ie kdo oprijel. (Menda vendar noče* mo postati edin narod v Evropi, ki J)i zaprl gluhonemim pot do iz? obrazbe!) Ena sama ugodnost je, ki te zanjo potegujemo: imeti hočemo priliko, da tudi svojim lastnim otro= kom damo tisto vzgojo in izobrazi bo, kakršno morejo doseči. To pa je mogoče le na ta način, če živimo sami ▼ središču kulture, kjer je skupno življenje vendar cenejše, nego bi bilo deljeno na več strani, česar bi s svojimi materi ielnimi sredstvi sploh ne zmogli. Rad bi ga poznal, ki bi mi ugovarjal nad to edino ugodnostjo! Postavite zavod na deželo, pa ga lahko tudi takoj zaprete. Ze zdaj manjka prosilcev za razpisana učiteljska mesta: kdo pri vragu bi se Šele potem zanimal za naš poklic, ko bi životarili kie na kakem srednjeveškem gradu? Tudi za romantiko nimajo ljudje več smisla...
Gospod Člankar, ki mu je na tem, da bi se naselili v gluhonem* niči nekateri oddelki medicinske fakultete, nam svetuje, da poveže*
gio culo in odrinemo k usmiljenim ratom v Novo mesto. Njemu se «di vse to neverjetno lahko izved* Ijivo, »treba je stopiti le v dogovor s tem redom«. Jaz ne vem, kako je tam s prostorom, vem samo, da nam
eše naš zavod jako tesen, vem pa di, da bi bilo v Novem mestu ne* inogoče dob zadostno število sta* novanj za učiteljske družine, še prav posebno pa vem, da poslopje, ki bi bilo namenjeno za zavod, či* sto gotovo ne odgovarja temu namenu. Pred vsem mi je omenjati pravilno razdelitev svetlobe. <^u« dim se, da je gospod člankar kot odličen zdravnik prezrl ta »condi* tio, sine qua non«.   Edina pot, ki
gunonemega veže z njegovo dušo i svetom, je vid. Zaprite mu še to
£>t in ne morete si misliti revne i* ga bitja pod solncem. Kako kata* iStrofalne posledice ima neprimerna Stavba na gluhonemo mladino, sem se mogel prepričati na nekem sta* rem dunajskem zavodu, kjer mora 11 odstotkov gojencev nositi očala. Otrok mora napenjati vid ne samo f učilnici, ampak tudi v vseh dru* gih prostorih, ki so mu namenjeni, zato se pri vseh modernih gluho* nemnicah predvsem upošteva pra* vilna razdelitev svetlobe po lokalih hJa tem principu je zgrajena tudi naša gluhonemnica, zato nimamo, hvala Bogu, doslej niti enega otre^ ka, ki bi moral nositi očala. — S preselitvijo torej ne bi moglo iti ta*
ko gladko, kakor si misli gospod člankar.
In zdaj še, kar se tiče ustanove. Jaz se čudim, kako more izobra* žen človek zavaliti tak debel plju* nek na stvar, ki zasluži že s stališča pietete svoje spoštovanje. Ali ni to istočasno pljunek na še svež grob dr. Oražna, če reče njegov stanovski tovariš, da ustanova nima nika» kega pomena? Kdo pa bo še volil svoje premoženje v kako ustanovo, če bo videl, da nima njegovo dobro delo nikakih garancij? Ali smo sploh še v pravni državi, če se z ustanovami, ki »o bile voljene v svoj specijalni namen, kar tako po* meta? Potem nimamo nobene pra* vice, da se otresamo »balkanizma«. Izgovor na izredne čase — vis ma-ior — je docela neumesten. Te »iz* redne Čase si delamo sami in baŠ s takim postopanjem, kakršno pred* laga gospod člankar Noben trezen človek ne bo odobraval, da se one* mogoči kulturen zavod, ki deluje že 21. leto, samo zato, da dobi v njem drug zavod prostora in najsi bo ta zavod še tako koristen! To bi bil pač slab napredek!
Vsi priznavamo živo potrebo, da pride naša medicinska fakulteta čimprej pod streho. Ali vsi tudi že* limo, da se to zgodi na lep in blag način, kakor bo tudi služila lepenu
in blagemu namenu. Nikakor pa se
ne sme to zgoditi na način, kakršnega ima v mislih gospod člankar, da bi se kar čez noč razlastilo ubogo gluhonemo deco njihove lastni* ne brez enakovredne odškodnine.
Vem, da je gluhonemnica v ne» posredni bližini bolnišnice kakor nastavljena, da di slej ali prej pro* štora naši medicinski fakulteti Vem pa tudi, da prevladuje na dru^i strani v medicinskih krogih mne* nje, naj bi se izposlovala sredstva, da se zgrade za medicinsko fakul« teto v bližini bolnišnice (prostora ne manjka) povsem odgovarjajoči objekti. Zmagati bo moralo torej eno ali drugo načelo. Če obvelia pri prvem, da bi se v ta namen adaptirala naša gluhonemnica, ne bo nihče ugovarjal, ako se zavod prestavi v kak drug del Ljubljane toda le v enakovredno, modernim principom gluhonemnice odgovar* jajoče poslopje in vsai na enako* obsežnem zemljišču. V tem prime= ru bi se ustanova res ne kršila in zavod bi šel lahko neovirano po svoji začrtani poti, gluhonemim si* romakom v korist, narodu pa v čast in v ugled. Vsak drug izhod iz te^a vprašanja pa bi zavod onemogočil in nam neizogibno naprtil pečat kulturne sramote.
PolltiCne uesf
— Ustava sprejeta še ta teden. Beograd, 21. junjja. Danes dopoldne sta se sestala v predsedništvu ministrskega sveta ministrski predsednik Nikola Pa-šić in predsednik konstituante dr. Ribar, ki sta razpravljala o položaju ter o določitvi dneva za končno glasovanje o ustavi. Izrabila se je želja, naj se ustavno delo vrši do konca tedna in potem izvrši glasovanje.
— Koristi tuanta se spremeni v zakonodajno skupščino. Beograd, 21. junija. Vlada se je odločila, da se spremeni po sprejetja ustave kor=,tituanta v zakonodajno skupščino. Ta skupščina se bo bavila najprvo z invalidskim vprašani em, nakar se bo odgodila do jeseni, nakar se bo bavila z vprašanjem izenačenja zakonov, administrativni podel bi itd. Za časa počitnic se bo sestajal v permanenei zakonodavni odbor.
ss Delo v konstituanti. Beograd, 21. funija. Jutri se nadaljuje debata v konstituanti. Do konca zasedanja, oziroma do končnega sprejetja ustave je priglašenih še 24 govornikov. Tekom jutrišnjega dneva ne bo prišlo do nika-kega glasovanja. Popoldne se vrši seja ustavnega odbora.
=r Ministrski svet Beograd, 21. junija. Danes popoldne se je vršil ministrski svet, ki je razpravljal o VIII. oddelku ustave ter sklenil, da se ta oddelek vrne ustavnemu odboru. Ministrski svet ie sprejel predlog, da se določi za po samem© oblasti število prebivalcev na 800.000. Obenem je bil sprejet člen 134 in 135 ustave. Domneva se, da bo zadnja seja konstituante v nedeljo, kjer bo ustava tudi sprejeta, nakar bo regent prisegel na novo ustavo na Vidov dan. — Radi tega je bilo svečano ustoličenje patrijarha v Peči preloženo od Vidovega dne na Petrov dan.
= Podelitev drŽave na oblasti. Beograd, 21. junija. Danes so imeli člani ustavnega odbora vladne večine sejo, na kateri se je sprejel predlog glede podelitve države na oblasti definitivno. Vsaka oblast bo štela 800.000 prebivalcev. Glede člena 132 (prelazne naredbe) se je sklenilo, da se v slučaju, ako se v gotovem roku ne likvidirajo posanme pokrajinske vlade, prenese njihove funkcije na oblasti, kar velja zlasti v Bosni, Vojvodini in Srbiji. Hrvatska se razdeli v štiri oblasti, od katerih obsega 1. oblast zagrebško, belo-varsko in varaždinsko županijo, 2. oei-»eško in požeško, 3. liško - krbavsko in n ^druško in 4. srijemsko županijo. Na 1
tak način razdelitve je pristala tudi vlada. Deluje se sedaj z vsemi sredstvi na to, da se čimprej glasuje o teh členih v ustavotvorni skupščini.
— Razmerje glasov pri volitvah V Vonstituanto. Beograd, 21. junija. Glasom končne ugotovitve statističnega urada je bilo pri zadnjih volitvah v konsttru&nto   oddanih   za demokrate
319 448 glasov, za radikalee 284.576, hrvatske seljake (Radićevce) 230.590, komuniste 19S.732, zemljoradnike 150.603, klerikalce 110.275, muslimane 110.195, socijaliste 46.792, muslimane© iz južne Srbijo 30.020, narodni klub 25.867, republikance 12.136, narodne socijaliste 6166, srbske liberalce 3061 glasov.
= Mirovna pogodba z Bolgarijo. Regent prestolonaslednik Alpksander je podpisal začasni zakon, s katerim se uzakonjuje mirovna pogodba z Bolgarija, sklenjena v Trianonu.
= Vlada in muslimani. Dne 21. tm. sta so sestala ministra Ozunovio in Krizman z delegati muslimanskega kluba, s katerimi sta razpravljala o izvedbi določil begluške uredbe. Sporazumno so odstranjena vsa nesoglasja, s čemer je tudi odstranjeno neraz-položenje v muslimanskem klubu.
=s Demisija Črnogorsko vlade. Dne 20. t m. se je vršil v Rimu zelo živahen sestanek članov črnogorskega kabineta. Sestanek se jo zaključilz demisijo vlade, ki je izdala tozadevni komunike, ki pravi končno, da pripravlja kraljica Jelena sestavo novega ministrstva, kateremu bi predsedoval najbrže Vujović.
— Stojan Protič v Vojvodini. Beograd, 21. jtanija. Kakor poročajo iz Vojvodine, se mudi Stamkaj tojan Protič, ki prireja sestanke, da pridobi del radi-kalcev za svoj program.
= Povratsk v.s^z delegacije iz Pariza Presblro javlja iz Pariza: Dr. Kosta Komanudi In Velizar Jar.kovsč sta 20. t. m. odpotovala v Beograd. Na kolodvoru v Lyonu se je od nju postoril poslanik Bo-Skovlč. Oba delegata sta izrazila svoje zadovoljstvo s tem, kar jo njuna misija dosegla v Parizu.
=r Španski poslanik v Beogradu. Dne 21. t m. je bil ob 11. uri sprejet na dvoru z običajnimi ceremonijami don Vildelgado, španski poslanik, ki je izročil svoja pooblastilna pisma.
= Velika antanta protfi povratku Habsburžanov. >Ceske Slovo« poroča iz diplomatičnih krogov,   da bo velika
•ntauta v vpražanju vzpostavitve H**bs-1 uržartov zavzela analogno etaKšče kakor prtiti nemški vladL Zavezniki bodo pozvali Madžarsko, naj odstrani vse odredbe, ki bi mogle omogočiti povra-tek Habsburžanov. Ta korak velike an-tante podpira tudi mala ant'inta.
== Vojna za Carigrad? V Mali Aziji se pričakuje ogromna bitka. Od njenega uspeha zavisi usoda Grčije in Turčije. Bati bo je, da bi Bolgarija pomagala Turčiji, da bi s tem pridobila znova izgubljeno Tracijo. Turčija ima že zajamčeno pomoč boljševiske ruske armade. >Naxo<lni Listvc pišejo, da bi v slučaju turskih uspehov Jugoslavija gotovo pomagal** Grčiji in potegnila s seboj v boj tudi Romunijo. Balkan bi zagorel znova. 2SO.O0O Turkov čaka povelja, da si preseka pot do Carigrada.; 'jO.000 boljše viko v maršira preko Kavkaza Kemalistoru na pomoč. V Sob;w=to-polu je več ruskih rdečih divizij, da se prepeljejo na turška tla. Francosko in angleško letalstvo hoče vkrcanje Rusov preprečiti. Položaj Anglije je v Carigradu silno težak. Francija in Anglija kliče ta pomorske častnike z dopustov na bojno ladje. Angleška vlada je sporočila -,- Washintoou, da nastane casus beli i, ako se Kimali s ti bližajo Carigradu. Lord Curzon ima sejo z Briandom zaradi solidarnega postopanja Francije z Britanijo. In tudi Italijo hočeta pridobiti, da se pridruži. Francija pa bi pomp^ala Grčiji le, če se v Ateno vrne Venizelos, Dogodki v Mali Aziji so postali sila nevarni za vos Balkan, torej baje tudi za Jugoslavijo.
— Vatikan in Francija. >Excel-sior< in >Figaro»: priobčujeta razgovor s francoskim poslanikom Jonnartom v Vatikanu, ki je izjavil o svojih prvih razgovorih s papežem, da je Vatikan zelo zadovoljen, ker je poslala francoska vlada ravno njega kot svojega zastopnika v Vatikan. Papež je izjavil, da bo dobrohotno proučil politična vprašanja francoske republike z ozi-roia na odnosaje z Vatikanom.
— Francosko - angleška zveza in Italija. >Gaulois< piše z ozirom na vesti o možnosti francosko - angleške zveze: Naravnost presenetljivo je, da se v akciji za ustvaritev zveze med Francijo in Veliko Britaniio zanfTOar-;a Italija, ki nam je dala dovolj dokazov za svojo lojalnost in zvestobo. Italija bi morala biti zastopana v vsaki politični zvezi. Italija je postala sila, s katero je treba računati in bo mogoče ena prvih držav, ki bo našla ravnotežje in vzpostavila svojo produkcijo.
= Nasprotstva v Bnandovem kabinetu. Diplomatični sotrudnik ameriškega dnevnika >Chica£ro Tribune< zatrjuje, da temeljijo vesti o spremembi Briandovega kabineta na resnični podlagi, čeprav jih Briand odločno demontira. Dejstvo je, da med ministroma Loucheurjem in Doumerjem že dolgo ni harmonije, ker se Doumer ne strinja več s francosko politiko napram Nemčija. Nasprotniki Nemčiji prijazne politiko trdijo mod drugim, da sedanja nemška vlada nima večine in da Nemčija v slučaju padca sedanje vlade ne bo držali svojih obveznosti.
— Francoski zunanji do4govL Meseca septembra lanskega leta so dospeli francoski zunanji dolgovi na svojo kulminacijsko točko. Dosegli so svoto 35 milijard in 328 milijonov frankov v zlatu. Koncem marca so bili ti dolgovi že znižani na 32 milijard in 723 milijonov zlatih frankov. To znači, da je Francoska zadnjih šest mesecev zmanjšala svoje dolgove za približno tri milijarde frankov.
= Erzberger o nemško - francoskem sporazumu. Sotrudnik pariškega »Oouvre< je imel razgovor s poslancem Er zbor gorjem, ki je govoril o svojem načrtu, ki ga je hotel izvesti za časa svoiega ministrstva. Erzberger je zamislil obsežen mednarodni industrijski konzorcij, pri katerem bi bila Francija deležna s i>Q%. Vsaka udeležena država bi morala dobavljati surovine in izdelke, ki iih proizvaja. Izdclovanjo fa-brikatov bi ee izvrševalo skupno. Nadalje je rekel, da Nemčija brez Gornje fclezijo no more eksistirati. Erzberger
J* prepričan  pristaš    s k d onega dela.
med Nemčijo in Francijo.
— An ton ta posreduje med Orfu in Turid. Lord Curzon jo predlagali da se poslanikom Anglije, Fra i - in Italije v Atenah naroči, naj ponudijo grški vladi posredovanj" zaveznikov. Ako Grčija to sprejme, etoro zavezniki sli-r-eo korak v Carigradu. Ako Turki od Grkov sprejetega posredovanja no vrnejo, dobe zopet dovoljenje za nakupovanje vojn *■ ga materi jala in bodo rešeni finančnih omejitev, ki to bile sklenjene meseca novembra 1920 v L-ondorm. Ako prevzame posredovanj« \lada v Angori, bodo uživali Turki tudi so nadalje uarodnoeti dogovora, ki ga jo sklenil TVkJr Somi boj v Londonu, in dosežejo zopet suvererit^to Sini me, ki postane avtonomna pokrajina z m>i-naro<lnx> upravo. Kar ee ti Če Traoijtv zahtevajo AngleSt, na] obvelja eevro-ska mirovne, pogod l dolin predla* ga]o Francozi, naj se i^eja preloii na črto En\ - Midia* Angleži vatrajajo pri tem naj re Turki kasiiujeju, ako H ponudbo odklonili, Briand tip |s mtk to, da se naloži odgovornost oni državi, ki 1*> prva pokasala kljubovalno stalisee,. \ko bodo to Tnrki, s*"* s tom izpostavijo zq~ petnemu uvel javljanju določil sevreske mirovn> pogodbe ::i blokadi <^mr~a morja od Trapczunta do AdaliSk Briard se b<> danes dopoldne bavti z besedilom naroČil, ki bodo podana aavemlžkfan poelanikom v Aicmali Ako so priključi tudi £T<-f >f^rzr„ se pod vzorne v Atenah nemudoma skupen korak, kar pa So ne pomonja priznanja kralja Koo* sianrina.
— Španska In Vatikan. M^drM^kl
listi poročajo o sijajni svečanosti, ki jo je priredil španski kralj ob prihoda nov vega apos tolsko«zn auneifa TedsecninJf-ja v Madridu. Nuncijevo jvm-orilno listine vsebuje vso polno >katoliskih Veličanstev« za kralja Alfonz?. S večali so je udeležila vea kraljevska rodbinn.
= LIovđ Geor^ce   o »novih narodih«. Iz Londona poročajo, da je imel Lloyd George   na neki metodistični -kupščini zanimiv govor, v katerem Je izjavil, da |e po njogovem rrmonfu Zveza narodov le ognjišče za nove nemire in spore.     Izrazil je svoje razočaranje nad dejstvom, da vkljub svetovni vojni še vedno prevladuje   narfjopalno sovraštvo, ki nikakor ni ocvneno r*ttv> na velike narode, ampak   so novi pi vojni vstali narodi   se   alaMI v oziru. Llovd Gcorg je rekel, da ne med novimi narodi nobenega stre nja po intervenciji Zveze narodov naj bi odločevala v njihovih st — Tako govorijo mogočni zsn* plomnti in politiki o >novib na pozabljajo pa,   da je njihova ( p« vstvarila nevzdržen položaj . na razmere med >novimi<   in st narodi.
Iz nase kraljevin
xa Naredba o univerzah. Na Sf .
nlstrskega sveta dne 20. t m. je r: za prosveto Svetozar Pribičević pr naredbo o vseučiliščih. Ta mredba j izdelana na podlarl sporazum;*, Iri j« dosegel med zastopniki naših treh n In posebne konference, i^r^svetnl m je predlagal glede gojencev v inoze naj bi se samo oni maturanti na d? stroške pošiljali na inozenska mi kateri se hočejo posveti strokam, i naše univerze ne goje.
— Otvoritev prometa S vad* Od 15. do 20. t. m. oe ja vršila v tiči konferenca radi otvoritve pr» z Ma<lžarsko. Udeležili so so te I ronce zastopniki ministrstva saot ja, direkcij državne železnico v
tiči in Zagrebu in obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani, dalje zastopniki madžarskega prometnega ministrstva, direkcijo drž. žel. v Budimpešti in obratnega ravnateljstva južne železnico v Budimpešti. Glasom sklopa to konferenco so otvori promet z Madžarsko dne 1. julija t l. na prohodnih postajah Kotoriha - Murakere-szhur, Kflcbia - Kisszallas, Horgt>*> Fb^zke, Sirik - Szeged, Drn{e-^yehe-nves.     Vsega skupaj bo torc«j začasno
>i i —*-----
ostudi zlatih — mark, ki jih ententa
eiteva od njih? Igraje jih bodo pla-i! Bilo Je ravno na dan, ko se je menjala nemška vlada, ki naj sprejme londonski ultimatum in ki naj zagotovi triu! razoroženje Bavarske. Na zunaj ni Lilo opaziti tega kritičnega dne prve Vrste. Nemški potniki so razpravljali 6 njem brez vidnega razburjenja in kakor pripravljeni, da Je moralo priti tako.
B prijetno vofnfo smo dospeli v (Cehi. Toda preko Rena nas niso marali lako gladko spustiti. Ovirale so nas — Pirotske preproge, ki so nam vso pot delale preglavico.
V Spielfeldu smo zavitke morali Bati plombirati ter založiti kavcijo 4800 kron n. aM nakar so nam preproge, pu-Istili vzeti v voz kot ročno prtljago. V Šalzburgu je bilo mnogo prerekanja, ^preden smo svojo dragoceno prtljago oprostili carine in preden nam je avstrijski carinik vrnil varščino. Ali tu amo že padli v roke nemškemu carinika. Razlagali smo mu, da gre sa tranzitno blago. Nič ni pomagalo. >Aus-gesehlossenc, da bi vzeli blago kot ročno prtljago. Nemški nredpisi zahtevalo, da se mora tranzitno blapo oddati ielsznici, Id jamči, da gre blago res preko meje.    Pa dobro, morali smo se
ukloniti predpisom; toda carinama ima •voje paragrafe, železnica pa svoje. Železnica je odklonila prevzem po§i-ljatve, češ da ni po predpisih zavita, zvezana in zapečatena Ps smo stali tu, kakor možje Galilejci In gledali — svoje preproge. Naposled ie odnehala — Železnica. Pustila nam je zapisati na zavitke, da oprostimo tftleanino
kega jamstva za izgubo ali tatvino po-šiljatve, zatisnila je eno oko ter prevzela prevoz. Naložili smo si ves rizi-ko. pa kaj smo hoteli? Da nam je ob tej zamudni manipulaciji ušel vlak, sem že omenjal.
V Kehl je vseh pet zavojev dospelo nepoškodovanih in brez nedostatka. Nemška carinarnica nam jih je tudi brez zadržka izročila, Se več pri zanesljivosti smo naravno pričakovali od francoske carinarnice. Toda joj! Razlagali smo, da so preproge namenjene kot darilo Uniji francoskih gimnastov ter pokazali potrdilo našega zunanjega ministrstva o resničnosti te trditve. Vse zaman. Francoski carinik Je ostal neizprosen kljub veliki zgovornosti naše gospe baronice. Ali zacariniti, ali pa izročiti blago železnici 1 Eo na smo se odločili za slednje, je železnica kategorično izjavila, da tako slabo opremljenih zavojev no sprejme.
Pregovarjanja so trajala doka) časa, zakaj poetajenačelnik Je prišel nekajkrat! priganjat ter ie grozil, da spusti vlak brez nas preko Rena. Ni preostalo drugega, kakor da smo pustili preproge v Kohlu, da jib opremifo s predpisi, odgovarjajočimi omoti ter pošljejo za nami v Lille. Prepustili smo Jih nesrotovi usodi in — svoji sreči.
PrUedš! ▼ Lille, ni bilo o naših preprogah ns duha ne sluha. Vsa poizvedovanja pri tamošnji carinarnici so bila brez uspeha. Stoprav poslednji dan našega bivanja v Lille se ie >sitnosti« brata J., ki Je prebrskal železniška skladišča posrečilo, da je izsledil pošiljko v kotu nekega skladišča. Pošiljka jo bila brez naslova na omotih in
brez spremnice Ali se je to namenoma zgodilo, ali ne, bogve; več kakor gotovo je, da bi naše darilo nikdar no doseglo svojega cilja, da ni bilo srečnega slučaja in pa gorečnosti brata J.
Prišcdši v Strassburg, smo se na policij, komisarijatu bridko pritožili 0 postopanju francoske carinarnice v Eehlu. Opravičili so se, da je >nespo-razumljenje<, toda pravo spoznanje naše je bilo, da so v Franciji druga oblastva napram carinami prav tako brez moči, kakor pri nas. Policijski ko-misarijat nas je mislil s tem odžkodo-vati, da je odposlal dv-t >državna< telegrama Uniji francoskih gimnastov in predsedniku zleta g. Vv achmarju v Lille s naznanilom, da smo — ovde. V večernih urah smo si še nekoliko ogledali Strassburg, to francosko mesto z nemško impregnacijo, v kolodvorski restavraciji dobro večerjali ter ob 10., prav ob 22. uri, sedli v brzovlak Strassburg - Pariš.
Vozili smo se preko Naucvja - Tou-la - Bar ls Duc V zgodnjih jutranjih urah smo bili ie ob Marni, ob oni, z veliko zmago nad nemško armado posvečeni reki.
Takrat (leta 1914.) so Nemci, po-gazivši Belirijo, pijani zmasre bili uver-leni, da je moč Francije zlomljena in da zadostuje le še sunek, ki naj jih privede pred vrata Pariza. Toda francoska armada se je zagrebla ob Mami. pričakovala sunek ter s protiudarom vrgla Nemce daleč nazaj. Ta zmaga maršala Joffre ni rešila samo Pariza In Francije, ampak odločila svetovno vojno. Zato jo upravičeno poveličujejo. Železnica teče vse*"-oz i ob Marni prav
do Pariza, kjer se Marna združi s Seino.
V Parizu — peti dan našega potovanja — je bila prva nasa pot v pisarno Unije francoskih gimnastov, aa izvemo za podrobni načrt in kdaj se nam je odpeljati. V pisarni, malo, skromno stanovanje v drugem nadstropju, natrpano s spisi in knjigami, nismo dobili nikogar ve'; kakor tajnico. Vse je bilo že odšlo v Lille. Gospodična tajnica, mlada, živahna Francozinja, in zunanjosti, da jo našim — notnbone — fantom kar src© poskakovalo, se je v svoji ljubeznivosti peljala kar z nami na kolodvor, nam preskrbela vozne liste :n mesto v vli-ku, tako da smo se ob IS. uri s severnega kolodvora že mogli odpeljati proti Lille.
Bila je prijazna in kratkočasna vožnja. V štirih urah smo prevozili nad 300 km. Spotoma smo srečavali Ham, St. Ouontin, Cambral, Arras, Douai ob Scarpi — sama znana imena in kraje, ki jih je vojna venčala z bojno slavo. To slavo so morala ta mesta drago plačati. Le dobri dve uri vožnje z brzo v lakom od Pariza sc nam francoski sopotniki mogli kazati še vidne znake ono strašne pozicijske vojne. Od granatnih izstrelkov razrito zemljo, strelske jarke. rnzBtreljene hiše, ožgano drevje, bodečo žico, španske jezdece in — pokopališča nepoznanih vojakov. Prav kakor na našem goriškem Krasu. Tu so bile pozicije Angležev, bolj proti severu one Belgijcev. Tu vidiš veličastno katedralo z odbitima zvonikoma ter razrušeno streho, v njej pa je samo še golo zidovje; tam veliko tovarno z velikimi stroji, od zadetkov
in ognja zverižonimi in vpognjenimi, tam zopet bivši gozd, gola, v nebo štrleča debla, kakor   po   konci stoječi
mrliči.
Pravili so nam. da jih niso morda uničili topovi ali ogenj, ampak strupeni plini. Pokazali so nam roko Scar-po. kri so jo bili Angleži zajezili, da js valovjo preplavilo nemške strelske jarke. Vse strašno in veličastno! Toda mod vsemi temi razvelinami in podrti-nami klije že novo življenje.
Prvi je bil fi*ancoski km«t, ki je zasadil v zemljo svoj plug ter jo napravil zopot rc^iovitno- Pridnost francoskega kmeta opažaš vsepovsodn, kjerkoli so voziš po francoski zemlji. Z ljubeznijo io obdeluje in z neko intenzivnostjo, aa bi bila lahko izgled kmetova! oem po drugih deželah. To je ž« intenzivnost vrtne kulture. Zlasti v bližini Pariza. Vsaka kinoteka hiša ima svoj vrt s pritličnim sadnim drevjem, trto in zelenjavo.
Iz razvalin podrtih mest rastejo nove stavbe, izvečina vse po enem kopitu in sistemu, r las t i pa nove tovarne. Seve smo v bližini bogatih premogovnikov, ki kličete T"> industriji. V Arra-su, kj?r je bil kolodvor porušen do tal, stoji danes že novo mogočno kolodvorsko poslopje, ki bi bilo v čast vsakemu velikemu mestu. Vidi se, da ie tu bo-
V, .tiia doma in da državna pomoč ne Stedi. Plačali bodo Itak >beohe«<; tako ho danes vsakdo nazivlja Nemce.
(Dalje prih,)
139. Itev.
.SLOVENSKI NAKUD*, dne 23. junija IfRtl.
stran 3.
etvorjenih samo pet železniških prehodov na Madžarko.
— Kako }e v Zagrebu? Zagrebške >Novostic poročajo o Zagrebu neverjetne umazanosti. Zagreb je bil včasih silno snažno mesto; snaga se je zahtevala na ulici, po hišah in javnih lokalih. Povsod je vladala čistoča. Danes je vse drugače: človek se ne sme jeziti na prah niti takrat, če se na ulici spotakne ob cel kup smeti ali ob podgano ali mačka, ki je poginil. Ulice se čistijo zvečer, a zjutraj so zopet nesnažne. Zagrebčanje so se namreč odvadili starih dobrih običajev ter smeti ne-spravljajo več v zaboje za smetarja, nego jih mečejo kar na ulico. Pa ne samo to, "nego se skozi okno izpraznju-jejo vse mogoče dostojne in nedostojne posode. Zagreb je poln raznega mrčesa, a zlasti je bogat miši in podgan, ki ponoči in podnevi dirkajo po ulicah. Z vodo se štedi do skrajnosti, in ulice se pobrizgavajo skopo. Kadar teče kak avtomobil po ulici, se dvigajo oblaki prahu kakor v Sahari. Ce dežuje, pa
nastane visoko blato. Trotoarji so vedno polni odpadkov sadja peška in raznega blata. Po kavarnah in gostilnah taka nečistost, da preide vsakršen tek. Po hotelih se menja perilo na posteljah prav redkokdaj. Po brivnicah se človek lahko okuži. Gostje se vedejo po kavarnah neverjetno neokusno. >No-vosti< navajajo vrsto vzgledov, ki so barbarski, in zaključujejo: >A kadar pride k nam kak tujec, ki nam kasneje s polno pravico v časopisu očita, da smo umazani in skoraj smrdljivi potem dvigamo hrup ter pošiljamo proteste na vse mogoče forume v inozemstvu. Toda naši apeli na Evropo ne bodo zalegli ter ne bodo zmanjšali pre-strašenosti Evropejca, ki je dospel v Zagreb, nad nečisto posteljo, smradni-mi ulicami in neumitimi krožniki. Zaman pisarimo potem članke, kako tujci ne znajo vpoštevati naše gostoljubnosti. Ker nečistoča se ne pere s tinto, nego s povsem navadno vodo<. — Ze dolgo nismo bili v Zagrebu, zato upamo, da >Novosti« vendarle pretiravajo.
Telefonsku in brzo!aona poročita.
Demisija centralne In pokrajinskih vlad.
>Riječ« poroča, da so vse konbina-ftije o odstopu bana dr. TomljenoviČa izmišljene. S sprejetjem ustave bo po-flal demisijo ves kabinet ter vse pokrajinske vlade, tako tudi ban dr. Tomi J e-novič, ker preneha s sprejetjem ustave
tudi banska Čast. Ali bo hotel ban dr. Tomljenovič še nadalje sodelovati v državni upravi, je odvisno od državnih potreb z ozirom na stališče nove vlade in seveda za ta slučaj tudi od privoljenja dr. TomljenoviČa.
Štajerski deželni zbor In plebiscit.
da bo ponovno sklepal v zadevi gla* sovanja za priključitev k Nemčiji.
— d Gradec, 21. junija. Štajer* ski deželni zbor je sklican za četr* tek dne 23. t. m, ob 17. popoldne,
Karel se orne na madžarsko.
— d Beograd, 21. junija, Du* najski dopisnik »Vossische Zei* tung« doznava, da se namerava Ka* rel Habsburški vrniti na Madžarsko na praznik Sv. Štefana dne 20. av*
gusta. Dopisnik »Vossische Zei* tung« trdi, da je v tem vprašanju prišlo do sporazuma med mad/ar* skim poslanikom v Bernu in Kar* lom Habsburškim.
Radi Inke BaroS.
—d Beograd, 21. junija. Semkaj je došlo več deputacij, ki so zahtevale, da se uniči eventualna konvencija med Jugoslavijo in Italijo v vprašanju baro-ške luke Ministrski predsednik Pašić je te dni konferiral s strokovnjaki in zastopniki iz Dalmacije in ostalih primorskih krajev o tem vprašanju. Zdi se, da so strokovnjaki proti temu, da bi se vprašanje baroške luke rešilo ta-
ko, kakor so te dni pisali časopisi, kar je vzbudilo nezadovoljnost med prebivalstvom. Zastopniki iz primorskih krajev zahtevajo, naj bo baroška luka, ki more vsak dan sprejeti 300 vagonov blaga, in ki omogoča naši državi samo-stalen promet, samostojna. Če bi se luka priklopila reškemu pristanišču, bi bila ta konvencija samo Italijanom koristna, nam bi pa škodovala.
' rt      Zelena knjiga o rapallskl pogodbi.
". * d Rim, 20. junija. Minister zunanjih posfov' p. t >f Sforza je predložil v današnji seji poganske zbornice zeleno knjigo s 101 dokumentom glede rapallske pogodbe. Prvi doJnimentf datirani od maja, podajajo poročilo o pogajanjih v PallanzI. Drugi spisi se tičejo diplomatičnih korakov v Parizu In Londonu, ki so imeli namen, pregovoriti oba zavezniška kabineta, da vplivata na beograjsko vlado pomirjevalno. Millerand, Levgues in Lloyd George so odgovorili v ugodnem zmislu. Naslednji dokumenti se nanašajo   na   konferenco v Rapallu Jn na
besedilo tamkaj sklenjene pogodbe, po kateri se italijanska in jugoslovenska vlada obvezujeta, da bosta spoštovali mirovni pogodbi v St Germainu In Trianonu, in ukrenili vse potrebno proti vzpostavitvi Habsburžanov v Avstriji in na Madžarskem ter se dalje obvezujeta, da se bosta v tem pogledu med seboj dlplomatično podpirali in čuvali nad postopanjem bodisi Avstrije, bodisi Madžarske, ki bi moglo ogrožati njiju varnost. Ta pogodba bo veljala dve leti po zamenjavi ratifikacijskih listin.
ifollfeo o albanski parlament.
— d Skadar, 21. junija. Dne 13. t. m. so se v Albaniji vršile volitve v parlament. Za skadarski okraj je bilo izvoljenih 12 poslancev, osem katolikov in štirje muslimani. Dne 20. t. m. so vsi skadrski poslanci ra* zen predsednika katoliškega kluba
Noca Pistule odpotovali v Pirano. Noe Pistula je podal ostavko na svoj poslaniški mandat. Namestnic ka mu še niso določili. V Bunjaju sta izvoljena za poslanca Mustafa Krojua in član kosovskega komite* j a Redjeb Mitrovič.
Poloiai madžarske.
— d Budimpešta, 21. junija. Finančni minister Hegediis je v današnji seji narodne skupščine predložil državni proračun za proračunsko leto 1921/22. Za celokupne dohodke je preliminirana vsota okroglo 20.3 milijarde kron, za izdatke 26.8 milijard kron, deficit znaša tedaj okroglo 6.5 milijard kron. Dohodki kažejo napram prošle-mu letu prirastek 10 milijard kron, izdatki prirastek 6 5 milijard kron, prlmanjklaj tedaj znižanje nad 3 milijarde kron. Ministrstvo za deželno brambo izkazuje znižanje Izdatkov okroglo 1 milijardo kron napram lanskemu letu. Finančni minister Hegedus je podal sliko finančnega položaja v državi In se Izjavil glede kritja primanjkljaja. Dejal je, da se primanjkljaj manjša in sicer z ene strani po zaslugi Madžarske same, z druge strani pa po zaslugi obnovitvene komisije. Reparacijska komisija mora Madžarski pustiti njene pravice in ne več staviti obnovitvenih zahtev. Madžarska je kot pošten   dolžnik storila
vse, da poplača svoje dolgove. V zadnjem proračunu stoji dva milijona frankov in 160.000 funtov v pokritje celokupnega dolga, ki znaša 500 milijonov frankov, ozir. 4 milijone funtov. Madžarska na tri načine odplačuje svoj obnovitveni dolg s tem, da je izgubila dve tretjini svojega ozemlja, dalje, da jI je bilo vsled romunske invazije odpeljanega blaga v vrednosti 120 milijard kron in končno, da izroča vse svoje imetje v plačilo. Usoda madžarskega ljudstva se nahaja sedaj v rokah entente. Ako hoče t& sedaj njegovo usodo zapečatiti, naj pomisli, da bi država s svojim padcem potegnila v prepad tudi druge.
— d Budimpešta, 21. junija (MKU) Finančni minister Hegediis je predložil danes zakonski načrt o Imovinski oddaji, ki se tiče veleimetja. Po tem načrtu se mora pri vsakem Imetju, ki presega milijon kron in ki je bilo pridobljeno od 1. julija 1914 do 1. marca 1921, izvršiti oddaja še enkrat
Vladna kriza o flostiiiL
— d Dana j, 21. junija. Nocoj se je vršila v predsedniški pisarni zaprisega novega kabineta v roke zveznega predsednika dr. Haini* scha.
— d Dunaj, 21. junija, V da* našnji seji narodne skupščine je bila z 98 glasovi proti 62 glasovom sprejeta lista novih ministrov, ki jo je predlagal glavni odsek skupščine.
—- d Dunaj, 21. junija. Zbor* nični odbor se je danes zopet sestal pod predsedstvom predsednika dr. Weiskirchnerja. Designirani zvez* ni kancelar Schober je predložil nastopno listo nove vlade: zvezni kancelar in zunanje zadeve Scho*
ber, zvezni podkancelar in uk dr. Breiskv, notranje zadeve poslanec dr. Waber, socialna uprava sekcij* ski načelnik dr. Pauer, finance dr. Grimm, ljudska prehrana dr. Griin* berger, poljedelstvo in šume mini* sterijalni svetnik dr. Hennet, pro* met sekcij ski načelnik dr. Rodler, pravosodstvo Paltauf, trgovina, obrt, industrija in javna dela sek* cijski načelnik dr. Angerer, vojska poslanec Vaugoin. Predlog designi* ranega zveznega kancelar j a Scho* ber j a je bil z večino sprejet. Kot poročevalec v zbornici je določen poslanec dr. SeipeL
— d Nauen, 21. junija. Vse stranke pruskega deželnega zbora zahtevajo v skupnem predlogu var* stva in odškodnine za prebivalstvo Gornje Slezijc.  Za sedaj naj bi se
V pralanfe Gornje SlezUe.
dala odškodnina iz pruskih držav* nih sredstev, med tem ko bi imela vlada istočasno poskrbeti, da dosc;
medzavezniških vlasti kot medna* rodno pravno odgovornih zaščit* nikov.
— d Nauen, 21. junija. Pariška pogajanja med Briandom in lordom Curzonom glede vprašanja Gornje Slezije se niso zaključila z nobenim končnim rezultatom. Curzon se je vrnil v London, medtem ko je raz* burjenje nemškega prebivalstva v Gornji Šleziji doseglo svoj vrhunec posebno zaradi tega, ker se je v krajih, ki jih je izpraznila nemška samoobrana, osnovala poljska na* rodna obrana. Istočasno obeta Kor* fanty v svojem listu vstašem obšir* no amnestijo medzavezniške komi* sije v Opolah. Dopisnik lista »Ti* mes« poroča, da je Korfantv v glav* nem dosegel svoj cilj, tako da bodo morali zavezniki priznati Poljake kot gospodarje v industrijskem ozemlju. V ratiborskem okraju so Poljaki ponovno   odvedli 80 Nem*
cev neznano kam. V Glivicah vi a* da lakota, ker so vse zveze z mestno okolico pretrgane. Nemško prebi* valstvo Gornje šlezije očita franco* skim častnikom, da prirejajo skup* no s Poljaki velike gostije, ki traja* jo pozno v noč. »Kurjer Poranni« napoveduje ponovne vstaje Polja* kov, ako bi se kolodvor v Glivicah prisodil Nemčiji.
— d Nauen, 21. junija. Proti nameravanemu osnovanju poljske milice v podrobnostih, ki se javlja* jo v Korfantvjevern glasilu, so pro* testirale nemške strnnke in stro* kovne organizacije pri medzavez* niški komisiji ter zahtevale, naj zopet v vsem plebiscitnem ozemlju prevzame po mirovni pogodbi po* verjeno ji oblast ter da Gornji Šleziji zakonito upravo. Vojaška milica bi bila kršitev mirovne po* godbe.
Reparacllske terjatoe od HemCIle.
— d Berlin, 21. junija. Berlinski listi javljajo iz Pariza: »Petit Pari* sien« poroča, da se je oglasila cela vrsta malih držav z zahtevo po de* lu prvega obnovitvenega plačila, ki ga ima izročiti Nemčija. Reparacij* ska komisija je odbila zahteve na* stopnih držav: Bolivije, Cile, Peru
in Poljske. Posvetovala pa se bo o zahtevah nastopnih držav: Brazili* je, Kube, Grške, Liberije, Romuni* je, Jugoslavije, Siama in Če* škoslovaške. Reparacijska komisija se bavi s tem, da delitev načeloma enkrat za vselej določi.
Zopet borba za Kljeu.
— d Dunaj, 21. junija. Ukrajin*   vstaše porazili in celo ujeli njihove«
ga voditelja atamana Struka. Struk je bil od boljševikov obsojen na smrt in takoj obešen. Pri Beli Cer* kvi je izbruhnil nov ukrajinski upor proti boljševikom.
ski tiskovni urad poroča iz Lvova: Po poljskih poročPih, se vrše pri Kijevu srditi boji med ukrajinskimi uporniki in močnimi boljševiškimi vojaškimi oddelki. Ker so bili bolj* ševiki  v  premoči,  so ukrajinske
Z oseb konceo soefa.
— d Rim, 21. junija. Fašistov* ski klub v zbornici je sklenil, da bo glasoval, kakor socialisti, proti po* oblaščenju vlade za izvedbo uprave.
— d Rim, 21. junija. Fašisti so kontrolirali trgovine v Rimu in so izjavili, da so trdno prepričani, da se jim bo posrečilo znižanje cen.
— d Herne, 21. junija. Ob dveh ponoči so potegnili iz jam 68 mrt* vih in 73 poškodovanih, med temi 26 težko poškodovanih rudarjev.
— d Lyon. 21. Junija. Po vesteh iz Moskve je TrockjJ resno obolel na pljučih.
— d Lyon, 21. junija. Dne 18. t m. je odpotovala poljska delegacija iz Varšave v Bukarešto, da podpiše poljsko-romunsko gospodarsko pogodbo
ljubljanski ueliki semsni.
— d Lyon, 21. junija. Kakor poroča atenski list »Himera«, nI odgođena grška ofenziva v Mali Aziji, temveč se bo kmalu pričela, čim lo bo smatral za primerno grški generalni štab.
— d Rim, 21. junija. Lisd poročajo Iz Florence, da sta bila generala Segre in Massal izpuščena na svobodo.
— Nauen, 21. junija. Po neki vesti iz Jeruzalema so Izkopali v Askalonu del velike palače, ki jo je zgradil Herod. Med drugim so našli tudi kip graditelja palače.
— d Pariz, 21. Junija. Senatna komisija, katera je poverjena s proučevanjem zakonskega načrta glede odobritve tria-nonske mirovne pogodbe, je včerai izvolila za svojega poročevalca senatorja Rey-nolda.
Vzorčni veliki semenj v Ljub* Ljubljani se vrši nepreklicno v dne* vih od 13. do 24. avgusta t. 1. Na to se občinstvo opozarja zato, da se ne bi dalo begati po raznih govori* cah, češ da se je prireditev odložila za en mesec. Merodajne so le ob j a* ve, ki jih sporoča Sejmski urad, ki ima svoje prostore v Ljubljani, Tur* jaški trg št. 6, II. Urad daje drage* volje in brezplačno vse informacije, ki se tičejo ljubljanskega velikega semnja.
Prijavnice so dospele v tako ve* likem številu, da je prostor popol* noma oddan. Prijavnice onih strank, ki so se iz kakršnegakoli vzroka za* mudile, se bodo vpoštevale le še do 25. t. m. Interesenti se v lastnem in* teresu opozarjajo, da se čim prej priglase. Sejmski urad jim bo šel na roko, v kolikor mu bo mogoče.
Razstavišče v Lattermannovem drevoredu je že planirano in s po* stavljanjem temeljev zgradb se je že pričelo. V delu so tudi druge stavbe, ki se bodo prepeljale na me* sto in tam sestavile. Doslej je 18 pri* jav za lastne paviljone. Gradi se tu* di lep paviljon za godbo, ki bo pri* rejala promenadne koncerte na raz* stavišču; postavi ga tukajšnja tvrd* ka Geyer. Vsi oni, ki so si omislili lastne paviljone, naj čimprej začne* jo z delom, ako je gradbena ekseku* tiva že potrdila načrte njihovih stavb.
Ves razstavni prostor zavzema približno 23.000 m2. Od te površine pokriva okoli 4500 2 pet stavb, ki so namenjene izključno le za razstavo vzorcev in so pokrite. V teh zgrad* bah so razvrščeni prostori, ki so v sejmskem redu označeni s številko 1 in 2. V zvezi z razstaviščem bo tudi večja restavracija, kjer bodo posetnikom na razpolago okrepči« la. Vse delo je poverjeno petim naj* večjim stavbnim tvrdkam ▼ Ljub* ljani.
Zanimanje inozemstva za prvi vzorčni veliki semenj v Jugoslaviji
je izredno veliko. Zaradi tega je moral Sejmski urad imenovati ofi* cielne zastopnike v inozemstvu: ta* ko Češkoslovaško tvrdko Čechosla* via v Pragi, tvrdko Lebet, Curti & Co. v Parizu, tvrdko Rudolf Dru* fovka v Trstu in tvrdko Triglav v Draždanih. Najbrž bo treba imeno* vati še kakega zastopnika v ino* zemstvu. Tiskajo se že umetniški plakati, delo našega priznanega sli* k ar j a prof. Vavpotiča,
Zaradi enotnosti se je Sejmski urad odločil, da preskrbi na željo razstavnikov napisne table, toda opozarja, da bodo te table imele le ime in sedež izložnika ter tekočo številko. Ako si kdo želi napisne table, ki vsebuje natančen naslov razstavnika, naj si jo nabavi sam, pritrditi pa jo sme le v notranjosti najetega prostora, ker je vhod v ta prostor rezerviran le za oficielno napisno tablo. Kdor si tako v notra* n j osti najetega prostora pritrjeno napisno tablo da napraviti sam, se mu priporoča, naj bi bil napis na* pravljen v več jezikih, ker je po do* sedanjih prijavah računati z veliko udeležbo inozemstva. Priporoča se tudi v lastnem interesu, da razstav* niki okrase svoje prostore z zele* njem in cvetjem, da najeti prostor ne bo preveč prazen in enoličen.
Sejmski urad priporoča izložni* kom, naj se kolikor mogoče mnogo posluži jo reklame, ki je najboljše sredstvo, da postane tvrda znana v trgovskih krogih. Za reklamne na* pise in table bo na razstavišču do* volj prostora, ki bo za reklamo na* lašč rezerviran.
Gostilničarji in kavarnarji, ki reflektiraj o na točenje pijač na Ljubljanskem velikem semnju, naj se obrnejo na Zvezo gostilničarjev, ki jim bo dala vse potrebne infor* maci je. Kdor si pa želi drugih infor* macij, naj se obrne naravnost na Sejmski urad, Tržaški trg št. 6, II., telefon št. 140«
Dr. A. F.
že popolno odškodnino od Polja* kov kot začetnikov vstaje  in od
Pomagajte Bledu!
u.
Pred nedavnim se je na Bledu podpisalo 5 milijonov kron za zgradbo »Društvenega doma«. Podpisalo \t je v denarju, v materijalu, lesu, svetu In delu. Za vse to bi prejeli podpisatelji deleže ali akcije. Preostal bi zgolj potrebni  denar za materijal.
kl se nI snbskrlblral, in za delo, kciikor ga oe prevzetno obrtniki - podpisatelji Da bi za to bilo treba danes še nekoliko milijonov, je sicer jasno; toda če so vpo^teva ljubezen tega do najlepšega kota naše domovine, jn če se vpošteva Bled kakor pza4-
f met   gospodarske ekspiotoacita po tujskem
1 prometu, — je li potem nemogoče mlsIIU, ! da sezberejo te za to potrebna sredstva? ! Akcijska družba, ali kar bi se ustanovilo, bi vendar ne apelirala zaman na posameznike, na denarne zavode za primerno udeležbo. In država, ki dobi 2 milijardi kron notranjega posojila za Investicije, ali Je nemogoče misliti, da bi odpadel samo 1% za na^ namen, za gotovo obrestrmosno uv-vosriciio, če ne v izračunjenih procentih naloženega kapitala, pa v povzdUi davčne moči in dohodkov erarja? A kako bi bilo S rentabiliteto tega podvzetja? Co bi se bo* tel s svinčnikom r roki izračunati primeren donos v procemih naloženega kapitaia 26 iz vsega početka, ni za Izvršitev našega namena mn ko upanja, a defteita bi SS vendar ne bilo treba bati. Za vporabo t* stavbe, stanovanja v njej. najemnine bi ss lahko zahtevale znamo višje svote, kako! sicer na Bledu že z ozirom na višji komlort in udobnost in te svote bi se tudi plačevale. Bled, In naj so tu razmere še tako nepovoljne, ima toliko privlačno silo, da se bodo našli gostje lz vseh krajev, kate rini te cene ne bod o previsoke, pri katerih visokost cen sploh ne prihaja v poStev.
Taka stavba, hotel ali bolje rečeno letoviški dom Je po našem neovržnem mnenju conditio sine qua non, če se hoče Blcđđ omogočiti nadalini razvoj. Taka stavba b( že sama na sebi odpomogla oell vrsti nujnih potreb za Bled. Taka stavba bi odpo* mogla tudi ravno sedaj aktualnemu vpra»-šanju po kinematografu, o katerem nam je šo posebej spregovoriti par besed. Ta potreba Je cd vseh strani priznana, toda kako stoji danes to vprašanje? Meseca Januarja t. !. Je bil komisijonelnl ogled za posebno stavbo kinematografa. Dalje se menda nI nič storilo in se tudi ne bo. Če smo dobro slišali, bi bilo treba za to posebno stavbo J milijona kron. 2e ta svota. — če bi zadostovala, — zahteva za obresti in amortizacijo 120.000 K letno. To m vsa rezila hI morala biti pokrita, predno «e govori 0 kakem čistem donosu. Seveda, kino nima namena služiti samo ra molzno kravo, am* pak poglavitno tudi za zabavo m razvedrilo občinstva, v obje za povzdlgo udobnosti letoviških gostov Namesto vsake druge kalkulacije naj navedemo finančni uspeh kinematografa v Rogaški Slatini za 1. 1920. Kino Ima tam svoje meslo v veli« častni stavbi »Zdraviškem domu*., katera naj bi bila vsakokrat pred očmi arhitektu, ki bi delal načrt za tu priporočeno stavbo na Bledu. V ti stavbi je pri tleh v sredi izredno lepa, velika, bogato okrašena reprezentančna dvorana. Nad njo je gledališka dvorana, najmanj še enkrat tako velika* kakor dvorana v '♦Zdraviškem domu« nS* Bledu. Ta dvorana služI za gledališče ln za kino, ki se v predstavah menjavata, tef druge prireditve, če se ne vrše v veliki dvorani. Igralo se Je !. 1020. od 22. Junija do 13. septembra po 2—5 na teden. Sede-žev ima 304, reservirarl po 15 K. I. red 13 kron, II. red 8 K, ITI. red 5 K Čistega dp* nosa je bilo 14.493 K. Ta svota se Je pa dO? segla samo tako. ker ni bilo treba plačevati operaterja, ker Je bil še drugače zaposlen in plačan pri zdravišču. Prejemal je samo po 100 K od vsake predstavo. Operator pa sam zahteva 3—4000 K in stanovanj o mesečna Ce bi se bil moral plačevati iz dohodkov od! kina, ostalo bi bilo od zgoranje svote ČIsti£ ga samo okoli 1000 K. 100 K operaterju^ filmi, bijeterjl, 30% veselični daveJc In vse drugo, toraj režija je znašala večkrat tol£ ko, da Je kino deloval v Izgubo.
Taki uspehi pač niso po tem. da bi s« dalo na Bledu misliti na posebno novo" stavbo za kino. Imeli bi že lahko na Bleda* kino. po ceni in obratoval bi lahko le davno. Služil bi začasno zdraviškim gostom. Pa tudi domačemu občinstvu, ki toliko hrepeni po takih predstavah. A to nekaterim nI bilo po godu.
neodreSma <fomo-uina.
— Zakaj smo propadli pri volitva^
v Trsta, kažejo nastofH&e številke. V Križu jo moplo voliti od G25 volilcev samo Gl, na Opčinab od M>1 samo 210, v Gropadi od MT samo 109. Torej jo bilo le na teh treh voliščih volilno pra> vice oropanih 1117 volilcev. Ce prištet jemo k tem glasovom one, ki so jih do* bili na&i kandidatje. dobimo Število 4230. ki jo zadostno, da bi dobili Slovenci v Trsta svojega poslanca, kajti socijalistični poalnnec jo bil izvoljen d
4155 glasovi.
— Kje jo kultura? Broz komentarja priobčujemo italijansko poročilo O Šibeniku |x>tem, ko so vkorakale naše četo. Glasi so takole: >5ibenik, 16. ju* nija. Demonstracijo, ki so so priredile d priliki izpraznitve mesta, so trajale do včeraj zjutraj. Vlada največji rod, prebivalstvo so ponaša zelo mirno. Nobenega incidenta ni bilo v škodo Italija* nov, ki so ostali v Šibeniku. NaM pomorski oficirji se gibljejo prosto v me* stu«. (Era Nuova od 17. junija).
— Nad prebivalci Krmina se huda pritožuje glasilo fašistov, ker nočejo opustiti avstrijakanstva. Pravi, da Jer Fajdutti predstavljal Furlanom Italijan ne kot čisto balkanski narod, tako da je še danes Fulanom be«eda >Italijan<' psovka. Fašist kliče na pomoč vlado in ji narekuje na-silstvo. Ali bi no bilo pametnejše, ako bi fašisti izginili in bi vlada pričela pametno ravnati s Fur-< lani? Ali bi ne nehala potem furlanakai ljubezen do Avstrije!?
— Romuni v Istri dobe romunske Sole. Romuncev, takozvanih CiribirceVj je sicer samo dve vasi in so ie zdavnaj pozabili romunski Jezik, kajti to, kar govore med seboj, ni romunsčina, pa vendar dobe svoje šole, kakor s posebnim povdarkom poročajo italijanski listi. Jngoslovenov je na tisoče in tisoče, tem pa zapira >rešiteljicac Italija njihove šolo, ki jih jim jo dala mačeha Avstrija!«
— Usoda bivSih avstrijikih pomorskih feflicijtov, sprejetih T Wfei*lrn
4. stran.
.6LUVfcNSKl NAROD*, dne 23   Junija   1*2J.
i39. tsev.
službo. Italijansko mornariško ministrstvo je izdelalo naredbo, tičodo se nadaljnega službovanja bivših avstrijskih pomorskih oficirjev, ki so bili sprejeti v italijansko službo po prevrata 1918, ozir. tičočb se njihove odpustitve. Kakor kažejo italijanska porodila, ostane teh pomorskih častnikov v italijanski službi le prav malo število, drugi bodo odpuščeni z neznatno odpravnino. Svetuje pa se vsem. da naj si poiščejo, ako le morejo, kako drugo primemo zaposlenost. Oni, ki ostanejo ▼ italijanski službi, se ne bodo mogli nikdar smatrati za častnike kraljevske mornarice, marveč se bo vodilo posebno službeno razmerie ter bodo mogli poslovati samo v Puli in drugih istrskih krajih, ter na lokalnih ladjah. Mornariško ministrstvo bo moglo tuin-tam napraviti kako izjemo. Šarše nad kapitana ne bodo mogli doseči.
— Z Goiriškega, V Pliskovici na Krasu je bil izvršen v ondotni cerkvi vlom. Tat jo odnesel zlate uhane s kipa Matere Božje in navadni medeni kelih. — Tatove, ki so okradli cerkev •v. Antona v Gorici, so dobili. Storilci niso domačini, ampak vsi regnikoli, eden je iz Milana. Pri njih so dobili za 35.000 lir vrednosti ukradenega blaga. To je organizirana tatinska družba. 5— Predilnica v Ajdovščini, kjer je delalo okoli 600 delavcev, miruje že tri tedne in tako eo ti ljudje brez zaslužka In brez kruha. Tu naj pokaže vlada svojo skrb za ljudstvo, katero tako rada naglsša na polna usta.
— Obsojen, ker se je boril proti fašistom. Prod okrožno so dni jo v Puli se Je vršila razprava proti 291etnemu Josipu Gerzetiču, ki je bil obtožen, da je streljal z revolverjem in hujskal svoje »ovaščane proti fašistom iz Pazina, ki so •prišli v okolico delat za volitve. Prišlo §e bilo do spopada in fašisti so takrat v hrvatski vasi razbili vse. kar so našli v šoli in v gostilni nekega Hrvata.. Gerzetiča je branil odvetnik dr. Qua-rantoto, ki je povedal v sodni dvorani navzočim fašistom nekaj bridkih resnic v obraz, nakar so fašisti zadivjali tako, da je moral sodni dvor ukazati, da se odstrnniio iz dvornne. Ko so odšli, je sledila razsodba. Gerzetič je obsojen na 6 tednov ječe, gospodje fašisti, ki so divjali po hrvatski vasi. n3r>raviH škodo, pretepali ljudi in streljali z revolverji, hodijo pa nekaznovani okoli. Živela italijanska justica!
— Lsška zdravniška umetnost. Naši rojaki v neosvobojenem ozemlju so sočutja vredni tudi s stališča javnesa zdravstva. Laski zdravniki so šušmarji. Na splošno zahtevo prebivalstva v Studenem pri Postojni se- ie dne 14. t. m. istotam uradno ugotovil sledeči usodepolni dogodila j. ki ga je zakrivil laški zdravnik dr. Balliano iz Postojne ob porodu 301etne pocestnice Marije Simšičeve iz Studenega št. 36. Križman Antonija, okrajna babica, na poziv, naj se izjavi glede poroda, oziroma smrti na porodu pok. Simšič Marije, bčere Jakoba Simšič in Marije K obal, ro-lene 1801. žene Josipa, Studeno 36. je izjavila sledeče: Dne 30. aprila t. 1. okoli 10. zjutraj sem bila pozvana k pokojni kot babica. Takoj ob prihodu sem dognala, da za porod Simšič Marija še ni bila pripravljena Ostala sem pa vendarle pri pokojni. Okoli 3. popoldne v soboto je pritekla pla-dovna voda. nakar se je porod zaprl, ker pokojnica ni še imela pravilnih popadkov. Okoli polnoči v nedeljo so se pokazali pravilni porodniški popadki. Okoli 5. zjutraj t j. v ponedeljek sem opazila, da se j« otrok dobro pomaknil. Okoli 6. zjutraj so na zahtevo pokojnice, ne na zahtevo moje osebe, odšli po zdravnika. Na moj nasvet In to radi tega. ker sem že bila pri porodu v Gorenjah pri Macrajni Ivani, sem nasvetovala, naj se informirajo v Postojni o kakem drugem zdravniku in naj, če le mogoče, n e kličejo g. dr. Balliana. Okoli O. zjutraj v ponedeljek je prišel zdravnik Z. dr Balliano. Ko je prispel, sem se za hip odstranila. Ko sem se vrnila, je g. dr. Balliano zahteval kako kljuko, pnleg nekih svojih instrumentov, ktere je imel pri sebi. Jaz kot okrajna babica sem imela vse svoje instrumente pri sebi. Razen svojih instrumentov je rabil pri svojem delu en kuhinjski nož ter eno jedilno žlico, katero ie sam zvil ter se je pri njegovem delu zlomila. Pri vsem delu je bil pa g. dr. Bal-.Hano grozno nervozen ter mu je postalo 3krat slabo, tako da se je moral vleči poleg porodnice in prenehati z operacijo. Svojo izjavo potrdim v slučaju potrebe s prisego. Baje Marija Izjavlja, da je bila skoro ves čas zraven kot pomočnica in kot tolmač g. dr. Balliana, kar tudi v slučaju potrebe s prisego izjavo babice potrdim. Mož pokojne Simšič Josip izjavlja, da je ležal na vnetju črev In želodca ter da se spominja le, da so ga kake 2 uri pred smrtjo svoje žene vprašali, da II hoče imeti ctroka ali ženo K temu izjavlja Baje Marija, da se je g. dr. Balliano Izrazil z besedami: »Ouesto mi spaurisce«. Ko sem ga vprašala zakaj, mi je odgovoril: »Ma per-efce o.uesta gente prende marito, perche cruesta gente si sposa, che e" tropo bassa, troppo piecola«. Med operacijo se le še g. dr. Balliano »izrazil z besedami: »Adeso bi-sogna tagliare la corda della vita«. Rekel je tudi, da če Izreže otroka Iz matere, da ne bode živela pol ure, kar Je bilo tudi resnica, ker je porodnica umrla ob 4. popoldne. Križman Antonija kot okrajna babica k temu še Izpove, da Je prepričana, da Je smrti porodnice Marije Simšič kriv le g. dr. Balliano, ker nI Izvrševal operacije kakor *e treba. Za ta krvoločni čin Je računal dr. Balliano, ki je bi! pred vojno profesor na vseučilišču v Bolonijl in med vojno colonello-zdravnik, 350 lir! Postojnski okraj komaj pričakuje, da bi se odločil katerih domačih zdravnikov priti v Postojno, da bo vsaj nadomestil dr Vaška, ki Je HI 12 1et bolnikom z vso požrtvovalnostjo poklica In v vsakem oziru na roko, a Je odšel 1. 1920. na Češko. Tudi javna bolnica v Postojni tuguje po dr. Vašlcu, ker nima nobenega zdravnika, ki bt se za bolnike kaj
pobrigal. Zadnji čas se Je dogodil slučaj, da zgoraj omenjeni zdravnik • mazaČ celih 10 dni ni obiskal bolnice I!_
Narodno gospodarstvo.
—g Nemška banka v Bertino. Računski zaključek nemške banke v Ber-inu izkazuje velikanske rekordne številke: kosmati dobiček znaša 712,99 milijonov proti 213,52 milijonov za poslovno leto 1919. Kupčijski stroški znašajo 41253 milijonov proti 111 milijonov, Čisti dobiček znaša 185 07 milijonov proti 64,4C> milijonov; od tega odpade 71.91 milijonov proti 5 milijonov za rezervo. Delničarjem se na zvišano delniško glavnico v znesku 400 milijonov izplača 18% dividendo. Kar je doslej najvišja dividenda. Lani se je izplačevala 12% dividenda. Promet znaša 1281 milijard proti 428 milijard; kreditori so se zvišali na 21,588 milijonov proti 13,822 milijonov. Obveznosti so približno do izmere 88% krite z likvidnimi sredstvi, med temi 1G.02G milijonov proti 9733 milijonov menic in brezobrestnih zakladnih nakaznic. Število kontov znaša 738.869 proti 601.921; s sedanjo dodelitvijo se zviša-
jo odprte rezerve na 450 milijonov ob delniški glavnici 400 milijonov.
—g Donavska parobrodna družba na Dunaju izkazuje za leto 11)18 in 1919 obratno izgubo v znesku 19,S milijonov- za leto 1920 obratni dobiček 121 milijonov. Delniška glavnica znaša 102 milijona. Po kritju izgube, odpisu vrednosti v znesku 22 in pol milijona ter dodelitve zneska 44 in pol milijona raznim fondom bo znašala dividenda 20%, kar pomenja najvišjo dividendo, odkar obstoja družba.
—g Argentinska trgovinska bilan-ea, Argentinska vnanja trgovina izkazuje za leto 1920 aktivno trgovinsko bilanco z zneskom 170 milijonov zlatih dolarjev. Izvoz je dosegel vrednost 1110 milijonov, uvoz pa 940 milijonov dolarjev. Skupni promet ie znašal torej 2050 milijonov dolarjev proii 1U31 milijonov dolarjev leta 1919.
—g Italijanski devizni zavod. Z odpravo narodega deviznega zavoda je storila ita'ijanska vlada važen korak na potu, ki vodi h gospodarski in trgovski svobodi. Od deviznega zavoda ostane nadalje oddelek, ki se peča z nabavo tujih deviz za plačila zaklada v inozemstvo.
Uneune uesfi.
— Vsem sokolskim župani. Starešinstvo Saveza je dobilo danes obvestilo, da le dovoljena vsem članom sokolskih društev za vožnjo v OsijCk in nazaj % vožnje cena na vseh državnih železnicah. Vsakdo mora imeti predpisano Savezno legitimacijo in železniško legitimacijo, katere razpošilja društvom zletna pisarna v Osijeku.
— Grof Begouen v Ljubljani. Včeraj je prispel v Ljubljano znani naš veliki francoski prijatelj comte
\/ Uubijani 22. junija 1921.
ti reprezentanci Slovenije. Franco* zi nadaljujejo nato turnejo v Za= greb in Beograd. Francoski oficiel* ni sport sklepa s tem prve stike z Jugoslavijo in sigurno so bodoči od* nosa j i odvisni od vtisov, ki jih bo; do zadobili gostje o priliki tega pr^ vega poseta. Francosko moštvo spremlja med drugimi predsednik Mednarodne nogometne federacije
Begouen, ki je že pred dobrimi   Potom francoskega sporta stopamo
40 leti prorokoval našo osvoboditev in narodno ujedinjenje. Na kolo* dvoru so ga sprejeli in pozdravili v imenu pokrajinske vlade vodja po* verjeništva za uk in bogočastje dr. Fran Skaberne, v imenu ljuba ljanskega vseučilišča pa rektor dr. Rikard Zupančič in profesor dr. Ž o 1 g e r. Gospod grof je gost ljubljanskega vseučilišča. Nastanil se je v hotelu »Union«. Popoldne je posetil deželnega predsednika dr. Baltiča ter oddal svojo posetnico na magistratu in v knezoškofijski pas lači. Iz Ljubljane napravi izlet na Gorenjsko in Dolenjsko, kjer si zlasti ogleda podzemske jame. Ja* mo pod Bab jim zobom na Bledu bo preiskal, da dožene, da4i se ne na* hajajo v nji prazgodovinski sledo* vi. Končno poseti tudi Štajersko in se ustavi predvsem v Mariboru. Odličnega znanstvenika in preiz* kušenega prijatelja presrčno po.-zdravljamo na naših tleh!
— Predavanje grofa Begouena na universi. Comte Begouen bo imel v petek, 24. t. m. v zbornici univerze (deželni dvorec) ob 20 zvečer predavanje o prehistorični umetnosti. Predavanje ie javno in za vsakega prosto.   Vendar se ob
torej s tem v stik z mednarodnim sportom, o francoski turneji bodo pisali vsi znatni evropski listi. — Igra francoske reprezentance po* meni za Ljubljano športen dogo? dek. Francoski sport, zlasti nogo? met in lahka atletika, se je v po? slednjih letih, podpiran od države in privatnikov, razvil do izredne stopnje. V mednarodnih tekmah je Francija vedno med prvimi. Sistem francoske igre je bistveno različen od sistema, ki se ga učimo pri nas od Čehov, ki so zopet učenci An^ gležev. Pretežno goje Francozi za publiko jako efektivno, visoko igro njihova moštva so vedno izredno hitra in gibčna.
— Iz odborove seje Slovenske Matice z dne 17. junija 1921. Od? bor konstatira: Preden je podal od? bornik dr. Alozji Kraigher svojo iz? javo, je poudaril, da s tem ni v no? benem oziru dotaknjeno dr. Laho? vo razmerje do Matice. Predscd? stvo je dovolilo izjavo, ker se je obračala le proti načinu dr. Lahove^ ga nastopa napram dotičnim pod= pisancem, izmed katerih so nekate= ri obenem tudi odborniki Slovenske Matice, a se ni spuščalo v meritor? no presojo tega ali onega politične*
činstvo vabi, da si" zagotovi prostor j $a prepričanja, zakaj, ni šlo za po, v dvorani, kjer so sedeži numerira? | ]}}lcno> temveč za častno zadevo.
ni, v četrtek ali petek dopoldne (od 10. do 12.) na univerzitetnem se? kretarijatu. Za galerije ni potreba posebnih vstopnic. Nadejamo se, da se bode naše inteligentno občin? stvo, predvsem pa naši znanstveni in leposlovski krogi udeležili preda? vanja v čim največjem številu.
— Pouk o narodni   zgodovini in
zemljepisju. Minnister za prosveto je z ozirom na to, da e v naši državi ta pouk ni vršil v vseh pokrajinah v cnnkoj meri in tudi ne temeljito, naročil v. A. svetom odn. poverjoništvom za uk in bogočastje, da imajo izdati za vse osnovne in meščanske šole odredbo, da se ta dva predmeta odslej poučavala strogo po danih navodilih. Ta pouk o narodni zgodovini in zemljepisju velja kot učni predmet imenovanih šol za bodoče.
— Za veliko državno afero skuša Peskovo glasilo napraviti za? devo kazinskega društva. Obenem pa jo hoče izrabiti v reklamne svr? he čestitega gospoda Antona Peska. Privoščimo g. Pesku to veselje. Ako pa misli, da mu bo šla javnost na ta lim in mu verjela, da ga vodijo pri započeti kampanji čisti, idealni in nesebični nagibi, se hudo moti. Javnost ga pozna predobro in ve, za kaj gre Pesku in njegovi kompa? niji. Interes ljublj. občine je tej družbi deveta briga, a je dobrodošla maska, da prikrije prave njene na* mene. Zato ostavlja bobnanje Pes« kovega organa trezno mislečo jav* nost docela hladno. Sicer pa je nad vse značilno, da sta najglasnejša v koru kričaČev prav Juvan in Pesek, ki niti nista smatrala za potrebno, da bi proglasila svoj pristop h ka* zinskemu društvu. O stvari sami se nam ne zdi potrebno, da bi se pre* rekali z gospodo iz Lassnikove hiše, ker o njej nimamo pravice odloče* vati ne mi, še manj pa Fakin?Šmalc? Peskova družba.
— Poset francoske nogometne reprezentance. Danes ob pol 15. uri dospe v Ljubljano izbrano mo*
Ker se afera ni poravnala v notra nejosti, kamor spada, smatra od-bor, da je za Matico rešena. Ob^ enem konstatira odbor, da tajnik Milan Pugelj ne odstopi. Vesti o tem so prišle v javnost brez vedno* sti odbora in tajnika. — Ta izjava prihaja jako kasno, a tudi ona ne spreminja dejstva, da se je »Mari? ca« prav nerodno zapletla v — po? litično borbo, in, verujte — njej v škodo!
— Propagandni dan za katoliško
časopisje. Na katoliški praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. se vrši po papeževem nalogu v vseh katoliških cerkvah propaganda za klerikalno časopisje. Obenem bodo pobirali člani raznih klerikalnih organizacij po hišah darove in prispevke za >dober tisk«. Somišljenike vnaprej opozarjamo na to beračenje. Kaj imajo storiti, jim ni treba zabičevati, klerikalci naj skrbe za svoj tisk — sami!
— Razpuščeno društvo. Dru* štvo »Zarja« na Brezovici je razpu? ščeno iz državnih interesov.
— Razpisana tobačna glavna zaloga. V »Uradnem listi i« št. 68 je razpisana z založno trafiko spojena tobačna glavna zaloga v Logatcu št. 46.
— Odvetniške vesti. V imenik odvetnikov sta bila vpisana: dr. Karel L a z n i k s sedežem v Celju in dr. Ferdo P i r n a t s sedežem v
Slovenj gradcu.
— »Conte Bencin U v Bohinja. Pišejo nam: Dne 9. junija t. I. so so med drugimi, vpisali v planinski imenik hotela »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru tudi bivši pomočnik finančnega delegata Petar Milojkovič in njegova spremljevalca conte Bencini — Roma in contessa Bencini — Trieste, Pariš, Constantinople. Ker sta se mi zadnji imeni zdeli glede njiju istinosti sumljivi, posebno že, ker nikakor ni šlo v glavo, da bi se pomočnik finančnega delegata, kot kontrolor državnih financ vozil z državnim avtomobilom s kakim rimskim konte jem in tržaško contesso, sem se za zadevo zanimal ter izvedel, da vpisana >conte in contessa Bencini« nista nikaka Italijana, mar-
štvo Francoske nogometne federa* ; več jo režeta čisto v dalmatinskem nacije, da igra v četrtek 23. t. m. pro* i rečju. Iz tega sledi, da se za contejem
in conteeeo skrivata dve drugi imeni, katerih pa ni^ta hoteli vpisati, ker meče vsekako čudno luč na spremstvo gospoda Milojkoviča. Imenovana sta se torej napačno javila. Zato zahtevamo od merodajnih faktorjev (okrajno glavarstvo v Radovljici) naj izsledijo >comeja in contesso Bencini« ter naj proti njima postopajo v zmislu zakona. — Izsleditev ne bo težka. Zasliši naj so šotor dotičnega državnega avtom-, bila in gosp. Milojkovič. Be par besedi na centralno finančno upravo. Kontrola je vedno in povsod dobra. Posu* njak se je ne bo nikdar branil, n.arv<V celo želel. Pač pa naj tri eda finančno mini-trstvo, da posta\ i na mesto kontrolorja državnih fin mc človeka, ki bo ta po-el vzorno vršil, nf: pa, kakor \ konkretnem slučaju — a oonto erari.» in v družbi oseb, ki še svojih imen nočejo pravilno izpolniti, napravljaJ >izlete«, ki državo v enem dnevu več stanejo, kot zasluži skromen državni uslužbenec s svojim trudapolnem dolom v dveh mesecih. — NVdHjski izletnik. — (Pripomba uredništva: kakor smo že zadnjič omonili, je g. pomočnik Milojkovič odpoklican In že zapustil svoje mesto v Ljubljani.)
— Da čujemo tudi drugo plat zvona! Prejeli smo in pri<;beujemo to-le pismo: Gospod urednik! Pod naslovom »Tako se ne reSuJe stanovanjska beda« ste sprejeli v svof cenjeni list štev. 134 pritožbo proti nameravanemu nakupu Virantovc hiše po poštnem ravnateljstvu, r.dkačite tudi, prosim prostorček meni, ki zagovarjam ta nakup. Pripominjam, da tena no storim po nalogu napadene oblasti, ampak iz lastnega nagiba, ker se mi zdi, da je pritožba — milo rečeno — neumestna. Neštetokiat bi skoraj rekel, Je bila že napadena postna uprava v časopisih, ker ima zasedeno koncertno dvorano Filharmoničnega društva. Vem tudi, da meče knezoškofijski ordinarijat iz semenišča dva oddelka poštnega ravnateljstva, da preti mestna občina računskemu oddelku in strokovnemu računskemu uradu z de'ožiranjem iz šole na Vrtači, da bo doletela ista usoda več oddelkov v bivši nemški gimnaziji v Beetho-venovi ulici; samo oddelkov v Kresiji za enkrat Še ne poganjajo pod kap, po strani pa se tudi te gleda. Vem pa še dalje, da primanjkuje glavni pošti vsled rastočega prometa prostorov, ker mu zasedata del poslopja tehnični ter brzojavni in telefonski oddelek. Prostor, kjer ima poštno ravnateljstvo svoje brzojavno skladišče, je menda tudi že odpovedan. Vzemimo, da poštnemu ravnateljstvu vsi ti različni gospodarji na enkrat odpovedo, česar je tudi pričakovati. Ali naj pošma uprava kratko malo svojo milijone vredno zalogo vred-notnic prenese v Tivoli na travnik ali pa na bivše dirkališče, ki je baje prazno; ali naj vse svoje oddelke, katerih raztrese-nost po raznih poslopjih že danes zelo otežuje uradovanje, prenese ravnateljstvo v take barake, kakor jc bila delavnica za železniške vozove v Dravljah? Tega pač ne bo nihče zahteval od postne uprave Ve pa tudi vsakdo — celo pisec omenjenega članka — da se tako poslopje, kakor ga potrebuje poštno ravnateljstvo, ne postavi v enem in tudi ne v dveh letih, zlasti ne pri današnjih razmerah. Nečem s tem zagovarjati zasedbe stanovanjskih hiš z uradi, ali pomisliti je treba, da hiše niso konoplja, ki doraste v jeseni, če se io vseie spomladi. Kar se tiče Virantove hiše ie stvar malo drugačna. Res je, da stanuje nekaj strank v hisi. Te bi pa prav lahko zasedle od poštnega ravnateljstva izpraznjena stanovanja. Manjšinska šola bo pa itak opuščena. Za gimnazijo je ob popoldnevih dovolj prostora v kakem drugam gimnazijskem poslopju, kjer se poučuje doslej dopoldne. Kar je bi!o mogoče med vojno pod tujčevim pritiskom, bi bilo mogoče tudi sedaj v svobodni Jugoslaviji. Iz vsega je razvidno, da ne bo take nesrečes če se namera poštnega ravnateljstva uresniči. Skrajni čas je že, da pride to ob-lastvo kakor hitro mogoče pod lastno streho in zedini vse oddelke v enem poslopju, ker sicer se mu lahko pripeti, da se pri današnjem razumevanju stanovanjskih odredb čez noč znajde na Večni poti.
J. C
— Belokranjice  na velesejmu.
Na ljubljanski velesemenj pridejo naše Belokranjice s svojimi izdelki, ki jih bodo proizvajale na razstav* nem prostoru. Tkalo se bo različno domače platno, traki, predla lane= na, konopnena in volnena preja, pi= sale znane belokranjske pisanice in pa pletle najtrpežnejše bojanske čarape. Pokazati hočemo zadnjo idilo krasne domače belokranjske obrti. Da pa se omogoči udeležba našim belim rojakinjam, pobira šolsko vodstvo v Adlešičih prostovoljk ne doneske za udeležbo na ljubljanskem velesemnju. Belokranjski rojaki širom Slovenije, spomnite se nas in prispevajte, da nam omogočite udeležbo. Priporočamo se pa tudi dru£im rojakom, zlasti pa de* narnim zavodom, da nam nakažejo podporo. Obračun objavimo v listih.
— Razpis dobave ovsa za Dravsko dlvlzljsko oblast. Komanda Dravske divizijska oblast potrebuje za skladišča in sicer v Ljubljani 120.000 kg, v Mariboru 110 000 kg In v Celju 20.000 kg ovsa in pozivlje interesente, da stavilo komandi v Ljubljani brzojavno ali pismeno ponudbo franko skladišča. Skladišča Imajo železnič-ne tire. Dovoijen en odstotek nečistoče. Relativna teža najmanj 41 kg. Oddaja se brez vreč aH v vojnih vrečah. Dobavni rok Je od "1. do 10. Julija t .1. Kavcija znaša 10%. Razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
— Poverjeništvo za socialno skrb, invalidski oddelek, opozarja na tečaj za dobavo večje količine kuhinjske posode in jedilne opre* me za invalidske zavode, objavljen
v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo št. 60 z dne 4. junija t 1. Nadalje 2cli nabaviti približno 810 metrov dobrega blaga Ceradi ali ke* per) pri širini po 120 cm za izdelaš vo žimnic. Pismene ponudbe (za* pečatene in kolkovane) z vzorci vred naj se pošljejo omenjenemu invalidskemu oddelku najkasneje do 24. junija 1921.
— Deeo - ljubečemu občinstvu n*» doželt Društvo za otroško farsi VO in mladinsko skrb v Ljubljani in njegovo Generalu.> varuŠtvo imata v svoji oskrbi veliko število šoloobvoz. otrok. V kratkem se konča .-olsko leto in bi društveno vodstvo svojim malim gojencem rado o-krl>elo telesnega okrepila in duševnega razvevirila na deželi. V80 zapušča mesto, da preživi poletne mesece na svežem zraku. Samo ti ubogi m.dćki nimajo nikogar na sveiu, ki bi jih sprejel na počitnice. Društveno vodstvo se obrača do dol>rotnikov na deželi s prošnjo, da sprejme čez počitnice v svojo oskrbo po enega ali več o;rok v starosti od 6—11 let. Kdor čuti z osirotelo doto in je pripravljen sprejeti jo pod svojo streho, naj naznani svoj naslov Generalnemu varuhu. Pru-5tva za otroško varstvo in mladinsko skrb v Ljubljani, sodna palača, vrata St. 16.
— 25 univerzitetnih profe«sorrjov! >Jugoslavija< pi£<-»: >To (!* niso potrdili različni strankarfi, r^mveč ie iz'a vil s svojo častno besedo tudi drgnili«" da je iska'o s prijavnico 95 -iniver/itet-nih profr-oriov zaman g. Biteneru« Radovnlm nno, kateri univerzitetni profesorji so podpisali dr. Smalčevo prijavnico, zato prosimo >Jugoslavijoc. naj nam ta imena navede.
— Tri mest* prVvtikantov v pod-ročju pokrajinsko monopolske di rok rije v Ljubljani za rnčunsk) odnosno tehniško ali administrativno služI*) so razpisana. Adjutura lomih 300 dinarjev s pripadajočimi draginiskirui dokledSr mi. Priložiti jo spričevalo o ab^olvira-ni trgovski akademiji ali srednji Boli z maturo, zdravstveno izpričevalo, rojstni list. nravstveno spričevalo in dokaz, da je prosilec zadostil vojaški dolžnosti. Profinjo jo opremiti s kolkom za 7 dinarjev. Rok potečo junija,
— Iz Rogaške Slattne. Prejeli smo in priobčujemo: Sklicujoč se na dopis iz Rogaške Slatine, priob« :en v Vašem listu z dne 16. junija t. L, Vas vljudno prosim, da sprejmete, v kolikor se nanaša na mojo osebo, naslednje pojasnilo: Ni res da me je Avstrija poslala kot pijo* nirja ^ermanstva v Rogaško Slati* no. Če tudi sem po rodu in vzgoji Nemec, se nisem pečal s politik) ter sem bil še pred prevratom in po polomu popolnoma miren dn žavljan, ki .sem se edino le pečal 9 svojim zdravniškim poklicem. Tudi nisem med vojno ničesar storil ali ukrenil, ker bi mo^lo škodovati slo; venskim rojake">m, nasprotno, ko* zdravnik sem pri tukajšnjem Rde čem križu pomagal in protežira] v vojno službo poklicane domačine Slovence, kolikor mi je bilo le mo< goče. Kot nekdsnji župan v Konjicah (to je bilo pred 23 leti) nisem nikoli nepravično nastopal zoper Slovence. Največja krivica pa se mi dela s tem. če se mi očita odli< kovanje Nj. Vs .č.mstva prestolo* naslednika Aleksandra. Leta 1900 sem namreč prestolonaslednika in regenta Aleksandra povodom nje= govega bivanja v Rogašld Slatini lečil. Ob svojem odhodu mi je dal kot spomin svojo fotografijo s svo? jeročnim podpisom, kar vedno hranim kot dragocen spomin. Ta slika visi v mojem salonu. Drugega ods 'ikovanja nisem prejel. Z odličnim spoštovanjem vdani dr. I. Simo* nitseh, zdravnik v Rogaški Slatini.
— Nagrobnik Borštniku in Ve= rovsku. Kakor nam poročajo, na* merava Pododbor Udruženja gle* daliških igralcev SHS v Ljubljani o priliki kongresa, ki se vrši letos 2., 3., 4. in 5. julija v Ljubljani, odkriti spomenik našima gotovo še vsem v spominu živečima Antonu Verov? šku in Ignacu Borštniku. Da se ta čin pietete izvrši kar najdostojneje. je »L'druženje igralcev« ukrenilo že vse potrebno in bo pri slavnosti razen zastopstev raznih kulturnih društev nastopila tudi »Zveza ljub= ljanskih pevskih društev«.
— Prošnja do usmiljenih ljudi! Družina Brajer v Cerkveni ulici št. 21 — pet oseb — vsi jetični, brez vsega, živeči v nepopisni bedi, prosijo za podporo bodisi v denarju ali v živilih. Darove sprejema naše upravništvo. Apeliramo pa tudi na poverjeništvo za socialno skrbstvo naj pomaga tem bednikom.
— Afera Simončič. Kr. polici jeko ravnateljstvo v Ljubljani poroča: Z ozirom na dejstvo, da BO jo tudi časopisje pečalo z vznemirljivimi glasovi o poštnemu oficijalu Iv. S i m o n č i č u, ki jo na baje nepojasnjen način v Beogradu izginil, se javlja, da je gladom službenega ugotovila Simončič v Beogradu bil aretovan od sodišča ter so nahaja v ondotnih zaporih.
— Poskusen >amomor. V Brezjah pri Mariboru se je ustrelil s samokresom Simon Bedenk. vendar se ni zadel smrtno. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
— Pod brzovlak skočil. Iz Maribora poročajo: V bližini lioč m Jo v*aef
139. štev.
.SLOVENKSJ NAROD- Jue 23. junija 1921.
stran 5.
W
pod brzovlak kočijaž Ivan Bauer iz Hausambacherja ter ga je ta pretrgal čez sredo. Bauer je bil na mestu mrtev.
— Tatvine. Jakobu Vrhovcu v Mostah so neznani tatovi odnesli iz nezaklenjene delavnice več kosov obleko, perila in obutve v skupni vrednosti .1080 K. — V Mariboru pa so ukradli posestniku Ivanu Andlovcu kolo vredno 1500 K.
— Vlom v bara&o. Neznan storilec je v noči 20. t. ul vlomil v barako na vrtu v Samotni ulici, last polkovnika Polaka. in ukradel med drugim 5 kg ječmena za kokoši.
— Vojaški koncert V četrtek, dne 23. t m. se bo vršil od pol 8. do pol 11. zvečer na vrtu hotela *Unlon« vojaški koncert. Svira godba dravske divizije.
— Cirkus Renlow. Danes zve? čer ob pol 9. nepreklicno zadnja predstava z zanimivim velikomest* nim vsporedom. Cene običajne.
— Smrtna kosa. Dne 21. t. m. je umrl v Novem mestu g. P. Fortunat Goli, frančiškanski gvardijan. Po* koinik je bil Ljubljančan iz Trno« vega. Blag mu spomin!
— Opozarjamo naše naročnike in tobakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. No* ben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsument* je, zahtevajte edino le to vrsto!
Rnltnrai.
— Prvi nastop konservatoristov Glasbene Matice v LJubljani se vrš' v petek, 24 t m. ob 8 zvečer v Unionovi dvorani. Leto« preteče dve leti odkar si Je Glasbena Marica ustanovila svoj konservatorij, ki se bo sukcesivno — tekom let — v celoti izgradil. Nastavke za vse stroke In oddelke konservatorija že ima. Ker traja kon-servatorijsko Izobraženje po raznih strokah 6 do 10 let in se mora notranjem delu posvečati največja pozornost bodo smeli po sklepu konservatorijskesa odbora javno nastopati le sojene! zadnjega, eventualno še predzadnjega letnika in to iz razloga, ker morajo resne Studije v internem mirno in brez hrupa potekati. Vežbanju in nastopanju gojencev pa bo dana možnost in obveznost čim večkrat v letu nastopati v internih vajah in priredbah pred učiteljskim zborom in gojenci. V petek nastopi v Ljubljani prvič v večjem obsegu orkester gofencev.Sviral o bo 49 moči. izmed teh je 45 domačinov - Slovencev, gojencev konservatorija In le 4 sodelujoči so poklicni glasbeniki. Izvajali bodo londonsko Habd-novo slnfonijo, orkestralni stavek gojenca komoozkijskeza oddelka P. K. Kolba in izvršili spremljevanje klavirskega solo-nastopa. Orkester gojencev je v letošnjem šolskem letu sledeče sestavljen: 12 I. gosli. 9 II. gosli. 4 viole, 4 če'i. 2 kontrabasa, dve flavti, dve oboi. dva klarineta, dva fagota, dva rogova, dve trompeti, dve pozavni in dve tolkalki. Z dovoljenjem vojaških oblasti in kapelnfka dr. Čerina se kot gojencev. Sviralo bo 49 moči, izmed ieh je ja^ki elevi. Oni so in nastopajo tudi kot gojenci konservatorija. Važnost in potreba gojitve fn izobraževanja v orkestralni stroki, leži na dlani. Gojitev komorne glasbe na konservatoriju pa se dokumentira z izvajanjem dveh stavkov Borodinovega kvarteta. O realnem delu in stremljenja konservatorija Glasbene Matice naj se občinstvo samo blagovoli prepričat!.
— Josip Rijavic in Ciril Ličar. Naša ume*ruka Jo^ip Rijavec in Ciril Ličar, ki <na priredila v Prapri in Londonu sijajno uspela koncerte, se vračata za kratek čas v domovino, predno nastopita pot v Ameriko. Ob tej priliki priredita v Mariboru koncert in si-rer v sredo 22. t m. v Gotzovi dvorani.
— Slovenska Matica je ravnokar Izdala kot izredni izdanji dve knjizi, in sicer F S. Finžgarja ljudsko dramo ^Razvalina življenja« In lirsko zbirko Pavla Golile »Pesmi o zlatolaskah t. Obe knjigi sta na prodaj v matični pisarni na Kongresnem trgu «t. 7/n. od 3. do 5. popoldan. Cena brošira-rim knjigam je 24 K za izvod, vezanim pa SO K. Tisti člani ki so članarino za tekoče leto že poravnali, dobe po en izvod broširanih knjig četrtino, po en izvod vezanih Ta petino ceneje. — Redne publikacije za tekoče leto, 4 po številu, se tiskajo in bodo kmalu gotove,
— Nov roman D. S. Merežkovske-
pa. Največji ruski romanopisec Merež-kovskii je kot begunec nanisal in v Parizu izdal svoj najnovejši roman koi II. del trilogije >Castvovanjo zverjadi« z naslovom >14. dekabrija< (Nikolaj I.). V njem opisuje borbo carizma in svo-bodarstva, prvo rusko revolucijo, dobo od 1825—1326. Roman je izšel pred enim mesecem v založbi >Knjigoizdaja-teijstva Ruskaje Zemlje« v ruskem jeziku.
— Še enkrat »Vigned se povrne«. V
St 131. »Slov. Nar.« smo poročali po sPevcu«, da znana žalostinka »Vigred se povrne* n» narodna, nego umetna pesem, ki jo je zToži! šol vodja Janko S k e r-binc v Višnji gori okoli L 1860 (ne 18e0. kakor je pomorno tiskano!), a Jo !e v tisku prvi izdal Vavken. Zdaj nam poročajo: Že čestokrat imenovana skromna pesmica se je prepevala po Gorenjskem, Dolenjskem in celo po KoroSkem prej, nego jo Je Vavken uvrstil v svojo zbirko prvega zvezka »Glasov Gorenjskih«. Kamilo Maiak je uglasbil mnogo Prešernovih oesmi. katere so Izšle v »Slovenski Qer-Hcl« ter je ustanovil glasbeni list »Cecilijo*. Med Maskom in tistimi učitelji, ki so golili godbo, narodno in cerkvene petje, ie vladalo neomajno prijateljstvo, zato nI čudno — kar pi§e Iv. Kiferle v »Učiteljskem Tovarišu« 7. aprila 1921 — da se Je I Kamilo MaŠek v noči, ko je umrl, poslavljal j od uČIte'ja Vavkna. Nadučitelja lankota I Skerbinca poznamo kot mirnega, izobraže- j nega moža, I
EPllDiStVĐ.
— Posebni vlak v OMjek. I* Ljubljane vozi v Osijek posebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane 26. junija t 1. oU O.iO, iz Litije 1.13, iz Zagorja 1.29, Trbovlje 1.34, Hrastnik 1.B9, Zidnni most, prihod 1.48, odhod -J.29, Sevnica 3.12, Kaj-henburff S.S2, Krško 3.40, Brežice 4.U4, Zaprešič 4.34; 6 tem vlakom imajo zvezo: Gorenjci, vi. št. 917 ob 20.43, Dolenjci, vlak bt. 1016 ob 20.20, Vrhnika, vlak št. 5705 ob 19.20. V Zidanem mostu se priključijo temu vlaku sokolska društva iz Staiorsks In sicer imajo zvezo Maribor, vlak št 49. iz Maribora ob 2*2.10, Savinjska dolina vlak št. 4S15 v Celju ob 18.37, nato priključek na vlak št. 49, dohod v Zidan most ob 0-17, Pragersko vlak St. 225. tam čakajo na vlak št. 49 iz Maribora, kateremu se priključijo. Bratska društva in župe poživljamo, da se drie točno teh navodil, da ne bode zmešnjav ter da so vsi udeleženci točno na svojem meetu. Radi evenruelnih pojasnil se naj obrnejo župe direktno na Savez. Vsi župni in društveni načelniki in tudi drupi ostali funkcijonarji naj skrbno prouče navodila za zlet v Osijeku, katerih naj se tudi drže. S tem bo mogoča vzdržati red in bo veliko manj nezfn' voljnosti med udeležen;i Posebni vlak pride v Osijek ob IS. isti dan, nakar se napotijo društva naravnost v odkazana jim prenočišča. Zupni in društveni načelniki se morajo pa takoj podati v zletno pisarno, da dobe zletne legitimacije in dnicca navodila Med vožnjo mora vladati pri vseh društvih vzoren red. Vsak se more držati navodil načelnika zaradi česar morajo biti župni načelniki v stiku z njim, da dobe pravočasno potrebna navodila* Odredbam železniških organov 3e je brezpogojno pokoravati. Med vožnjo je ptrocro prepovedano izstopati. "Dolenteka župa se vozi z vlakom »preko Karlovca v Zasrreb, kamor dospe 26. t. m. ob 6.35 zjutraj ter se priključi posebnemu vlaku zasrrebške župe. ki odhaja iz Zagreba ob 7.04 dne 26. t. m.
— Ljubljanski Sokol naznanja, da 5e izdajajo železniške legitimacije priglasen-cem za zlet v Osjek v sreda Jn četrtek od 6. do 8. zvečer v odborov! sobi v Narodnem domu, kjer se dobe tudi vse tozadevne informacije. Po legitimacijo mora prid vsak sam.
— Sokol I. Izdaja železniške legitimacije za znižano vožnjo v Osijek onim, ki so se priglasi'i do 15. t m. v četrtek in peiek od 16. do 19. ure v društveni sobi.
— Čt^ško Sokolstvo na zletu r (Hliaka, Dne 23. t m. odide iz Prage 70 čeških So-koiov pod vodstvom br. dr. Varička. namestnika staroste C. O. S. br. Maska in blagajnika C. O S. br Stepaneka. Ženske vodi namestnica nače'nice C. O. S. sestra Pechlatova. Deputacija češkega SoVdstva sestoji iz vrst, ki so nastopile pri tekmi v Liile ter odnesli prvo ceno. Češki Sokoli sc vstavijo 24. t m v Zagrebu, kjer prenoće ter se odpeljejo naslednu dan v Osijek. Poživljamo bratska društva ob Železniški progf Maribor Osilek, da prirede bratom  Čehom  prisrčen sprejem.
— Iz Jugoslovenskega Sokolstva. Dne
12. t m. so se vršili župni zleti v Mengšu, Zagrebu, Kostanjici in Banjaluki. V Ba-nja'uki se je vršil prvi župni zlet po letu 1914. 2upa je bila sedaj nanovo ustanovljena ter so ji bila prideljena društva, ki so med vojno zelo trpela in katerim je bilo uničeno skoro vse premoženje. Vzlic temu so dosegla sokolska društva na župnem zletu lep uspeh, kar dokazuje, da se je v društvih pri vseh težkočah, ki vladajo v onih krajih, zelo veliko delalo. V sohoto, dne 11. t m. so priš'a že vsa društva v Banjaluko. Drugi dan ob 6. zjutraj se je začela tekma, pri kateri so nastopile 4 vrste. Tekma se le vršila v skoku v visino in daljino, v metanju kroglje, v dviganju bremen in v teku. Uspehi so bili dobri Popoldne pa se je vršila javna telovadba, pri kateri ie nastopilo 70 telovadcev, ?6 dečkov sokolskega naraščaja, članic 54. Razen tega je nastopilo društvo Prnjavor z 2 točkami in sicer z deco in članicami. Nastop tega društva je bil vzoren. ?poh je bilo opažati med članstvom in med deco velika disciplina, Zleta so se udeležili tudi zastopniki starešinstva Saveza in T. O. — Veliko večji je bil zlet sokolske župe v Zagrebu, ki je bii sijajna manifestacija sokolske misli v Zagrebu, vzlic temu, da so skušali nekateri razdirani elementi zlet onemogočiti in provzročiti prepire v So-kolstvu. Pri zletu je nastopilo 1900 dece zagrebških šol. Poleg tega je nastopilo vojaštvo s prostimi vajami, katere j? izvajalo naravnost vzorno. Nastop 2200 teio-vadcev Sokolov in vojakov Je povzročilo med občinstvom velikansko navdušenje, saj je nastopilo prvikrat naše vojaštvo s Sokolstvom. Razen teh so nastopile tudi Sokoliće in izbrane vrste telovadcev na orodju. — Z'et sokolske župe v Bjelovaru se je vršil isti dan v Koprivnici i.r je uspel ravno tako dobro. Nastopilo Je pri javni telovadbi okoli 300 telovadcev In telovadk. — Zelo razveseljivo dejstvo je pri društvih teh žup to, da sodeluje v velikem številu tamošnja inteligenca Tako je napr. bilo videti nastopiti pri Javni telovadbi okrajnega glavarja, ki je vodi! tudi naraščaj, državnega pravdnika, ki je vodil sokolsko godbo, odvetnike in učitelje. Vsi sodelujejo z veliko vnemo pri sokolskih društvih in imajo tudi velike uspehe. Lahko bi služili marsikateremu sa vzgled.
— Bohinjski Sokol priredi v nedeljo 11. julija 1921 b sodelovanjem bratskih društev iz Bleda. Jesenic in Radovljice ter Zdraviliške godbe iz Bleda v gaju >Dflnica« na Bistrici prvo javno telovadbo Sokolstva v Bohinju predvsem v ta namen, da oživi in okrepi v tej divoUr. za sedaj še obmejni naši dolini sokolsko misel in pokaže Eohinjeern, kako neupravičeno je natolcevanje sokolaiega dela z gotove Strani. Ker je članom JSS, ki so udeleže te prireditve, za ta dan dovo-
ljena po državnih železnicah do Bohinja polovična vožnja, se jg nadejati, da bo ta prireditev obenem veličastna manifestacija Sokolstva v Bohinju. Nadalnje podrobnomu objavimo pravočasno. k
— Javni nastop Kočevskega Sokola dne 5. t. m. se 3© vrlo obnesel. Društvo je hotelo pokazati plod svojega dosedanjega dela, obenem okrepiti idejo Sokolstva, državno, narodno misel na Kočevskih tleh. Moralen in gmoten uspeh je zelo povoljen. Številno občinstvo je z glasnim odobravanjem dajalo duška svojemu zadovoljstvu ob posameznih telovadnih točkah. Po telovadbi se je razvila neprisiljena zabava, ki jo je povzdignila točna postrežba, posebno pa krasno ubrsno petje vrlega Ribniškega okteta. Pohvalno moramo omenjati, da je sodelovalo pri tej prireditvi vso, kar res sokolsko čuti. Videli £uk>, kaj premoremo, če korakamo v strnjenih vrstah. Telovadbo je posetil tudi minister dr. Pucelj. — Kesno in amo-treno ne prej!
— Dan Sokol«kega naraščala. — Razvitje prapora v Mariboru. Ob priliki dno sokolskega naraščaja skupino Studenci in Maribor v nedeljo 10. junija se je izvršila slovesnost razvitja lastnega prapora katera so za naraščaj po iniciativi g. Vahtarja preskrbeli zavedni slovenski Primorci. Določen je bil javen nastop vsega naraščaja nad 700 članov in članic na ljudskem vrtu. Slavnost je deloma oviralo neugodno vreme.
— Sokol v Dravogradu. V nedeljo. 12. t m. se je vrši! v Meži občni zbor ustanovitve odseka Sokola Dravograd-Meža, pri katerem je bil izvoljen za predsednika g. živinozdravnik Kolčne, za podpredsednika g. Ivan Verdnlk, za tajnika učitelj Danilo Nabergoj, za blagajnika poštar Anton Ologovšek, za načelnika Vlado Pore-kar, učitelj in njega namestnik učitelj Zmago Kristan. Tako smo ustanovili tudi v našem kraju društvo, ki bo vzbujalo med ljudstvom na meli narodno zavednost
— Za Soko.'skl dom na Viču so darovali povodom otvoritve Sokolskega doma na Viču dne 5. juniia 1921 in sicer: tvrdka Golob in Ko., tovarna kemičnih izdelkov n^ Viču K 2000. Avgust Pranrott-ik, ravnatelj Jadranske banke K 1000. Franc Slamič. posestnik in gnsti'ničar na Viču K 1000, tvrdka Ivan JelaČin v Ljubljani K 500. Viktor .Meden, trgovce v LfublJanJ K 500, Ivan Kostevc trgovec v Ljubi:ani, Franc Ze-bal, trgovec v Rudniku, Franc Medica, trgovec v Ljubljani. Franc Lovše. posestnik in mesar v Ljubljani in Hinko Stanzer, trgovec v LJubljani po K 200. neimenovani. Oton Schmidt. Anton Potočnik. Josip Belu-šič, Matfia Trebar in Jakob Jesih v Ljubljani po 100 K. da'je so darovali gg. Ivan Klun. Ribnica K 60. Milan Klun, Ribnica K 20. Ciril Picek. Ribnica K 40 in Ivan Podboj. Ribnica K 20. Gospod F^anc Asnola. trgovec v Ljub^iani, pa je pristopil kot ustanovni član društvu za zgradbo in vpdrževanje Sokolskecra doma na Viču Vsem darovalcem bodi izrečena topia zalivala.
— Tekm? mer! moštvom Fran* co«Ve federacije \n rerjreTr^tarico
nr.sega riO0oTr«r*pe£3 podsavera sc vrši v četrtek 23. t. m. ob pol 7. uri zvečer na prostore TTiri;e pred drž. kolodvorom. — Preonrodaia vstop* nic pri Kancu in Pevaleku v Židov* ski ulici.
— Nogometne tekme. Beograd, *21. junija, Nedeljrkn nogometna tf>kma med Union. Žižkov in Boofrradskiin spon-nim klubom je končala s 4 : 1 v prid Čehom.
DraMveM
1*3 E
— Ljebljansko prostovoljno gasimo In reševalno dreštvo ^e obrača do cenj. gg. trgovcev in zavodov s prošnjo, da zopet pokažejo svojo naklonjenost do tega toli potrebnega društva fn mu blagovolijo nakloniti primerne darove za srečo'ov povodom veselice dne 3. julija V to od društva pooblaščeni člani se zglase tekom prihodnjega tedna pri njih. Denarnih prispevkov člani ne smejo sprejemati.
— Poziv vpokoiencem, invalidom in vdovam južne železnice. Društvo vas poziva, da =e jutri dn* 23. t. m. ob pol 11. udeležite vsi do zadnjega proto^tne-era shoda, ki se vr'-i pri Novem svotu na Grosposvetski. oeatl Protestirali in zahtevali bomo. da se takoj nakažejo draginj s ke doki a de vsem ti-rtim. ki imajo takozvano milostno po-kolnino, da jih rešimo smrti od gladu. (Skrajni ča3 je že, da se kaj stori za te siromake, ki lx>do res pOAriniH od gladu, ako se iih bo prepustilo njihovi zli usodi! — Uredništvo.)
Solsfes.
—>   Na   državni   frimnarijl  v Morski
I Soboti s« bodo vršii sprejemni izpiti v ; prvi razred dne 30. hinija, t. in 2. juliia. j vsaldkrat od 8. naprej. Sprejmejo se dečki j fn deklice, ki so dovršili 10. leto a'i ta bo-; do v tekočem letu 1921.   Učenci in učenke«.
kJ žele biti sprejeti, naj se zglase te dni v I spremstvu svojih staršev pri gimnazijskem : ravnateljstvu   ter naj   prinesejo   s s-eboj t krstni (rojstni) Ust ter zadnje šolsko izpričevalo.
— Zgfasl'a za sprejem v T. letnik drl. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani sprejema ravnateljstvo v nedeljo, dne 10. julija t. L od 8. do 12. ure. Vranji učenci se lahko zgla^Po trdi pismeno. Učend ^učenke), ki so dovr?!H s povolinfm uspehom 4. razred srednje *ole (liceja) aH nastavni razred msManske Sole. se snrefme-Jo brez Izo'fa Sorefemfrt Izpiti za rstale — ako bo *e kal nrostora — se bodo vrvli 9. in 10. septembra
IMmoweiša poročila*
USTAVA SE PROGLASI NA VI. DOV DAN!
— Beograd, 22. junija. Končno glasovanje o ustavi sc bo glasilo v nedeljo 26. t. m. Prestolonaslednik regent Aleksander podpiše ustavo na Vidov dan v torek 28. t. m., na kar bo takoj promulgirana tn uve« 1 javi jena.
SLOVENCI IN KOROŠKE VOLITVE.
— Celovec, 21. junija. Pri prav* kar izvršenih volitvah je slovenska stranka dobila nad 10.000 qlasov. Izvoljeni so v deželni zbor trije slo* venski k^ndtdatje in sicer Krojj^er, dr. Miaič in Vošpernik. Pred vojno so imeli Slovenci v deželnem zboru samo encima poslanca (Murija), naj* več pa dva.
ODGOĐEN PLEBISCIT NA ŠTAJERSKEM.
— Gradec, 22. junija. Delovni odbor za plebiscit je danes razšla* sil, da mora vsled negotovega sta* Hšča kršćanskih socijalccv začasno ustaviti priprave za izvedbo plebis* cita.
KARLA INTERNIRAJO ...
— Dunaj, 22. junija. Tukajšnji madžarski list »Jovo« poroča, da so nasledstvene države ukrenile vse potrebno proti nameravani vzpo* stavitvi Habsburžanov na Madžar* skem. Sankcije proti Madžarski bi se izvedle v 24 urah. Nasledstvene države bi blokirale Madžarsko in i o eventuelno zasedle. Jugoslavija bi internirala bivšega kralja Karla na kakem dalmatinskem otoku.
ČEŠKO * MADŽARSKA POGA* JANJA.
— Budimpešta, 22. junija. Mi« nistra grof Banuffv in grof Teleki sta odpotovala včeraj v Marijine vari, kjer se sestaneta s češkoslova* škim zunanjim ministrom dr. Bene* šcm. Oba ministra hočeta nadalje* vati v Brucku započeta podajanja, ki bodo vsebovala poleg gospodar* skih vprašanj tudi varstvo narodnih manjšin.
ITALIJANSKI PARLAMENT,
— Rim, 21. junija. V včerajš* nji seji je mogel končno priseči ko« munistični poslanec Misiano. Ko ie vstopil, so odšli iz dvorane nekate* ri poslanci z desnice, fašistov in nas cijonalistov pa sploh še ni bilo v zbornici. Misiano se je vsedel na zadnje klopi skrajne levice. Bil je jako bled in je gledal v tla. Ko je prišla vrsta nanj, je glasno prisegel^ Z nekaterih strani se je čul klic »Judež Iškarjotr« Misiano je tiho odgovoril: »Živel komunizem!« Nato je ostal Misiano v zbornici precej časa, potem ga je Bombacci poklical, na kar je odšel s svojega sedeža. Fašisti in nacijonalisti so že komaj čakali, da odide in prvi so bili pripravljeni, da ga vržejo s silo iz zbornice, ako ne izgine do dolo* čenega časa. Misiano se je odpeijal v Rtifijo. Nato je predsednik orvo-ril debato k odgovoru na prcstolni govor. Prvi govornik je bil Ora* n o, ki je izvajal med dragim, da se mora upravna reforma v s vrh o uspešnejšega poslovanja ozirati tu* di na krajevne avtonornije. Italijana ska država mora pravično in poštes no sprejeti tudi aspiracije nemške* £a in j u posloven skegn prebivalstva, ki je pridruženo naši deželi. Po* voljno avtonomijo se mora priznati tudi onemu prebivalstvu, ki že ti* sočletja daje svoje delo in svojo kri za veličino Italije. Opozarja, da se prcstolni gevor ni čisto nič do= taknil izseljevanja in problemov, ki so v zvezi ž njirn. Federzoni se je obširno bavi! z italijansko zima; njo politiko, povdarjajoč, da sta si znali Anglija in Amerika pridobiti obsežne hipoteke v Rusiji in da je celo Nemčija zahtevala, da se ji poveri kolonizacija Rusije. Italija ni v tem pogledu prišla niti v po# štev, kakor tudi se ne more pohva* liti njene zunanje politike v Man* Aziji. Anglija in Francija se pripravljata na gospodarsko izkorišča^ nje Albanije, dočim se hoče Turčija tam zopet politično uveljaviti. Po* treba je vendar, da Italija posveča vso večjo pozornost bodočnosti tega naroda. < lede Črne gore je zbor* niča mislila, da je ostalo vprašanje po rapallski pogodbi nerešeno, ali Črna gora ni več neodvisna, kar ka= že tudj razpustitev preostalih črno* gorskih čet s strani naše vlade. Gle* de reškega konsorciia ni italijan* ska vlada objavila nikake službene vesti. Vemo samo to, da je nad ba« roškim pristaniščem in nad Delto priznana jugoelovenska suverenost Spodtika se nad izpraznitvijo Dal* maciie in zahteva varnostne garan* cite za tamkaišnie italijanske manj* šine. Zak1;učuie, da Italija nima nobene veljave na vseh poljih med* narodne politike, kjer se vedno bolj
javlja angleško^francoska hegerao* nija in to v velikem delu vsled naše slabosti napram včerajšnjim to* vražnikom, vsled česar ne moremo priti v poštev pri drugih velesilah* ker ne znamo biti gospodarji ▼ svoji lastni hiši.
SPOMINSKA SVEČANOST V PRAOL —d Praga, 21. junija. Dano« se ji vršila v Pra^i pooroinska svečanost na
usmrćenjo 27 Cehov pred 300 letfc 1'rod^tvinik narodne skupščino Tomflj fc*k jo imol nagovor, v katorora jo men drugim poudarjal, da so na nxniš£|i med 27 mu'oiiiki pole^ Cehov in SlovaA kov takrat umrli tudi nekateri Nomc4. Kdon ]>rvih voditoLjev ustaje Joahlnfc Schlick jo bil po rodu Nenioo In ravno on je izgovoril besede: >Nas ln nalo potomce moramo osvoboditi ifjpod aV& atrijskega suženjstva!': Ilauenschlld 1$ še nekateri drujari so bili tudi Xe>m< Zakaj Xemci niso ravru>tp.k<> prir< sv\x>ano«ti kakor ml in SiovakL/ morda Schlick ln Hauenschilc} nlst$ umrla zanjo? Ali nista pomagala oevdl hoditi svojo potomce iz suženjetTc? Z4i se, da so potomci pozahili na avojo Ju> naško prednike, čežki narod pa se P ztrudil iz svojega kulturnega sužonji in so oborožil z duhom odpori« dočim velik del Nemcev s svojo kulturo tb1< hahsbnrškef'a fužonjstva wwoi nji fctraunota, po katorih to dano** stopat Upravičeno jo vprašanje: čo so takrat stari Nenici in Coni ramo ob rami, ali bi no bilo prav. da bi so (lano& tudi po> tomci onih zbudili in rokli. da jo njino^. Lovo mesto tam, kjer so umrli prodniki. Efrostični interesi so sovražnik državne Etaaaotojiioeti, boljše jo, da se Bamoctojnoat opira na notranjo silo naroda. Samo eavod* kt stoji na lastnih nogah, lahko ujspe&no izrabi svoj mednarodni položaj. To j4 mogoče samo v demokraciji triko v ro* lirični kakor tudi v p.->sr.«#darfl:i. vornik jo konćal s pozivom nu. loj prett Habeb ur žanom.
BORZ K.
—d Zagreb, 21. fonlfa. DeVfe* Pu-raj 20.70—20.75, Borolm 210—210.5U Budimpešta 57.25—59.50, Bukarešta 223 do 230, Italija 734—735, London usrpl«-čilo) 647—560, London (eok) 540—54^ Novi Jork (kabel) 145—14-^.50. No** Jork (ček) 140.50—0, Pariz 11S2—11*4 Praga 200—200.50. Valuto. Ameriški dolarji 1SS.50—139, avstrijske krono 22.50—23, carski rnblji 81—55, nnpol©-
ondori 462--464,   nemške marko 211
do 215. 20 kron v Elatu 462—46G. ron munski leji 223—224. ItaUjnnak* liro 725—730, angleški unti 0—547, češkoslovaške krone 195—0.
— Dunaj. 21. juniia. Devize.: Am*-, sterdam 2i.950—23.050, Zagreb 47<>.7$ do 476.70, Beograd 1889—1909. BerUn 991_997, Budimpešta 282.50—283.51^ Bukarešta 1072.50—1082.50. London 2590—2610, Milan 3470—3-<90, New* york 681—685, Pariz 5630 "670. Pri ga 944.25—950.25, Sosija 717.50 727.50, Varšava 43-50—45.50, frirlK 10.670—11.720. Valute: Ameriški dolaitl ji 675—679, bolgarski levi 712*50 do 722.50, nemške marke 991—997, angloi gki funti 2570—2590, francoski franki 5605—5645. holand. goldinarji do 22.950, italijanske liro 3450^^3470,. jugoslavenski dinarji (tisočaki) l^ciO do 1900, poijske marko 45..SO—47J50k* romunski lejl 1071.25—1081.25. ISricalf ski franki 11.650—11.700, češkoslcrvulk^ krone 942^0—943^0, madžarske Urone 284.25—287.25,
—d Curlh, 21. Jmrija, Device: Ber-ITn 8.47%, Holandija 196.2S. Ne-^orfc-589, London 22.26, Parij 47.95. Milan 29.80, Praga 8.15, Budimpešta Zagreb 4.U5, Bukarešta 9.25. Varjava 0.40, Dunaj 1.15, avstrijske krore 0M»
—g Načelstvo trojaake zadrv^ opozar>a 3vojc člano na k^jigovodakf tečaj, ki so v najkrajšem času prt fine ln eicor z^t člano ir. olai.ira zadrugo bn&* plačno ob prostih več-ornih urari, X'" je sploh izredne važno«ti ra vse oi>rtej ke in so vslod toga nujno prtr^oročf Prijave se vrže pri uradu sa po#p< vanjo obrti, Dunajski coftfea št.
—g Dirkalno in raholno (bm^tro V 6l. Jeroeju na Dolenjskem priredi rvofrT i: dirko na pra.mik 29. I u n H a t t o5 i. popoldne na dirkaliJcn pri Poklan« V £t> Jerneja. Dirkajo aamo konji fl" in fo« kmetov kriketa in novomaik^ea CkrajJTj Podrobna pojasnila podaja nadučiteH JSU-rei Trost.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšeb« Odgovorni uredniki
Božidar Vodeb.
Kinoaparat,
soo*ob«n za društvene ln Šolske predstave, na prota:. fokeUae vk 41, itndenoi - Mariior. i? •
Mi vili!, posestva
kdor tali kupiti v Sagrtbo, Hrvat-
eki, Slavon ji, hrvatskem Primorju, naj se s polnim raupaniem obrne na: Anta Delak, lagrab, Gajeva 34. 4270
pšenično krulno, nekoliko grenko po K 740.— Koruzo za krmo po K 480.— do' !er zaloga odda tvrdka Jo*. Zidar, Ljubljana« Dunajska c 31. «2M
6." stian
SLOVENSKI NAROD*, dne 23. junija 1921.
štev. 139
Surovine za kemične pred-
fHATA ter za mast za usnje, kolomaz, loSaio (biks), ter lesene Skatljice itd.   dobavi u   Chemlscha Fabrik
Laaar, Orai, Earlsneratraste 9.
4303
zvežbano v trgovini s papirjem sprejme Učiteljska Knjigama ▼ Ljub-
_________4307
Sprejme a« starejši
mlzorsM pomočnik
s hrano in stanovanjem.
% Manges.
Ivan Vid i?,
4296
TRGOVINA
Š mt&anlm blagom se odda v najem Več se izve pri Albini Schdner, Leakavec pri Rrakem. 4282
Sobo s buiiinjo išče
V Ribnici ali bližini. Ponudbe pod .Stanovitno 4285* na upravništvo Slov. Naroda. 4285
Stepsrica
gornjih delov iače službe, gre tudi na večjo obrt. Ponndbe pod .šteparica 4208* na upravništvo Slovenskega Naroda. 42.-^8
SflDurli, pozor!
Vse sedlarske potrebščine se dobe po jako ugodni ceni pri Ivanu Kegsr, Basposvetska cssta 13. 4294
Hielraviiiria
stiskam, za olje
kompletna s kompresorjem, bencinov motor, Lang & Wo!f, 25 HP, tudi za plin pripravljen, motor za plin Lang & IVolf 3 HP, Wo!tington jedilna brizgalna sirovooljni motor 16 H P, komo leten z zraven spadajočlm cnakosrnernim dinamom ter neki deli za parno gretje, se proda. Vprašati pri: Ivana Teman, Maribor, Volk mer java  ulica 6.
4300
Zabret
Briaaf pri Kranja (Slovenija) SkMRe: Beograd. Skladišče: Novi sad.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prima laneni firneŽ, lanene tropine in druge vrste oljnih izdelkov.
Brzojavi:  Zabret, Kranj.
le prvovrsten delavec za izdelovanje slamnikov za gospode, klobučevinastih in kaširanih klobukov za dame se išče za Bu-karest. Ponudbe v nemščini z referencami in zahtevo plače na tovarno klobukov
Proda k enenadstropoa hita z vernim mom wSp S? d&ubX
lepo moderno stanovanje s 4 sobami in pritiklinami. Ponudbe pod .999 niša 4287* na upravo Slov. Naroda. 4287
500 ml od mofie,
po 85 kg (tekstilit) enkrat rabljenih, so proda. Ponudbe na; postal predal 75, LJubljana. 4289
Gostilniško toihorica,
dobra in zanesljiva, vaiena tudi gospodinjstva se takoj strojne proti dobri plači. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4288
G. F. Jorftek
i'giaieralsc giasoviijev
v Liublftni Wcl!ova 12.
Izvršujem oglaševanja ter popravila tjla-sovirjev in harmonijev soeđ fino strokovno, točno In ceno
Popolna hm naprava
obstoječa iz bencinskege motorja 6 — 8 HP ter venecijanke z vsemi potrebščinami, v jako dobrem stanju, se proda po uredni ceni. Več se izve pri lastniku   Andrej  Svet, Rakek  št. 33.
Pozor, trgoiTci s klobuki!
Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej imam v vebki zalogi; tudi leoe veloirne klobuke. Franfo Cerar. tovarnar v Stobnp posta Domžale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, postrežbi točna
la siliti MIlani mM
se dobi pri tvrdki Mihael Omnhen. Višnjagora v vsaki množini po najnižji konkurenčni ceni. Takojšnja dobav, sveže blago, dobavno na razne postaje ranco. 4304
učenci
s potrebno šolsko izob;azbo, pošten i h staršev, zdravega ln kateri ima \eselja do trgovine, sprejme takoj in pod godnimi pogodi firma J* Knslan, Kranj (Gorenjske). 4302
Učenec
močan, zdrav, poštenih staršev, s pri merno  Šolsko  izobrazbo,   se sprejme takoj v trgovino  z mešanim blagom !gnac   Andrašič,   Krani, (Gorenjsko). Predstaviti se ie osebno! 4305
Ženitna ponudba!
Trgovec, okoli 30 let star, samostojen, dobrosrčen, želi radi ženitve spoznanje dobrosrčno, pridno gospodično ali vd^vo s rremoženjem, radi povečanja trgovine. Resne ponudbe s sliko, katca se vrne, proti strogi diskreciji pod »P. M. 100" na anončnl zavod J. Sušnik, Vlaribor, Slovenska ulica 15. 43:Jl
Cilta feresii 3, BaSsarosi.
manufakturist z 2 — 300.000 kronami gotovne za že obstoječo trgovino z manufakturo v Ljubjani se išče. Ponudbe pod .Družabnik 112" Ljubljana, poštno ležeče. 42^.4
Planino
jako dobro ohranjen, se radi selitve ceno proda. Hilšerjeva ulica 5/1 levo Binder. 4293
Veo malin in srednjih
©sesfev
je na prodaj. Polzve se v Kandiji štev-59 pri Novem mestn. 1276
TRGOVSKA HIŠA
na oajprometnejšem kraju v Ljubljani, trinadstropna, z velikim in manjšim lokalom (kjer obstoji že od leta 1874 renomirana trgovina s srebrnino in zlatnina, katera st lahko z inventarjam in blagom prevzame) in vinotoč s kletjo, lepo stanovanje s krasnim vrtom proti gradu, se proda. Pismene ponudbe pod posredovanja" na Anončni zavod Drago Beseljak, & drug, Ljubljana,
»iBraz
Cankai
ankarjevo nabrežje 5.
4291
Za vatle industrijsko podjetje se fifiče po veri ji va, značaj
na fn energična
ĆU t)
kateri bi se po odgovarjafočem službovanja prožila možnosti da zavzame za nekaj časa po veri t ivo mesto. Pismene ponudbe pod poštni predal št. 3» LJubljana.
V najglobokejši žalosti naznanjamo, da je naš preljubi sin ozir. brat, stric in svak, preč. gospod
P. Forhinat Goli
fran*. gvardijan
včeraj dne 21. t. m. preminul v Novem mestu.
Pogreb predragega rajnika se vrši v četrtek, 23. t. m. dop. ob 9. uri istotam.
V LJUBLJANI, 22. junija 1921.
Žaln'oči ostali*
Mostno tehtnico
Že rabljeno a v dobrem stanju, kupim takoj. Ponudbe na Srebotnjak, lesna industrija. Sv. Peter, Sat dolina. -1*51
Kupi se majhna hiša
z vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod .Hiša 1000/4271* na up% Slov. Naroda. 4271
gospod išče za takoj meblo-
VJltO SObO, zLarj0e8pfipravljehnapo^ uČevati rusko ali francosko Pon dbe pod .K. M. 4273" na upravništvo Slov. Naroda. 4:73
Cement
Apnola
Premog
nalbo'jšc vrste v Sloveniji dobaviia vsako množino ,.Afa *. Lutko
l
( Holzstabge-
vvebe)
za strope in stene izdelu;em z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množ'ni naiceneje
Jos. R. Puh,
Ljubljana, Gradaška ul. 11. Telefon 5!3.
Trstje za strope izdeluje in prodala
na debelo in drobno m2 po K 4-— pri večjih naročilih znaten popust. Stelner Anton. Ljubljana, Jeranova nI. 13 Trnovo.
26
nogavice
z znamko „ključ" in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ1* traja kakor 4 pare drugih.
Klavirje
uglašu e in popravija solidno ln toino
ter gre tudi na
deželo.
Pem Listna. TržašHa U5.
Kadim brezobvezno
Ciril-Metodove vžigalice
D R A V A«TTvŽIG AL! Ć E družbe sv. Cirila In Metoda. Z«loga pri Iv. P»fd«nu » L|ubl|«nL
Te vžigalice •o * prid druibi sv. Cirila 1» M«toda V LJUBLJANI.
■ i. ■iiim7T<i' h„i, ,
Pri posameznih zabojih škatljica K 1-06 od skladišča Ljubljana. Engrosisti imajo primeren popust.
J. Perdan, LJubljana.
In afekte
ku.mie ia prodaja i
Banka i mjenjačnica L loto i dni
Zagreb,  Prerado v: ć e v a 2 Telelon: 23 — 88 Brzojavi: Kcbncarcka«
I
Išče se mesečno sobo
za eden ali dva poletna meseca z dvema posteljama, ako tudi bre;-: perila
Ponudbe rod »Poletje 4230« na upra o Slov. Naroda. 4230
BO i3 oornlego smrekovega lesa
na Žagi IeZečega se odda. 2aga se t.;-koj po zahtevi. Ponudbe pod .A. B. C74242* na uprav. Slov. Naroda. 4242
Šofer
ki je lavnok.-i. kot vojaški avtomobilisi doblužil voja.ki rok, išče primerne Slu2be. Ima 4 letno prakso, zmožrn vsake opravke, izučen kljčavn čar. Nastop takoj. Ponudbe na županstvo Slatina — Radincl. 4277
Isce se prvovrstni
ievliarski pomočniK.
Dobra plača, brana ln stanovanje v hiši.
-'oizve se: Trgovina ■ čevlji r*m-dU6e Št. 10. 4254
Nov plato voz
se ceno proda. Vprašati v hotelu Slon soba št. 60 od 7 — 9 predp. 4?6'j
Iščemo fcrtača
(Rasti ierer) va takojšni i nastop t roti dobri plači. Cenj. ponudbe na tvornico trg. knjig in zavod za črtanje K. Ra-
mn$Cvk Zagreb, Mažuranicev tr^ br. 1 J,
Potnik
za sukneno 'n manufakturno  stroko se
išče za Jugoslavijo, posebno za Slovenijo.  Ponudbe z  navedbo   referenc na v7enzel Hoffeicer.   Llnz (Donau) 4245
Parns oosekarn na Viču
R. Jo!j!lowski, stavbenik. Ljcallana,
Rimska cesta St. 2.
Nudi   se   dobro   žp^na opeka prvovrstne kakovosti po dnevnih cenah. 4170
Narodna saloSba je rričela z izdajo prevodov Jules Ver-nea. Jules Verneovi potovalni lomani so mladim v veliko pobudo, odraslim v lahko zabavo in poduk.
I. zvezek obsega cfeOi
„ M os s ter CaNareja
in
Drama v zraku
ki staneta broširani IS K, vesanl K 20.
Dobiva se v Narodal ka'igsra.1 v LJubljani, Prešernova nI. stev. 7.
Nabavka 20,000 fes oetroleuma za Drav9
divizsjsko oblasS,
Porivajo se svi zainteresovani, da podnesu svoje pismene ili usmene ponude 25. juna ove godine do 11 časova pre podne bilo intendanturi Drav. div. obi., bilo Komandantu Vojnog okruga u Mariboru, pošto će se toga dana zaključivati pismena direktna pogodba za isporuku 20.000 kg petroleuma. Predaja franko Intendantsko slagalište Maribor u sudovima (bačvama ili malim kantama) ponudjaca, predaja 15 dana po odobrenju pogodbe.
Izmedju svih interesovanih vršiče se užja pogodba licitiranja.
Uslovi stoje na uvidjaj kod Intendanture Dravske divizijske oblasti i Komande Vojnog okruga u Marinom.
Primaju se ponude od 1.000 kg pa na više. Ponude snab-devati sa taksom od dva dinara.
Kavcija 10% od vrednosti isporuke a za strane državljane 20°/0.
Dravska divizijska oblast E. broi 9145.
4239
9
Pozivaju se interesenti da stave Komandi Dravske divizijske oblasti pismene ili ustmene ponude za izporuku ovsa (zobi) franko intendantsko slagalište i to:
za Lfnblfano  ............    120.000 kg
za Maribor............ 110.000 kg
za Celje.............. 20.000 kg
Zaključivanje pismene pogodbe 30. juna pre podne u intendanturi Drav. div. obi.
Slagališta imaju željezničke pruge.
Predaje u vojničkim vrečama ili ala rinfuza.
Uslovi mogu se videti kod divizijske intendanture.
Rok izporuke od 1. jula do 10. jula t. god.
Kaucija 10°/n ponudjene cene.
Ponude biljegovati sa 2 dinara.
Komanda Dravske div. oblaci- £. Br. 9147. 17 junija 1921.
ŠTALU M d. d.y Zagreb.
veleprodaja stakla I porculana
Boškovićeva ul< br. 26-
TeO. br. 6 70
preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane „KOMBINIRANE VAGONE" sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cijenike !
Vizitke, kuverte in pisemski papir s firmo kakor usako-:: prstne drage tiskoulne ::
izvrtale foCno
ft
Narodna tiskarna
€6
] DareSOla spregama tndO »naradaz Ka^arsa".
■> *l v ■". .
;. državno r redim lotsrlia
Prv^ trebanje
15. Ia 16. Jnlile t.l.
loo.ooo m - 30ia Httn
Kiseiitia sigurnost la iilmi jamstvo.
V   teku   ^et mesgce? izžre
balo se bode
tuoo.llS K
brez vsakega cdbltka v gotovem denarju.
Z eno srečko  se  more dobiti
4 idIoro ha 2 tlffiai 400.000 i bil' 600.000. 809.000. mm
400.000.   320.000. 280.0c0" 240.003.   203.032. 150.002' 129.090. 00.003 i. t i '
Priporov mo sfp^eCe, Se neprodane «rečke na izbiro
38751
38779
44310
44842
4Q513
49531
49550
52961
52996
58851
5S885
j 64073 j
64990
67107
67132
6935'
Cena netiš zs vsaKa SiSiru:
Cela sretka
Diiarjcv 48 — ali kroo 192 —
Polovica srečke
Dinarjev 24 — 8'i kron 96- -
[Mm mM
Dinarjev 12 — ali kron 4S*—
Osmioa srečke
Dinarjev 5* — aH kron !M) —
Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju! Hitra in točna postrežba.
Naročile iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije.
(Oddelek razredne loterij«)
Zagreb,
leiifeva ulica 7. najeva ulica 8.
Telefon 11-10 ln 23 98. Naročbe so   Izvršujejo   samo zs naprej poslani denar«
Šperiicltika finaa
Lizdo^iSc Šswar
9
.d* r.a R.Tkckj irvršujc točno in najhitreje vse v to stroko snadijoČe posl. .
tudi ocanajtnia. 253o
Lastnina in tisk »Narodna tiskane«
Za ioseratni del odgovoren Valentin K o d 11 a r.
55214