PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organisations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 15.
CHICAGO, ILL., SREDA, 22. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 22, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Pogojno dovolila Nemčiji prevoz materijala
S paktom, o katerem pa vlada še uradna tajnost, Jugoslavija pristala na prevoz nemškega vojnega materijala skozi svoje ozemlje. — Važne rezervacije pri paktu.
Belgrad, Jugoslavija. —Pod
silnim pritiskom, ki ste ga izvajali državi osišča, Nemčija "i Italija, na Jugoslavijo, je njena vlada sicer pristala na Pakt z Nemčijo, po katerem nna ta dobiti dovoljenje za prevoz svojega vojnega materijala preko jugoslovanskega ozemlja proti jugu, vendar pa Je bila pri tem do skrajnosti previdna. Pakt namreč vsebuje važne rezervacije, po katerih pride do njega veljave šele, ako se bodo pred njim zgodili drugi" dogodki.
O tem paktu se je izvedelo tukaj ta ponedeljek, in sicer iz zanesljivih krogov, dasi uradno ni še nič objavljenega in tudi tukajšnjim listom ni dovoljeno, da bi o njem pisali. 'Xinost gre še bolj daleč, kajti zunanje ministerstvo je direktno zanikalo, da bi se bil ta l^t sklenil.
r*ovod za to tajnost je bržkone v tem, ker jugoslovanska vlada še vedno upa, da do uresničenja pakta sploh ne bo Pnšlo. Kot se ugotavlja, se ni Pri njem nikak dokumet pod-Pisal, marveč je bil sklenjen le ustmeno. In dalje, kakor orne-n.l-eno, se mora pred njega veljavnostjo še kaj drugega zgoditi. Glavno od <tega je, da mo-Nemčija prej dejansko napasti ali Grčijo, ali Turčijo; Predno pa bo mogla to izvesti, bo morala rešiti problem z Bolgarijo, in ta problem je doka,f trd, kajti Rusija baje, kot Vedo povedati nekatere vesti, ni pri volji dovoliti Nemčiji, da bi vdrla v Bolgarijo.
Jugoslavija se je uprla pri sklepanju tega pakta še eni Zahtevi Nemčije. Ta se je gla-s'la, naj bi jih dovolila Jugoslavija, da ob progi, po kateri vozi mednarodni vlak Orient Express, zgradi še en tir, ki bi ga uporabljala samo ona. ^daj ima 'ta železnica dva tira do Niša in od l»am naprej ene-R'a. Predlagani tretji, oziroma drugi tir bi Nemčija zgradila s svojim delavstvom m clelo bi vodili njeni tehniki. Jugoslavija je ta predlog odklonila, baje predvsem na odpor svojega generalnega štaba, ki ni dOvo 'il. da bi se nemško delavstvo "Porabljalo na jugoslovanskih tleh. Niti na obljube, da bo Pri preurejevanju meja dobila v nagrado od Grčije Solun, od Albanije pa Drač, se ni dala Jugoslavija ujeti. . Lahko se sicer reče, da si Je s tem.paktom Nemčija priborila nadaljnjo zmago na Balkanu, ker ima, dasi pogojno, dovoljenje za prevoz svojega vojnega materijala, ven-clar pa ffe more smatrati zma-8a Jugoslavije še bolj po-membnim. Prvič si je zasigu-'ala, da se skozi njeno ozem-*je ne bo izvršil napad na Gr-
DIKTATORJA SOGLAŠATA
Nemška časopisna agencija kratko poročala o njunem sestanku.
Berlin, Nemčija. — Uradna nemška časopisna agencija je v ponedeljek na kratko poročalo o sestanku, ki se je, kakor je bilo že včeraj omenjeno, vršil zopet med Hitlerjem in Mussolinijem. Pri tem je pripomnila, da se je med njima dosegel "popolen sporazum" v vseh vprašanjih. Konferenci sta p r i s o s t v o vala, kakor navadno, tudi zunanja ministra obeh držav, yon Rib-bentrop in Ciano, in cela situacija, pravi agencija, se je v vsej natančnosti razpravljala. Vendar pa se niti v tem poročilu še ni objavilo, v katerem mestu se je sestanek vršil. -o——
WILLKIE BIL NA OBISKU PRI ROOSEVELTU
Washington, D. C. — Izredno prisrčnega sprejema je bil deležen bivši republikanski kandidat, .Willkie, ko je zadnjo nedeljo napravil obisk pri svojem bivšem oponentu,predsedniku Rooseveltu, v Beli hiši. Namen njegovega obiska je bil najbrž ta, da dobi kake informacije glede načrtov, ki jih ima vlada za podporo Anglije. Willkie, ki je po svojih zadnjih izjavah pokazal, da se popolnoma strinja z Iloosevel-tom glede načrtov, ki zadevajo vojno, namerava v Angliji obiskati vse višje osebnosti ter je ocl predsednika prejel osebno poslanico, da jo bo izročil min. predsedniku Churchillu. — Zanimivo je, da se je ta obisk izvršil dan prej, kakor oi bil imel Willkie, nastopiti svojo službo kot predsednik, ako bi mu bilo uspelo premagati istega kandidata, katerega je zdaj obiskal in katerega je tako strahovito pobijal med kampanjo. Te točke se je predsednik tudi šaljivo dotaknil med obiskom, rekoč, da bi biJ vesel, '.ako bi mora* Wendell (prvo ime Willkieja) stati prihodnji dan namesto njega zunaj na mrazu ob zaprisegi-
SOCIJALIST NASPROTUJE
Roosevelt proslavljal nepremagljivo zaupanje
V globokem govoru, ki ga je imel ob svoji tretji inavguraci-ji, povdarjal predsednik, da demokracija ni v nevarnosti, dokler živi v narodu duh zaupanja.
KARL NE ŽELI ITI V AMERIKO
New York, N.Y. — Bivši ru munski kralj Kari je bržkone edini begunec v celi Evropi, ki se ne želi umakniti v Ameriko. Ne samo, da ne želi priti semkaj, marveč tako mu je ta misel odvratna, da baje namerava, kakor se izražajo njegovi prijatelji, pričeti z gladovno stavko, ako bo dobil od Zed držav dovoljenje za vstop Njegova situacija je dokaj zamotana in obenem zanimiva. Iz Španije bi se umaknil na vsak način rad, in ta bi mu dala dovoljenje za odhod ali v Anglijo, ali v Ameriko. Anglija pa je že povedala, da ga ne sprejme, dočim se Amerika še ni izrazila. Ako ga bo tudi Amerika odklonila, potem mu bo dovolila Španija, da sme iti na Portugalsko; in tja bi Kari ravno rad šel, nikakor pa ne v Ameriko. Ako mu torej Amerika izda vizo, 'bo moral odpotovati semkaj proti svoji volji.
--o-
NOVA BAZA V NAČRTU ZA ZED. DRŽAVE
Guayaquil, Ekvador. — Da si ni o tem še nikake uradne izjave, se vendar z dokajšnjo gotovostjo trdi, da si skušajo Zed. države izposlovati od tukajšnje vlade dovoljenje, da bi lahko ekvadorske galapa-ške otoke v Pacifiku uporabljale kot pomorsko bazo za svoje brodovje. Tukajšnji politični voditelji se izražajo, da ie malo dvoma, da bi se Zed državam njih apel odbil.
čijo, in drugič pa bo morala pristati na prevoz nemškega materijala le v slučaju, ako prej Bolgarija pade.
PREDSEDNIKU
Chicago, 111. — Načelnik a meriških socijalistov in njih mnogokratni predsedniški kan didat, Noi'man Thomas, je že večkrat prej izrazil ostro na-sprotstvo proti predlogu, ki bi dal predsedniku Rooseveltu ta-korekoč vojno oblast. Isto je ponoVil tudi zadnjo nedeljo ob nekem programu na radio. Povdaril je, da bi s tem predlogom nekako postrani lezli v vojno in, da bi z njim prišla demokracija v zaton. O Ptoose-veltu je omenil, ako bi bil on kot voditelj tako hladnokrven v sedanji krizi, kakor je bil v mirovni krizi leta 1933, bi bilo za deželo dosti bolje. Preveč je govorjenja o krizi in zato postajamo histerični, je dejal.
-o-
NORVEŽANI SE UPIRAJO NAZIJEM Chicago, 111. — Na Norveškem nimajo naziji med prebivalstvom niti ene stotinke enega procenta svojih pristašev. Tako se je zadnji petek izrazil tukaj zdravnik dr. Kari Evang, ki je zadni mesec pobegnil iz Norveške v Ameriko.
-o-
NE VERJAME POROČILU O ANGLEŠKIH FINANCAH Boston, Mass. — Načelnik "No Foreign War" organizaci je, V. Marshall, se je zadnjo nedeljo v nekem govoru izrazil, da ne verjame podatkom, ki so se pred kratkim objavili o stanju angleških financ in katerimi se je skušala podati slika, da je Anglija takorekoč že popolnoma "suha." Te podatke je označil Marshall kot "otročje blebetanje," češ,da so ugledni gospodarstveniki ugo tovili, da ima Britanija samo v tej deželi nad sedem miljard dolarjev kredita, drugod pa povrhu tega še nad 15 miljard.
KRIZEMJVETA
—	Vichy, "Francija. — Med Petainom in Lavalom se je zopet upostavilo soglasje, kakor se je zadnjo nedeljo objavilo. Nekatere vesti vedo povedati, da utegne Laval ponovno stopiti v vlado. K dosegi sporazuma je bržkone dejansko pritiskala Nemčija.
—	Berlin, Nemčija. — Po novem odloku, izdanem zadnjo nedeljo je na Jude naložen posebni "socijalno izena-čevalni davek," ki znaša 15% njih dohodkov. Ta davek se doda k 10 odstotnemu dohodninskemu davku, ki so ga Judje že doslej plačevali.
i —Kan*?,. F-g;•;•-'./ Angleške čete so zadnjo nedeljo otvorile napad tudi na italijansko vzhodno Afriko. Pri prvem sunku so zasedle mesto Kassala v Sudanu, ki so ga Italijani zavzeli v juliju.
NEMCI AKTIVNI NA SREDOZEMLJU
Berlin, Nemčija. — Nemški aeroplani so koncem tedna izvršili nove napade na Sredozemlju na razne angleške postojanke, kakor se je objavilo tukaj v nedeljo. Poleg napadov na razne bojne ladje so letala bombardirala tudi itočke ob sueškem prekopu in otok Malto.
Iz Jugoslavije
V Rakovici pri Beogradu so svečano pustili v obrat tvor-nico avtomobilov, ki je to tudi prva tvornica avtomobilov v Jugoslaviji. — Zaradi narastle vocle so bili brez elektrike. — Druge vesti.
Doma bodo sedaj izdelovali avtomobile
Washington, D. C. — V govoru, ki ga je imel ta ponedeljek ob zgodovinskopomembni inavguraciji, ko je bil prvi predsednik, ki je kdaj nastopil tretji termin v svojem uradu, je Roosevelt povdarjifl, da ni kljub temnim Ičasom nikake nevarnosti, da bi demokracija umrla. "Mi vemo, cia ne more umreti!" je povdaril, kajti de mokracija ni nekaj površnega in bežnega, marveč je v srcih človeštva zasidrana kot najvišji vzor za ureditev človeške družbe.
Dočim se je pričakovalo, da bo imel ob tej priliki predsednik zopet enega svojih bojevitih govorov,je pa šel nasprotno bolj globoko in J.? proslavljal duh Amerike, nepremaglj.. duh, ki se izraža v vsakem po-edincu in ki preveva celo deželo. Kakor posameznik, je dejal, ima tudi celi narod v sebi nekaj več kakor samo telo in um. Ker boljšega izraza manjka, označujemo ta nekaj z besedo "duh." V resnici znači to zaupanje in vero naroda. Dokler je to zaupanje pri življenju, bo narod pripravljen na vsako "žrtev. "Ako izgubimo ta sveti ogenj — ako ga zadušimo z dvomom in strahom —," je povdaril predsednik, "potem bomo zavrgli usodo, za katero se je Washington boril tako hrabro in zmagovito, da jo je ustvaril,"
LADTA DOBILA POSEBNA OPREMO
Ljubljana, 26. okt. 1940. -V četrtek je bila svečano pu-ščena v obrat tvornica avtomobilov v naši državi, katero je zgradila družba "Industrija motorjev" v Rakovici pri Bel gradu. Izdelovali smo že prej sestavne dele in sestavljali vozila, posebno uspešno je na tem polju delala ljubljanska tvrdka "Avtomontaža," vendar dejansko avtombilske industrije nismo imeli. Sedaj je to vzelo v roke državno podjetje, kajti vse delnice navedene belgrajske družbe so v rokah države.
Ob tej priliki podajamo nekaj podatkov, kako je prišlo do ©stvaritve te ideje v naši državi. 2e v prejšnjih letih je i ministrstvo trgovine, in industrije razpisalo natečaje za zgraditev avtomobilske tovarne pri nas, vendar kljub številnim ponudbam ni prišlo do'iGjud, zgraditve. Do ostvaritve je prišlo leta 1936, ko Je omenjena belgrajska družba prešla v roke države. Izdelan je bil načrt z^ proizvodnjo avtomobilov, katerega je odobril svet državne obrambe in je bila v ta namen tudi povečana delniška glavnica podjetja. Nato so se začele probe za izbiro najbolj odgovarjajočega tovornega avtomobila. Posebna stro-kovnja komisija vojnega ministrstva je izbrala kot najbolj odgovarjajo« tip "Progo," katero je izdelovala praška tvrdka Kolben in Danjek. Na osnovi tega izbora je država dala še 30 mili j. din kapitala, ministrstvo vojske in mornarice pa je podprlo akcijo z naročilom vozil za 75 mi-lij. din. Julija 1939 so začeli graditi potrebne naprave, ki so sedaj dovršene (oktobra 1.940). Večina delavstva tvori jo naši delavci, le nekaj je specijalistov iz češke matične tovarne. V govorih, ki so bili izrečeni pri kosilu in drugače, se je posebno poudarila hvaležnost češki tvrdki, ki je v resnici aktivno pomagala pri ©stvaritvi te velike tvornice.
Omenjamo še, da je prvotno imela tvornica namen izdelovati samo letalske motorje, s ka tero fabrikacijo je začela kmalu. To izdelovanje se je zelo razširilo in pospešilo. -o--
radi večne teme nezadovoljno, posebno pa poslušalci radia ki ravno ob deževnih dneh najrajši sedijo doma in poslušajo, kaj se godi po svetu. Voda, ki stoji po njivah in travnikih, ovira kmetu delo, saj še ni prišel do tega da bi z oral za ..oz i-, mino. Tako bo setev zaostala. V zemlji je dalje še mnogo^ pridelkov (repa, korenje, pesa, zelje), ki jih zaradi stalnega slabega vremena ne morejo spraviti domov.
-o-
Z vlaka je padel
Ko se je'31 letni v apneniku v Pečovniku pri Celju zaposleni strojnik Alojz Marušič iz Rifqngozda pri Laškem vračal z vojaških vaj, je med Laškim in Celjem padel z vlaka iti se močno pobil, da so ga morali odpel.i-,t.'. eeljska-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Ivan splošno priljubljeni >rivski mojster. — V Slovenskem Javorniku je umrl Ma-evž Rabič, st., posestnik in trgovec star 69 let. — V Špita-iču pri Konjicah je umrl Jurij Zidanšek, posestnik na Šrangah. in cerkveni ključar star 85 let.
Stroga kazen
Pred mali senat okrožnega sodišča v Mariboru je prišla 32 letna Helena Skledar iz Hrastovca, Na zatožno klop so jo spravile male sleparije. Ko je stanovala v Ritoznoju, je izvabila na ime neke posestnice od okoliških trgovcev manjšo količine blaga. Sodba je bila stroga: glasila se je na štiri mesece strogega zapora in 180 dinarjev kazni.
-o- »j
Električni tok ga je vrgel z odra
Pri zidaiyu nove gimnazije v Magdalenskem predmestju j v Mariboru se je pripetila nesreča. Jernej Praprotnik, 2 t letni zidar, se je nevede dotaknil električne napeljave, pa je dobil tak udarec, da ga je vrglo z zidarskega odra ter je padel več metrov globoko. Pri padcu se je močno poškodoval in je moral iskati pomoči v bolnici.
-o-
Lastniki potniškega parnika "Amerika" so dali opr&initi ladjo s posebnim magnetičnim kablom, kakor ga kaže gornja slika. Vidijo nmreč nevarnost, da utegne ladja naleteti kje v zapadnoindijskih vodah na kake magnetične mine; te bi se s pomočjo kabla odbile.
Vode so narastle
Ljubljana, 5. nov.— Iz Polj čan smo prejeli: Ko je na praznik vseh svetih začelo snežiti, je bil sneg moker, sproti se je talil in je Dravinja spet močneje narasla ter je čez noč udarila iz struge kar je letos na dnevnem redu. Zaradi visoke vode, ki se zbira ob električni'centrali, kar tri dni nismo imeli razsvetljave. Prebivalstvo, Ivi mora redno plačevati razsvetljavo, je za-
Star junak
Stovosem let je star črnogorski junak Ignjac Miloševič, ki se je boril kot vstaš proti Turkom in zdaj zadovoljno živi v vasi Dragovici pri Nevesinju. Rojen je bil leta 1832. Kljub visokim letom pride vsakega prvega v Nevesinj,e, da lastnoročno dvigne svojo vojaško pokojnino. Vas Dragovica je oddaljena 0$ Nevesjnje 25 kilometrov, toda starega junaka ne ovira n<? poletna vročina, ne zimski sneg in ne viharji.
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Stran 2
AMERIKANSKt SLOVENEC
Sreda, 22. januarja 1941
SnHTO reATVRE1 WNDtOATt'Tnč'
'MY FATHER IS DEAD/" HE cried. ,vnow 1 am chlsf and we will slaughter TARZAN'S , ELEPHANTS.
hawquo had accomplished his evil purpose.me leaped UP, pretend-
confident OF SURVIVING AND PECW1MG HIMSELF INNOCENT OF WITCHCRAFT dowanda quaffed the poisonous drink.
ue reeled,tottered"« and pell dead
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
v Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago " Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto........................................$5.00
Za pol leta........................................- 2.50
Za četrt leta ...................................... 150
ž,a Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto........................................$6.00
Za pol leta ....................„..................- 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka ........................ 3c
The first and the Oldest Slovene 'voudtay ui Mdvdsoiafl Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year......................................$5.00
For half a year................................ 2.50
For three months ............................ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...................................$6.00
For half a year ................................ 3.00
For three months ............................ 1.75
Single copy
- Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Eniered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
vojno, zdaj isto okuša in jo bo še bolj, kakor zgleda. Kadar komu zraste greben previsoko, mu je težko kaj dopovedati. Dopovedale mu bodo to edino batine, ki jih prejema po svoji grbi.
Nazizem proti vsaki svobodi
Da fašizem in nazizem ne trpita poleg sebe nobene druge avtoritete, je že davno znano. Razni kulturni boji so izbruhnili takoj prva leta med fašističnimi, nazijskimi predstavništvi in oblastmi raznih veroizpovedi v Nemčiji in v Italiji. Radikalnejši v tem oziru je seveda Hitlerjev nazizem, kakor Mussolinijev fašizem iz razloga, ker je v Italiji prebivalstvo večinoma katoliško in v tem oziru ne tako divje in pretirano dovzetno za razne radikalne ideologije, kakor je nemštvo. Drugače sta pa skoro enaka.
Zmaga fašizma in nazizma v Evropi bi pomenila strašno bodočnost tudi za vsako veroizpoved, posebno pa še proti katoliški cerkvi, ki ne more odstopati, ne popuščati od svojih načel. Ko bi idejno zmedeni naziji odlo žili orožje na frontah, bi začeli doma v narodnem in privatnem življenju izvajati vse mogoče zmede in načine, ki bi ne bili v soglasju z načeli raznih veroizpovedi. Predvsem bi se takoj vnel boj, kakor se je že z,a mladino. Država bi ne dovolila vzgoje iste cerkvam, kakor jo, že zdaj ne dovoli, ampak bi jo hotela v svojem paganskem duhu vzgojiti. Prav lahko se zapiše, v slučaju nazijske zmage bi postala cerkev jetnica nazizma. Saj je v veliki meri že zdaj.
Baš te dni je došlo iz Švice poročilo, da so nazijske oblasti objavile proglas, da bo nazijska oblast strogo kontrolirala, kdo bo v Nemčiji v bodoče duhovnik. Vsi dijaki in bogoslovci, ki se bodo v bodoče odločili za mašniški stan, bodo morali predložiti prošnjo nazijskim oblastem. Če bodo te odotyrile prošnje, bodo prosilci lahko posvečeni, Če ne, ne. Zakaj to? Zato, naziji hočejo, da bi bili posvečeni samo taki,' ki bodo lojalni Hitlerjevemu nazizmu. Ali bo to mogoče ? Težavno vprašanje. Hitler bo izdajal razne odredbe, ki bodo v verskem oziru lahko čisto pagan-ske. Ali bo mogla katoliška duhovščina k takim slučajem molčati ? Nikakor ne bo, ker bi se izneverila čistim in jasnim naukom svoje cerkve. Kaj bi sledilo? Preganjanje.
Iz vsega tega je razvidno, kako velike težave se obetajo tam, kjer bi imel oblast nazizem. V Nemčiji, če bo po tej borbi še ostal nazizem v sedlu, kar Bog daj, da ne bi, bi nastale silne mešanice in silna preganjanja raznih veroizpovedij. Fanatizem bo šel še mnogo dalj, kakor je Šfel dosedaj.
Zato je v interesu ne le samo onih, ki mislijo na poli tično in gospodarsko demokracijo in svobodo, ampak v interesu vsakega posameznika in celo vsake veroizpovedi je, da taka okrutna tiranska miselnost, na kakoršni temelji nazizem izgine in je poražena, kakor to zasluži.
Angleži dajejo izjavo, da so pripravljeni pomagati Italijanom pri prevozu žensk in otrok iz Etijopije. Morda ni tako resno in je mogoče to le napad na italijanske živce, ki odpovedo, kadar jim kdo pokaže nož, dasi sami Italijani z njim radi zabadajo v hrbet. Abesinski cesar je baje že v Afriki ob meji Abesinije in v zvezi z domačini, ki se pripravljajo na upor. V Etijopiji je baje kakih 200 tisoč Italijanov, ki so pa zdaj popolnoma odrezani od matere domovine in izolacija je nevarna. Zgleda, da bodo . Angleži udarili tudi na Etijopijo in zanetili odpor med Abesinci samimi, kar za Italijane ne bo prijetno. Ako pojde tako naprej, se bo "Mussolni držal še za glavo in se bo jezil na onega, ki mu je prerokoval iz zvezd, da je bil lanskega junija ugoden čas, da je Mussolini skočil s plota in posegel v vojno.
KAJ NOVEGA NA VZHODU Elizabeth, N. J.
Leto dni je rtiinilo, odkar se nisem oglasila v listu Amer. Slovenec, čitarno ga pa le vsa-; ki teden, ker smo člani Za-padne Slovanske Zveze. Tako nam list prihaja v hišo že več let in iz njega tudi spoznamo več dopisnikov. — Dne 17. novembra lanskega leta sva bila s soprogom v Brooklynu, N. Y., na koncertu pevskega zbora Slovan. Lepo so zapeli in sploh ves program je bil ja-ko lep. Je bil ob tej priliki nekak krst vina, ker je bilo ravno blizu sv. Martina in tako je bila tudi lepa napitnica o vinu. Ko je že vse šlo h koncu, sva nameravala s soprogom odriniti proti domu. Pa sva se naenkrat srečala s č. Rev. Pe-tricom, župnikom od sv. Cirila v New Yorku, ki so doma iz Suhora v Beli Krajini. Tako smo se vsi trije razveselili nenadnega sestanka. Jaz jih vprašam, če so zares iz' Suho-ra, pa mi zatrde, da res in smo se kar po domače razgovarja-li. Jaz jim povem, da sva jaz in moj soprog iz fare Semič, pa smo bili kaj hitro domači.-Med drugim so nam Father Petric povedali, cla so bili v preteklem poletju na zapaclu, Montani in Coloradi. Ker sva jim povedala, da sva tudi midva s soprogom že bila po teh mestih, so bili z nama domači. Povedali so nam, da imajo sedaj v Leadville, Colo, že lepo novo cerkev, kakor tudi/ da so obiskali Rev. Judni-ča v Denverju, da so bili na Butte, Montana in čez St. Učena, Mont., da so se vozili, kar nam je bilo vse znano. Čudili smo se, ko smo že vse prepotovali, sedaj smo se pa znašli tukaj v New Yorku, v največjem svetovnem mestu. Kakor se nam je videlo, so z njimi ljudje zelo prijazni. Stopil je k nam tudi en človek iz njihove fare in je rekel, da je doma iz Poljan. Tam v Brooklynu da jih je veliko tam od hrvaške meje, od Poljan in Ivastela. Tam so hribi, kjer teče Kolpa in svojo strugo ovija daleč č&z. Vinico, Preloko, Adlešiče, teče blizu Podzemlja, za mestom Metlika in spet okolu drugih hribov ter se nazadnje po poljih zvija doli proti Kar-lovcu. Zato nas vse ki smo iz teh krajev doma, imenujejo Eelokranjce. Ob teh ovinkih Kolpe se nahajajo lepe vinske gorice, kot črnomaljske, semi ške, metliške. Prav Suhor izgleda kot da je ves v trti, iz katerega se vidi farna cerkev sv. Jožefa. In od tam so Father Petric doma. Prav nič se ne bojim povedati od Bele Krajine, ker jo je že več ljudi pohvalilo, posebno pa članice Slovenske ženske zveze, ko so se mudile na izletu v domovini, zlasti Sloveniji. Te žene so
lepo Uast jim!
Ag. Pasaricb
NAZNANILO
Eveleth, Minn.
V številki 8. Amer. Slovenca vidimo v uredniškem članku naznanilo, da izda list Amer. Slovenec "Zlato spominsko knjigo" povodom 50 letnice obstanka slovenskega katol. borca za vero in narod v svobodni zemlji. — Patron Amer. Slovenca lahko postane vsak naročnik lista Amer. Slovenec, kdor prispeva spodaj omenjeni znesek in bo njegovo ime priobčeno v omenjeni zlati knjigi.
Torej, kdor plača 25c bo njegovo ime objavljeno v knjigi in kdor plača 50c, bo objavljeno njegovo ime s polnim naslovom, na častnem mestu kot častni paitron ali patronica.
Moje mnenje je, da bi moral vsak naročnik in naročnica biti vpisan v tej zlati spominski knjigi, kajti petdesetletnica se obhaja samo enkrat v življenju. Zato skazimo našemu slovenskemu katoliškemu listu častitke s tem, da mu darujemo vsaj itistih borih pet nikljev. Mi bomo ' prešli, a knjiga bo ostala kot drag spo min tistim, ki pridejo za nami.
Kdor torej želi postati patron Amer. Slovenca, ta naj pošlje znesek naravnost, na upravo Amer. Slovenca. Na ročniki v Evelethu istotako, ali pa, če kdo hoče, lahko tudi
Ako pride do splošnega odpora v Abesiniji, znajo Italijani krvavo plačati svoj napad na Abesinijo leta 1935. Abesinci so znani, da jetnike nikdar ne odvedejo domov, ampak do zadnjega vse pokoljejo. Italijani si lahko že sedaj predstavljajo, kaj jih čaka še v Afriki.
Mussolini se bo še spominjal, kako ga je predsednik Roosevelt prosil, naj nikar ne vstopi v vojno..Nobena pro enja ni pomagala. Mussolini je v svoji ošabnosti vstopil v
meni izroči m to ne kasneje, kot do 27. januarja 1941.
Ker 'bom skušal kolikor bo največ mogoče več naročnikom obiskati v tem oziru, katerega pa ne bom mogel in ker tudi ne živim v rAestu, lahko svoj prispevek izročite zanesljivo Mr. Franku Rozinka v Ken-nerjevi trgovini.
Torej, kdor želi, da bo nje-gbvo ime v zlati knjigi, naj ne štedi. Cas za to je do 27. januarja.
Pozdrav citate 1 jem Amer. Slovenca!
John R. Strah
Box 216, Spruce Loc. Eveleth, Minil.
VOGLARJEV RECEPT ZA VINO
Girard, O.
Dragi citate 1 j i, kakor vedno, tudi danes nimam nič kaj posebnega poročati, toda vseeno moram izpolniti svojo obljubo, katero sem vam v enem svojih zadnjih dopisov podal, da vam bom povedal, kako boste izlahka napravili dobro vino, če se boste ravnali po mojem nasvetu, ki je tak-le: Za sod 50 galon vina, kupi 28 do 30 baks lepega muškatelca in 15 "besketov" michiganca, črnega. Zmelji vse skupaj, recimo danes zvečer. Ce je v base-mentu toplo, bo drugo jutro že
vse na vrhu, kar za pol čevlja nad sodom. Tedaj ko vidiš to, vzemi kako poleno in z njim potlači vse nazaj. Ko prideš-zvečer domov iz dela, bo zopet vse na vrhu, kot zjutraj, ko si vstal, ali pa morda še bolj. Toda, sedaj nič več ne tlači, ampak vzemi škaf in potoči "žu-po" ter v sod z njo. Grozdje, oziroma zmlete jagode, ki so ti ostale, pa lepo sprešaj in z naprešano tekočino v sod, kjer naj vre, dokler se do konca ne povre. Ce boš tako ravnal, ti garantiram, da boš imel dobro vino. Tako se dela dolenjski "cviček." Ce boš pa pustil celi dan, ali pa še dlje časa na grozdju, oziroma tropinah, potem pa še nalil tekočino v kak plesniv sod, kateri je mogoče še prevelik, ali pa mogoče da nisi imel dovolj grozdja, da ko posvetiš v sod še tekočine ne zapaziš in moraš vzeti kak držaj stare metle, da zmeriš koliko še "fali" in opaziš da za dober pedanj, sod pa mora biti poln, zato greš in naliješ toliko vode, da je do vrha, potem pa res ne moreš imeti dobrega vina. — Le vprašajte Novinarja tam v South Ghicagi, kateri je včasih s Father Winklerjem prišel k sedaj že pokojnemu Johnu Brusu, pri katerem sem tedaj jaz stanoval, pa jima je John prinesel poliček svojega "pri-tlelka." Njegovo vino je bilo bolj rudeče, pa mnogo bolj ki-selasto kot moje, dasi je bilo iz prav enakega grozdja, toda je tudi on pustil celi teden na tropinah. Potem sem pa jaz prinesel polič mojega "pridelka." Father Winkler pokusi in vpraša, kaj je to za eno vino. Jaz mu pravim, da to sploh ni vino. Kaj pa je, izprašuje dalje. To je "sajder" iz tiste rdečkaste čebule, sem mu rekel. Potem me je pa večkrat podražil, ko sva se videla ter me vprašal, če imam še kaj tistega čebulovca. — Tako vidite, naj vsak rojak ravna, kadar vino dela, pa bo imel vedno dobro vino.
Sedaj boste pa morda radovedni, kako je kaj tukaj v Gi-rardu. Dela se tukaj sto odstotno, kot menda povsod, kot se meni dozdeva. Včasih tudi zapojemo, ko pridemo skupaj in zavrtimo se tudi, čeprav sem že morda nekoliko star, toda plešem pa še rad. Je tukaj tudi nekaj takih ženskega spola, ki izvrstno plešejo, pa ne vem, če so bile pri vojakih, ali ne, ker jih še nisem vprašal. — Pa tudi nekaj naših slovenskih fantov je šlo k vojakom iz Girarda. Mi ta stari pa delamo "aeroplane," truke in kanone. Ribenčani pa bombe, namesto putrhov. Tudi jaz bi šel rad k vojakom, pa pravijo, da sem prestar, če bo treba, me pa bodo že poklicali. Pa sem jim rekel, da mi bodo morali dati dve puški. Eno, sem jim rekel, bom skrivil, da bom z njo lahko čez, ali pa okolu hriba streljal. Poprej pa, ko- bom "ausrikov" vam bom za slovo že še pisal v Amerikanskem Slovencu. Pozdrav vsem naročnikom in na-svidenje drugi mesec v Chica-gi, za par dni. ,
John Voglar
Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!"
JOLIETSKE NOVICE Joliet, 111.
Dne 9. januarja je umrla v St. Joseph bolnišnici Mrs. Mary Zalokar, soproga Joseph Zalokarja iz 1111 N. Hickory St. Zapušča tri hčere in enega sina.
Novoletna avtomobilska nezgoda se je pripetila Jolietča-nom blizu Chicago Heights, ko se je več mladih parov vozilo okolu 4. ure zjutraj in so z največjo brzino zavozili v neki drugi avtomobil, tako, da sta bila šoferja obeh na licu mesta mrtva, sopotniki pa ranjeni. Med njimi tudi hči našega salunarja Jima Horvata, katera se sedaj zdravi v bolnišnici. — Dne 10. januarja pa je zarana izgubil ravnotežje avtomobil'Franka Galeta, 514 N. Broadway, ko se je peljal po Lincoln cesti blizu Aurore in se prekucnil v globok jarek ob cesti. Gale je bil odpeljan v kritičnem stanju v St. Charles bolnišnico'v Aurora, 111., kjer je 12. januarja umrl. Zapušča ženo, sinčka, več bratov in sester čer mater Mrs. Terezijo Gale, 2413 Dearborn St. — Res, žalosten slučaj! Pred nekako 15. leti je bil pokojnikov oče ubit od avtomobila na N, Broadway.
Nova zvezna tovarna za vojne potrebščine v bližnjem El-woodu, južno od Jolieta in dalje proti Willmingtonu, vidno raste. Farmarske hiše in po slopja podirajo in namesto njih postavljajo velikanskal poslopja ravnajo zemljo nao-kolu, gradijo nove ceste in nove proge za železnico, ki bo vozila skozi tovarno. Na tisoče delavcev vseh strok je zaposlenih in delajo z največjo naglico, da se poslopja čimprej dovrše. Tudi bus prične stalno voziti iz Jolieta proti Willmingtonu skozi omenjeno tovarno. Tukaj je sedaj zaposlenih mnogo naših rojakov, zlasti onih, ki sp bili delj časa v brezdelju. Iz verodostojnih virov se poroča, da bo v bližnji bodočnosti tukajšnja je-klarna podžgala svoje stare, že zarjavele plavže, ki že deset let spijo. To pač svedoči, da jih je že zdramila, svetovna vojna.
v Joliet je bil vedno znan zaradi velike množine dima kot srednje zapadni Pittsburgh. Toda, zadnjih deset let je __ gledal kot nekak čuden kraj. Dimniki velikih jeklarn so stali pokonci kakor stopli, iz katerih ni bilo videti nikakega dima. Če si se ozrl s katerega koli hriba na mesto Joliet, nisi ugledal nikakega dima, samo iz dimnika velike sirotišnice "Guardian Angel Home" se je včasih malo pokadilo, kakor iz male pipice starega strica. Sedaj, zadnjih par mesecev, je pa vse-drugače. Vse mesto in okolica je v takem dimu, da niti najvišjih poslopij ne vidiš. To je dokaz, da je blagostanje tukaj, ker, če ni dima v Jolietu, ali v PitMmrghu, potem tudi blagostanja ni nikjer v deželi. Vse kaže, da so se časi zopet obrnili na boljše glede zaposlenosti.
Naročnik
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Nov grob
Cleveland, O. — Zadnji teden je po kratki bolezni preminul Matthew Lucich, v starosti 53 let, stanujoč na Kil-deer Ave. Bili je samski in zapušča tri bratrance. Rojen je bil v vasi Skvazici pri Reki na Primorskem, kjer zapušča dva brata, elio sestro in več sorodnikov. V Ameriki je bil 31 let.
Častitke
Lorain, O. —V izdaji Amer. Slovenca z dne 11. januarja je bilo med novicami iz starega kraja poročano iz Mengša na Gorenjskem, da se je Jerneju in Matildi Pimat rodil deseti sin, kateremu je bil krstni boter kralj Peter II. in ga je na-, domestoval polkovnik Pavlič iz Kamnika. Mati tega odlikovanega desetega sina je nečakinja tukaj poznane Mrs. Mary Pogačar iz Loraina. — Castitamo! — J. P.
§ ¥ Vest iz domovine
Strabane, Pa. — Žalostno vest iz starega kraja je prejel ie dni rojak Frank Kirn, da mu je v vasi Koritnica, fara Knežak na Notranjskem umrl njegov ljubljeni oče Gregor Kirn v častitljivi starosti 80 let. Tam zapušča enega sina in več sorodnikov, tukaj v A-meriki pa štiri sinove in dve hčeri. Sinovi in ena hči so tukaj v Strabane, ena hči je pa v Cleveland«, O. — R. I. P.
Smrt kosi
Joliet, 111. — Tukaj je po enomesečni bolezni umrla 9. januarja Marija Zalokar. Doma je bila iz vasi Sela pri Šum-berku na Dolenjskem. Tukaj zapušča soproga, enega sina in, <tri hčere'ter brata Franka Hočevar, potem brata Louis Hočevarja v Aurora, Minn, in sestro Rozi, poročeno Kastelic
v Menominee, Mich. V starem pa g6 letno mater> dva
in dve sestri. Pogreb, na terega sta prišla brat iz Minnesote in sestra iz Mich., je vršil 11. januarja iz Te-žakovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jožefa in potem na farno pokopališče sv. Jožefa ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev. — Naj ji sveti večna luč! — F. II.
K vojakom so odšli
Pueblo, Colo. — K vojakom so odšli naši fantje in sicer Mr. John Zaje, sin Frances Gornik in Mr. Raymond Centa, sin naših farmarjev, ki ga bodo težko pogrešali. Tudi Mr. Edward Zupančič', i1 sin Mrs. Mary Zupančič, je odšel. Ker je mati vdova, ga bo tudi težko pogrešala. — Odšel je tudi Mr. Joseph Jeršin, sin Mr. in Mrs. Jeršin iz Bohman St. — Vi fantje pa pojdite v upanju, da se zopet povrnete domov in Bog naj čuva nad vami, katerega tudi vi ne pozabite ter služite za varnost Amerike. God bless America! — J. M.
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
NOVI POGLAVAR
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Prepričan da bo ostal živ in s tem dokazal svojo nedolžnost, je Dowanda pil strupeno pijačo.
Zamotovilil jc, zatulil tev po tleli!!!
Hawquo jc dosegel svoj zlobni namen. Skočil je pokoncu, hlinil se pre-fceucčcaega, da je rešen od začaranja.
"Moj oče je mrtev!" jc kričal. "Sedaj sem jaz poglavar in sedaj bomo pomorili Tarzanove slone!"
Sreda, 22. januarja 1941 "
AMER1KANSK1 SLOVENEC
Stran S
Zapadna Slovanska
DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Leo Jurjovec, 184,0 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 Wr 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	uadzornjk: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
3.	nadaoruik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio.
2.	porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O.
3.	porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah.
4.	porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo.
5.	porotnik: Frank M. Tomsic, Box 444, .Helper, Utah.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj sc pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjcga društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
li 00000-000OOOOOOOOOO OOOOOO (KKK><KK>0-CKK><H>0<)0<>CK>CK)-CKKHKy
FINANCIAL REPORT OF THE WSA FOR DEC., 1940
FINANČNO POROČILO ZSZ. ZA MESEC DECEMBER, 1940
Lodge No. Dr. št. 1.....
3......
4....
5..........
6....
7.....
8.... 9.... 11.. 13... 14.... 15.... 16.... 17.. 20..
21.3...... 205.76
Receipts Prejemki
$342.55 483.96 113.69
251.82 78.19
329.09 57.19 219.34 35.37 23.64 175.77 65.85 402.41
123.83 79.36
Disbursements Izdatki
$ 91.00 393.00 150.00 194.50
78.00
14.00 582.00 1030.00 14.00 46.00
22..... ..
2	3............
2	4............
2	5............
2	6............
'«7.;.......
28... "" 29......;;;;;;
Total
89.55 85.18
93.96 17.52 65.85 18.52 33.33 112.16 — Skupaj
87.00 58.00 28.00
56.00
.50.50 207.00
Interest on Bonds—Obresti na o
g600 U. S. Savings,
wSOO Ordway, Colo. High Sell.,
$3000 Conejos Co., Colo. Sch. No. 10,
$5000 Florence, 'Colo. Rcf.,
$1000 Florence, Colo. Sewer No. 4,
|*Q00 Gallup, N. M. Sewer,
$3000 Nogales, Ariz. Ref.,
$4000 Pueblo, Colo. Water,
54000 Pueblo, Colo. Ref.,
$9000 Sheridan, Mont. Fundings,
$7500 Wellington, Colo.,
$2000 Williams Co., N. D. Funding,
^2000 Masonic Temple, N. Plate, Ncl
57000 Salt River Agr. Imp. & Powei
52000 Walsenburg, Colo. Rcf. Water,
51000 Las Vegas. N. M. Sewer,
52000 D. U. Stadium,
Interest on Federal Savings & Loan Ass'n:
55000 Railway Bldg. & Loan Ass'n", 6%............ 150.00
55000 First Fed. Savings & Loan Ass'n, 4%'............ 100.00
55000 Standard Fed. Savings & L.'Ass'n, 3%'............ 43.75
$5000 Talman Fed. Savings & L. Ass'n, 3^%........ 29.15
513008.56 Reliance Fed. Sav. & L. Ass'n, 3%..,.,........ 170.13
Interest on F.H.A. Loans—Obresti na F.H.A. hipoteke.... Interest on cert, loans—Obresti na posojilo certifikatov....
Certificate loans increased—Posojilo cert, zvišano............
iotal receipts from lodges—Skupni prejemki od društev
Lodge		Dis-
No.	Receipts	bursements
Dr. št.	Prejemki	Izdatki
30	43.11	—.—
31...........	26.39	—.—
32...........	134.11	102.50
33	151.86	—.—
34	13.94	—.—
36	208.09	68.00
37	53.32	81.00
38	72.29	36.00
•10...........	27.74	—.—;
41...........	415.30	88.00
<14...........	53.11	14.00
45...........	45.02	60.50
46...........	24.46	—.-f—
51	56.94	__
52	61.53	10.00
53	9.47	—.—
54...........	57.91	49.00
55...........	- 39.14	—.—
56...........	49.53	31.00
57.,.........	7.49	—.—
58..........	5.83	—.—
59...........	24.82	____r
00...........	22.39	37.00
	5106.68	3636.00
iveznice:		
2.90%	$100.00	
3.75%	121.89	
3% . ...	45.00	
4.24%..	..... 106.25	
6% .....	30.00	
5% ...	100.00	
4% . ..	60.00	
4.50%..	...... 90.00	
4.25%	85.00	
4%.....	180.00	
2% ......	75.00	
6%.....	...... 60.00	
5%......	...... 50.00	
4/4%-	l-)8.75	
4%.....	...... 40.00	
6%.....	...... 30.00	
5% .....	...... 100.00	$1,421.89
Total receipts — Skupni prejemki ..............
Balance November 30,. 1940 — Preostanek
493.03 55.20 785.86 89.13 5,106.68
7,951.79 319,383.09
Loss on bond sold—Izgubo na prodani obveznici.. 73.00 Premiums on bonds purchased— Premije na bond. 590.20 $1,679.03
Total disbursements — Skupni izdatki ............................................ 5,315.03
Balance December 31, 1940 — Preostanek ........................................$322,019.85
Sick Benefits Paid — Bolniške podpore plačane:
-dg.N-o.	Name Amount		Ldg.No	Vault	Amount
Dr. št.	Ime	Vsoto	Dr. št.	line	Vsoto
1	Omahcn Frances	$26.00	29	Kovca Julia	18.00
1	I'etich Adam	10.00	29	Kostanjsck Mary	31.00
1	Ponikvar Joseph	8.00	29	Poje Frances	44.00
I	Virant Joseph	7.00	32	Tomlc Albert	11.00
1	Zemlak Anton	25.00	32	Pivk Frank	4.00
1	Zupančič Rose	15.00	36	Bukovec John	15.00
3	Brezovar Joe	30.50	36,	Martinkovich Geo. 14.00	
3	Krasovec Frank	35.00	36	Musica Mary	39.00
3	Maharina Mike	61.00	37	Ca.nip Christine	15.00
3	Merhar John	30.50	37	Jarvic Chas. A.	16.00
3	Mosco Mary	15.00	37	Moskon Mary	50.00
3	Novak Frank	25.50	38	Kalistcr loc	36.00
3	Petrovich John	19.50	41	Drobnich Josephine 15.00	
3	Starccr John Jr.	40.00	41	Shire Elizabeth	34.00
3	Tekavcic Martin	61.00	41	Miroslavich Victoria 24.00	
5	Grcvon Louis	29.00	41	Ppgline Jennie	15.00
5	Egnatz Hren	30.50	44	Zuder Frances	14.00
5	Mohar Frank	52.00	45	Muscuto Louise	15.00
5	1'oderzay Joe	30.00	45	Rykpvich Vera	15.00
5	Savoren John	23.00	45	Srdich Eli	30.50
5	Zaletel Anton	15.00-	52	Kosec Louis	10.00
5	Zeleznikar John	15.00	54	Gornick 1'ctc	34.00
7	Tanko Jennie	28.00	54	Spritzer Anne J.	15.00
13	Jcsih John	14.00	56	Glavan John	31.00
14	Kosec Rose	20.00			
14	Mesec Lawrence	28.00		Total — Skupaj	$1661.50
14	Potochnik Mary	34.00			
15	Badovinac Geo.	30.00	Operations — Operacije:		
16	Lesar John	14.00			
17	Tursick Joe	15.00	3	Stareer John Jr.	$75.00
17	Major Anna	21.00	7	Tanko Jennie	50.00
17	Ciochette Mike	10.00	29	Poje Francos	75.00
21	Hren Mary	14.00			
21	Koschak John	14.00		Total — Skupaj	$200.00
21	Pucel Joe	, 19.00			
21	Zavercl Josephine	40.00	Death	Claims—Smrtnine:	
22	Rose Angelo	58.00			
23	Mihclcic Frank	28.00	4	Mismash Joe	$ 150.00
26	Choppie Steve	28.00	14	Metelko John	500.00
26	Straziscr Jennie	17.00	15	Badovinac Geo.	1000.00
26	Zorman Frank Jr.	11.00	32	Pivk Frank	87.50
28	Stojs Anton	30.50			
29	Merhar Mary	39.00		Total — Skupaj	$1737,50
Dopisi lokalnih društev
CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE WSA FOR DECEMBER, 1940 SPREMEMBE V ČLANSTVU ZSZ. ZA MESEC DECEMBER, 1940
Entered — Pristopili: !
K šl. 1: Herman Foos.^ert. DD-S68, R. 29, zav. $500 in $1; George Sehjmpf Jr., cert. DD-869, K. 30, zav. $500 in $1: Maric Schimpf, cert. DD-870, R. 31, zav. $500 in $1: Carl Wagner, cert. DD-871, R. 36, zav. $500 in $1; Rose Wagner, cert. DD-872, R. 34, zav. $500 in $1.
K št. 14: Joe L. Prežel, cert. DD-874. R. 18, zav. $500 in $1; iz ml. odd.; George Brajkovicb, cert. DD-873, R. 18, zav. $1000 in $1; Carl John Stavar, cert. DD-875, R. 16, zav. $500 in $1; David August Topolovec, ccrt. DD-876, R. 18, zav. $500 in $1.
K št. 15 iz ml. odd.: Joe Badovinac, cert. DD-877, R. 19, zav. $500 in $1.
Lodge No. 16 from juv. dept.: Edith V. Brcgar, ccrt. DD-878, C. 18, ins. $500.
K št. 21: Julia Kostelic, ccrt. DD-879, R. 31, zav. $500 in $1.
K št. 23: lean Levstck, cert. DD-880, R. 18, zav. $500 in $1.
IC št. 29: Florence ICristy, ccrt. DD-881, R, 29, zav. $500 in $1.
K št. 36: Louise Miklavcic, cert. DD-883, R. 38, zav. $250; Lawrence Nasella, cert. BB-550, R. 19, zav. $500; Anna Ratkovich, cert. DD-885, R. 33, zav. $250'in $1: Mary M. Siovic, ccrt. BB-551, R. 30, zav. $500 in 50c; Vin ccnt F. Toporis, ccrt. DD-884, R. 27, zav. $500 in $1; Frank iobn Vert, ccrt. DD-886 Rr. 29, zav. $500 in $1: iz ml. odd.: Nick Chorak, ccrt. BB-548, R. 17, zav. $.<00; Virginia I'opovieli. ccrt. 1111-549, R. 10, zav. $500.
Lodge No. 41: James F. Thomas, ccrt. BB-554, C. 28, ins. $1000 and $1; from juv. dept.: Frank Grande, Jr., cert. BB-552, C. 18, ins. $500; Joseph Shaball, |r., ccrt. BB-553, C. 18, ins, $500.
Lodge No. 52 from juv. dept.: Mark Hovat, Jr., ccrt. DD-887, C. 18, ins $500 and $1.
Lodge No. 56: Joseph F. Olson, ccrt. BB-555, C. 33, ins. $500. Lodge No. 58 from juv. dept.: Lawrence L. Mervar, ccrt. DD-888, C. 18, ins. $500.
Transferred frottj A to B — Prestopil iz razreda A v B:
Lodge No. 16: Frank A. Strah, ccrt. 4142 to B-547.
Withdrew from All Benefits — Odstopila od vseh podpor: Pri št. 32: Ivana Krištof, ccrt. D-732.
Transferred — rTestopili: From lodge No. 26 to No. 59: John Jurjovsic, cc{L 5334,
Died — Umrli:
Pri št. 4 umrl dne 30. novembra 1940: Joseph Mismash, ccrt. 1279, star 47 let/ Vzrok smrti: Endocarditis Subacute. Pristopil v Zvezo 10. junija 1913, zavarovan jc bil z* $500, R. 20.
Pri št. 14 umrl dne 6. decembra 1940: John Metelko, ccrt. 5292, star 20 let. Vzrok smrti: Auto Accident, laccration of liver and stomach. Pristopil v aktivni oddelek Zveze 20. septembra 1936, zavarovan ic bil za $500, R. 16.
Pri št. 15 umrl dne 8. decembra 1940: Geo. Badovinac, ccrt. 2579, star 53 let. Vzrok smrti: Silico Tuberculosis. Pristopil v Zvezo 24. februarja 1923, zavarovan je bil za $1000, R. 37. Naj počivajo v miru, preostalim pa naše so-žalje.
FINANCIAL REPORT OF THE JUV. DEPT. OF THE WSA FOR
DECEMBER, 1940
FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ ZA MESEC DECEMBER, 1940
Total
Skupaj ................................................................ 327,334.88 $327,334.88
Disbursements — Izdatki:
Death claims — Smrtninc ........................................................................................................................1737.50
^'ck benefit claims — bolniške podpore ........................................................................1661.50
Operation claims — Operacijske podpore .......................................200.00
No. 60 Commissions and medical examinations ........................................37.00
lotal disbursed to lodges—Skupno izdato društvom............ 3636.00
Miscellaneous —. Razno:
Fratemal Voice, Editor ..................................................$ 30.00
Calendars, advertising & printings............................. 247.12
Office rent — Najemnino pisarne ................................. 20.00
Officials' salaries — Uradniške plače ........................ 683.25
postage, Express, Phone—Pošt., exp„ tel............... 26.41
Wreath for deceased member — Cyctljicc ................ 5.10
EXch. charges on coupons—Vnovčenjc kuponov.... 3.95
^"»ittiiiiiniiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuuuiiitiuiiuiniiiuiiHuiHwiiiiniiiniit..............................................................
TAJNIKI (CE) KRAJEVNIH DRUŠTEV ZSZ.
POZOR!
Radi reda pri dostavljanju Glasila ZSZ. prosimo vse krajevne tajnike(ce), da naj nam blagovolijo vsaki mesec točno poročati imena in naslove vseh ODSTOPLIH, ČRTANIH IN UMRLIH članov pri njihovih društvih. To lahko store kar na navadnih dopisnicah. Prosimo vse tajnike(ce), da ta apel upoštevajo in pomagajo Glasilu, da ne bodo istega sprejemali taki, ki do njega niso več upravičeni.
Uprava Glasila ZSZ. 1
Dr. št.	Prejemki	Lodge No.	Receipts
Lodge No.	Receipts	Dr. št.	Prejemki
1	$27.40	30	2.25
3	20.10	31	2.37
4 ;	3.75	32	10.05
5	13.20	33	50.40
6	3.75	34	.45
7	8.55	36	29.55
8	1.50	37	2.10
9	9.45	38	6.15
11	1.80	40	.90
14	14.99	41	47.65
15	2.10	44	3.45
16	34.50	45	4.20
17	7.65	46	.45
20	240	51	■ 3.30
21	13.49	52	10.50
22	1.20	53	3.45
23	.90	54	•150
24	9.30	55	2.40
25	.15	56	9.2S
26	3.90	57	1.05
27	'1.35	58	.30
28	.60	59	3.30
22	9.15	60	3.37
Total —			392.27
IZ URADA DRUŠTVA ZAPADNA ZVEZDA ŠT. 16, ZSZ.
Pueblo, Colo.
Dobro vemo, da če gremo spat, se tudi prebudimo. In prav tako se je pripetilo tudi zgoraj omenjenemu društvu št. 16, ZSZ., ko se bo v letu .1941 prebudilo, dasi so menda ostali glavni uradniki mislili, kaj neki je z društvom št. 16. Pa se je cenjeno članstvo in uradniki precej trudilo v zadnji kampanji. Naša naselbina namreč ni velika in je za novo članstvo skoraj izčrpana, pa smo do leta 1940 le pridobili k društvu ill. 16, do 400 novih članov. In v tistem času j t tudi KSKJ, SNPJ in več drugih organizacij, pridobilo v svojih kampanjah več novega članstva. Zato nam pa v tej pretekli kampanji ni bilo mogoče pridobivati toliko novega članstva, kakor bi morda kdo mislil, ali kakor hi bili sami radi. Jaz vedno gledam V tukajšnjih lokalnih listih, kedaj in kje se kateri otrok rodi in si ga vpišem v knjižico in ko omenjeni rojenček izpolni eno leto starosti, grem hitro k njegovim staršem in jih nagovarjam, da ga dajo vpisati v naše društvo in ZSZ. Pa se jih zadnje čase tako malo rodi, da se skoro ne splača truda pažnje in prebiranja listov. — V resnici mi je žal, da nismo mogli bolje napredovati v letu 1940. Upam pa. da nam bo v letu 1911 sreča bolj mila in da bomo bolj napredovali. In ker bo v letošnjem letu ravno konvencija, se bodo gotovo tudi ostala društva z menoj strinjala.
Sporočam članstvu, da je bi lo na zadnji seji našega društva, ki se je vršila 8. januarja sklenjeno, da bomo imeli na vsaki seji lonec zlata. Ta ko se bo pri vsaki seji potegni lo listek z imenom člana in če bo član pričujoč, bo dobil omenjeno zlato. Če pa člana ne bo na seji, mu bo pa društvo poslalo samo en "dajm," da bo pomnil, da je bilo njegovo ime klicano na seji, zlato bo pa ostalo v loncu in bo do prihodnje seje narasto v še enkrat večjo množino in to tako dolgo, da bo kateri udeležencev na seji poklican. Zato pa, čla ni in članice, udeležujte se naših društvenih sej, morda boste na eni prihodnjih sej ravno bi izbrani, da lonec odnesete domov
Plesno veselico priredi naše društvo v korist društvene bla gajne in sicer v nedeljo 26. januarja v dvorani sv. Jožefa Udeležite se veselice vsi in pri-peljte s sehoj tudi svoje pri j a telje in sede. — Pozdrav vsemu članstvu ZSZ.
Jcc Blatnik, preds.
Illllilllllllllllllltllllllllllllillliuillllllllllllilliuil
ZSZ ENGLISH SECTION
bets. We congratulate all those on the winning end of the campaign, and praise and compliment all those who tried hard. It was noble work well done by all concerned.
Another thing learned in the membership drive was that it takes the individual support of each and every member to bring success to a lodge and constructive progress to the Association. May this spirit prevail in the future. There must be no let down now, but everyone work as hard as ever. More and more attention to out juvenile department is vital, for through this department wc build for the future.
This brings us to the subject of the Special Contest in'progress for almost three years through which juvenile deljjates arc to be selected for thcii Second National Convention to be held with the Adult.'Convention in Chicago this year. Not only will girls and boys: from various communities be chosen to become delegates, but the juvenile membership will be increased and that department bettered in every 'respect.
Fifty (50) new adult or juvenile members—or bath—are needed to officially designate a juvenile of your choosing or choice to become a delegate. There is still ample time to get the required 50, or to add the few more needed by those who have in the past months earned some credits. Lodge officers and members are urged to get behind some favorite child and help him or her in this contcst. Which WSA city will send the most juvenile delegates
Wc exiject the Supreme officers at their Board meeting 011 January 24 and 25 to set forth some kind of plans or extra inducements to stimulate more interest in this contcst, for it will come to an end on July 1st. Wc can't understand why some* of the leaders in various WSA localities do not push this idea more vigorously. It is really the duty of the lodge juvenile supervisors to bring this out in the open by written and spoken word and by personal efforts. First, it must be given publicity then backed up by active work. Cooperation on the part of the members is very necessary. Requests of the Supreme Juvenile Supervisor must be complied with promptly.
Denver juveniles—United Comrades —attend your meeting Sunday, January 26.
TO IN 0N0
ČUDODELNI OLTAR ZOPET V NEMČIJI
Iz Berlina poročajo: Isen-burški oltar, ena najslovitejših cerkvenih starinskih dragocenosti, kar jih ima Nemčija, oltar, ki ga je ljudstvo stoletja smatralo za čudodelnega, je zdaj spet v nemških rokah. V začetku svetovne vojne so tedanje nemške oblasti odstranile ta oltar iz Alzacije, da bi to zgodovinsko dragocenost zavarovale pred morebitnimi poškodbami v vojnem času. Ko pa je bila zdaj Alzacija priključena nemškemu rajhu, je ostalo v nemških rokah spet tudi to čudovito delo stare slikarske umetnosti. Vsako leto je romalo na tisoče in tisoče ljudi v Kolmar pred ta oltar, prvi kot romarji, drugi pa zopet samo zato, da so lahko občudovali starinsko umetnost. Eden največjih nemških delavcev na polju umetnostne zgodovine je pri neki priliki zapisal: "Kogar to delo ne more ganiti, ne zasluži, da bi se imenoval človek.
Do pred kratkim je prevladovalo mnenje, da je ta čudoviti oltar izdelal Matija Grtin-wald. Zdaj pa so na podlagi znanstvenih raziskovanj ugotovili, da Matija Griinwald sploh ni nikdar živel, vsaj ne kot umetnik ne, in da je oltar delo Matije Neidhardta iz W tirzburga.
ŠOLSTVO V POLJSKI IN UKRAJINI
THE ONLY POINT AT ISSUE
The sole point at issue in an interview is simply this: "^011 have certain financial problems to solve. Can you solve them without using life insurance?"
No matter what irrelevant considerations may be injected by your prospect, don't let yourself be sidetracked. Come back to the main issue with: "Can you solve these problems without using life insurance?"
"If you live long enough, you hope and intend — barring bad judgment and poor markets—to accumulate an estate for your family. If you die before the job is done, who will support your family? Can you solve this problem without life insurance?" "If you live, you hope and intend to pay pff the mortgage, to send your children to college, to materialize other plans. It" you don't live, what will happen, unless there is enough life insurance?"
You cin put your prospect on a desert isle and shave away the shores until the water laps his feet, by propounding again and again the one vital question: "How can you solve your problems without life insurance?"
Listen patiently to your prospects' objections, but reiterate the inevitable question: "How can you solve your problems without life insurance?" He. may think that lie can find the answer elsewhere, but eventually will convince himself that life insurance only will turn the trick.—(The Firing Line.)
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj' starejšo jugoslovansko Ra dio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocyclcs.
V	tistem delu Poljske, ki je prišel pod nemško oblast, so sc šole začele s 1. septembrom, prav tako tudi v Ukrajini. Poročila pravijo da se je v ljudske šole vpisalo izredno mnogo otrok, tako da obstoji nevarnost pred pomanjkanjem učiteljev. Vendar bodo v Ukrajini to vprašanje vsaj delno rešili na ta način, da bodo za tiste učitelje, ki dozdaj še niso imeli strokovnega izpita, ustanovili posebno učiteljišče, kjer bodo ta izpit lahko hitro opravili. Nemške višje šole pa so odprli v Krakovu, Zakopanih, Premislu, Tomaševu, Pe-trikovu, Helmu in v Rapki. Diplome teh šol dajejo iste pravice kot nemške diplome. Strokovne šole so izenačene s šolami v rajhu. Verouk po šolah ni ukinjen, ker so Ukrajinci in Poljaki to izrecno želeli.
NOVO ZDRAVILO PROTI JETIKI
V	teku so poskusi z novim preparatom za zdravljenje je-tike. Preparat jc delo nekega profesorja pri zavodu za pobijanje jetike v Odesi. Glavna vsebina preparata je neke vrste snov, ki jo pridobivajo iz orehovih listov. Te poskuse delajo istočasno v protij etični h zavodih v Odesi, Moskvi, Kijevu, Harkovu in Jalti.
Interest on Bonds — Obresti na obveznice:
$1000 Nogales, Ariz.,	4%................$20.00
$1000 Phoenix, Ariz. Water,	5%................ 25.00
$500 Wellington. Colo.,	2%................ 5-00
Total Tcceipts from lodges —- Skupni prejemki od društev............
$ 50.00 392.27
Total receipts — Skupni prejemki ................
Balance November 30, 1910 — Preostanek
442.27 21,498.2:1
Total
Skupaj ........................................................................................ $21,940.48
Disbursements — Izdatki:
Commissions for new members lodge No. 60—Provizije za čl.....$6.50
lixch- charges on coupcr.s — Vnovčenjc kuponov...........................26
6.76
Balance December 31, 1940 — Preostanek ........................................ $21,933.72
Denver, Colorado, January 16, 1941.
ANIUONY JlifU,lN, Scc'j.-^l. Ujuik
WESTERN STAR LODGE NO. 16, WSA.
Pueblo, Colo.
Benefit Dance, sponsored by the Western Star Lodge No. 16, WSA will be held on Sunda,y January 26th at the St. Joseph Hall. All members are urged to attend this dance. Joe Blatnik, President
THE "TO OUR YOUTH" CAMPAIGN
Last week's official organ carried an account of the results of the membership campaign of 1940. The Fraternal Voice next week will have the filial results and a complete story of the campaign in the English language.
Trail Blazers lodge No- 41, of Denver, Colo., captured theTirst prizes in both departments and with it takes possession of the Championship Trophy. It is expected that the official presentation of the trophy to the champions of 1940 will take place, at their next meeting on February.17.
The Western Army bested the Eastern Army by exactly 100 members. Now the two genial Generals, Leo m;4 George, will li4\ e to settle the
ZVEZE S STAIUM KRAJEM
so zdaj bolj neredne. Navadna pošta s parniki vzame včasih mesece, da ^ride na svoje nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih pride skozi od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni. Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekstra, a je dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni.
NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ:
Za $2.20................100 Din
Za $4.00................200 Din
Za $5.75................300 Din
Za $7.55................400 Din
Za $9.00................ 500 Din
Za $11.00............ 600 Din
Za $12.75............ 700 Din
Za $14.50............ 800 Din
Za $16.25............ 900 Din
Za $17.50............1000 Din
Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, d\ nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravne pi sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—Zgoraišne cene vrijfcjo za pošiljatve po zračni pošti. Zg, BRZOJAVNA nakazila dodajte k vsaki pošiljatvi 00.
CENE LIRAM: '
Za $i85..................100 lir 11 Za $<>.20..................^00 lir
Za $21.75....................500 lir
Pošiljatve uasiovite na:
JOHN JERICH
1849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
wVS-~-;-		■ Vj
		
dobite v knjigi
Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju.
KNJIGA STANE V NOVI IZDAJI
K SVOJIM!
Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska.
Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna "Amerikanski Slovenec"
1849 W. Cermak Rd., Chicago, HI.
Chicago, Illinois
Tel. Canal S544
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema	* '
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
ffirai 4
AMERIKANSKI SEOVfcNBC

"Ljubezen, ki ubija"
— ROMAN
rimmmnTmm^
Uboga teta! Mislila je, da je moja duša močnejša, kakor je pa zares bila. Ni bilo treba njenih opominov, da bi ovirali moj sklep o maščevanju. Tisto preprosto, vsakdanje pusto življenje me je v dolgih letih tako poplitvilo, da je volja za maščevanje v meni postajala vedno slabša.
Dovršil sem vse študije. Leta 1874. so me na očimov predlog naredili za polnoletnega. Zdaj je prišel čas, da bi začel izpolnjevati svoj sklep. — A še štiri leta pozneje — 1878, ni bilo dopolnjeno to maščevanje, ki je kakor krvava luč razsvetljevalo vso mojo mladost. Nisem se več u-kvarjal z njim.
Sram me je bilo te brezbrižnosti, kadar sem se spomnil nanjo. A kriva ni bila moja narava, ki je tako brž pozabila na vse. Vzroki za to so bili drugje, v zunanjih razmerah, ki jih jaz nisem mogel izpre-meniti.
Kadar sem se spomnil na svojo dolžnost, se je vedno kazala in vrtela pred menoj ena ovira: na kaj naj se pa opiram pri zasledovanju. Lahko je navduševati se, ( delati sklepe in načrte, govoriti: ne bom se ustavil prej, dokler ne kaznujem krivca, to prisegam. V resničnem življenju se je pa treba opirati na posamezna podrobna dejstva in podatke. Kaj sem pa imel na razpolago jaz? Moral bi bil spet začeti s preiskavo, ki jo je že sodnija prignala do konca, ne da bila preiskava kaj razodela.
Posvetoval sem se s sodnikom, ki je takrat vodil preiskavo. Zdaj je bil svetnik v ministrstvu. To je bil gospod Masolle. Bil je pripravljen takoj, da začne z menoj vred raziskovati tiste zunanjosti, ki jih je dognala preiskava.
Kdo je morilec, o tem ni bilo nobenega dvoma, prav tako ne o tem čiisu, kdaj je prišlo do umora.
Moj oče je bil umorjen med poldnem in tretjo uro popoldne. Umoril ga je brez boja tisti neznanec visoke postave, širokih pleč, Čigar izredno sposobnost za pretvarjanje in preoblačenje je kazala na preu-darjenega in premišljenega morilca. Ali se je morilec zakrinkal zato, ker ga je oče poznal?
Gospod Masolle je rekel, da ne. Kajti moj oče je bil dober .opazovalec in je tudi pazil sam nase. O tem pričajo tudi njegove zadnje besede, ko nas je zapustil. Spoznal bi bil napadalca po glasu, po očeh, po gibih. Človek lahko spremeni obraz, ne more pa spremeniti postave, ne ramen, ne nog, ne ničesar drugega.
Gospod Masolle mi je razlagal, da se, je morilec zakrinkal pač zaradi tega, da bi z zvijačo dobil dovolj časa za beg v inozemstvo, če bi bili odkrili umor še isti dan. Takrat so gotovo brzojavili na vse strani, naj ustavijo na meji ali kjerkoli nekega zagorelega človeka z zelo črno brado. Morilec si je pa samo zbrisal barvo z lic, vrgel z glave lasuljo in brado, se preoblekel in je tako lahko brez suma ušel čez mejo.
Po teh znamenjih, bi moral Rochdale bivati v inozemstvu. V hotelu je govoril angleško. Služinčad ga je gotovo imela za Amerikanca. Iz tega, da je govoril angleško in da so ga zaradi izgovorjave imeli za Amerikanca, se da sklepati, da je bil ali v resnici Amerikanec, ali pa da je stal-
no bival v Ameriki. Nekateri zapiski, ki jih je dal mojemu očetu in ki smo jih potem našli, so pričali, da je morilec prav natančno poznal trgovske razmere in zadeve v USA.- Torej je moral biti tujec, Amerikanec ali Anglež, ali Francoz, ki biva v Ameriki.
To bi bilo nekaj za preiskavo.
A kaj mu je dalo povod in nagib za u-mor? Pri vsej tej zapletenosti je bilo težko misliti, da bi šlo za tatvino ali rop.
"Ne vemo," je dejal preiskovalni sodnik, "kaj je bilo v listnici vašega očeta, ki jo je morilec odnesel. Vendar," je čez čas pristavil, "se mi zdi, da je lažni Rochdale vzel očetu uro. Pustil pa mu je na roki prstan z diamantom, ki je bil vreden veliko več kakor ura. Zato se mi zdi, da je uro in listnico ukradel samo zato, da bi spravil policijo na napačno sled. Jaz pravim, da je ta človek ubil vašega očeta iz maščevanja."
Navedel mi je nekaj zgledov za take umore, katerih žrtve so postali razni člani sodišč, bodisi sodniki, bodisi državni pravdniki, ali predsedniki porotnih so-dšč. Moj oče si je kot advokat lahko nakopal kako podobno sovraštvo. Morda je zdaj dobil kako važno pravdo. In tisti, nad katerim in proti katerim je preizkusil in dokazal svojo odvetniško spretnost, so postali njegovi sovražniki.
Iz tega bi sumnjo o maščevanju lahko smatrali za utemeljeno.
Gospod Masolle me je še opozoril na to, da je bil morilec, pa naj je bil tujec ali domačin, v Parizu precej poznan. Sicer bi si ne mogli razlagati, zakaj se je tako skrbno izogibal poti po ulicah in sploh vsakemu stiku z ljudmi.
Odkrili so sled, kje je bil, ko je prišel prvič v Pariz. To je bilo takrat, ko si je sposodil lasuljo in brado. To pot se je ustavil v ulici Abukir v nekem zakotnem hotelu, kjer se je vpisal pod imenom Rochester. Iz hotela pa ni šel nikdar drugače kakor v zaprti kočiji, da ga ni nihče izdal.
"Zapomnite si tudi," mi je dejal gospod sodnik Masolle, "da je ostal v sobi tudi prejšnji večer in tisto jutro, ko je bil u-morjen vaš oče. Jedel ni v hotelski jedilnici, temveč v svoji sobi. V Londonu pa v hotelu, kamor mu je vaš oče pošiljal prva pisma, je prihajal in odhajal, ne da bi skrbel za take varnostne ukrepe."
To je bilo vse, kar mi je vedel in znal povedati ta sodnik, ki sem ga napeto in pozorno poslušal. Potem se je ustavil. Priznal mi je, da je sicer nadvse natančno raziskoval tedanji očetov službeni položaj, njegovo življenje in njegovo preteklost, da pa ni mogel prav ničesar posebno sumljivega odkriti.
"Zelo veliko sem premišljal o tem primeru," je dejal in pristavil, da je 1. 1872., ko je nehal biti preiskovalni sodnik, vendar še obdržal nadaljnje preiskovanje zadeve očetovega umora v svojih rokah. Zasliševal je iznova vratarja v hotelu Impe-rialu in še nekaj drugih ljudi. Še potem, ko je bil že ministrski svetnik, je pazil na vsako malenkost v tej stvari. Tako je svojega naslednika opozoril na neko zagonetno tatvino, ki jo je izvršil skrbno preoblečen Anglež.
(Dalje prih.)
Slovenci, slovenska društva in slovenska podjetja, naročajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike,, društva in druge, LIČNO in POCENI.	•
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
KAJ SE SL1SI PO ŠIROKEM SVETU?
NAJVEČJI SPOMINI
Richard Por son (1759— 1808), angleški književnik in profesor za grščino in latinščino na univerzi v Chambridgeu je znal ricitirati vsa Miltono-va dela od začetka do konpa' in obratno, od konca do začetka.
La Croce je mogel ponoviti dvanajst stihov iz dvanajst nepoznanih jezikov, če jih je le samo enkrat slišal.
Arlinin iz Neaplja je povedal na pamet 15.450 vrstic iz Danteja, ne da bi se mu kje ustavilo.
Francoski državnik Leon Michel Gambetta (1838— 1882), ki se je zlasti izkazal pri obnovitvenih delih za Francijo po porazu pri Sedanu 1. 1870. je imel izvrsten spomin. Med drugim je znal ponoviti celo knjigo o Ruti iz sv. pisma od besede do ibesede naprej in nazaj. Isto je znal tudi z vsemi deli Viktoria Hu-goja in Ossiana.
ŽIVLJENJSKO ZAVAROVA-VANJE ZA VOJAKE
Prebivalci mesteca Windsor v Kanadi pa se res ne smejo pritoževati nad mestno upravo. Mestni svet si prizadeva na vse mogoče načine, kako bi o-lajšal življenje svojih meščanov. Višek teh naporov so brez dvoma dosegli prav pred kratkim s sklepom, ki ni novost samo v zgodovini mestnih samouprav, temveč tudi v zgodovini vojn: sklenili so namreč na seji mestnega sveta, da bo mesto zavarovalo vsakega moškega meščana, ki je poklican pod orožje ter je odpeljan na Angleško ah dodeljen mornarici. Zavarovalne premije plačuje mestni svet. Zavarovalnica, ki je že zavarovala 500 mladih vojakov mesteca Windsor, izplača v primeru smrti
zavarovanega vojaka njegovim svojcem 100 funtov šter-lingov, ako je samec: če je poročen,dobi družina 200 funtov šterlingov.
-o-
KDO JE BIL NAPOLEON?
Dva grška časopisa sta pred kratkim zopet načela skoro sporno vprašanje, ali je bil Napoleon grškega pokolenja ali ne. Dejstvo je, da je neki grški zgodovinar že davno dokazal, da se je okrog leta 1700 izselil iz Grčije neki Grk po imenu Kalomeros. Živel je v Maini v južni Grčiji, pa se je pozneje naselil na Korziki. Kaloijieros bi se reklo po naše "dober del." Ker je bila takrat Korzika italijansko-sar-dinska, je mož prestavil svoje ime v italijansko in se je odslej pisal Buona parte. Iz tega je naredil Napoleon francosko Bonaparte. Nekateri trdijo, da je 'bil Napoleon pra-vnuk te£a Kalomerosa. Grški pesnik Soutzos je napisal celo himno, na "Korzičana iz Pelo-poneza." Drugo vprašanje je, če vse to v resnici tudi drži . . . ——o-
Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje.
FRANK PAULICH,
D.D.S., M.D.S.
ZOBOZDRAVNIK
Dentist-Orthodontist
(izravnava robe)
2125 So. 52nd Avenue
CICERO, ILL.
Tel. Cicero 610 — in —
Marshall Field Annex
25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904, URE: V Cisero vsak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-ikem uradu vsako sredo.
Dr. Frank T. Grill
ZDRAVNIK IN KIRURG,
ordinira na
1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
od 2. do .4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljak po dogovoru.
Stanuje na 1818 W. Cermak Rd.
Tel. v uradu CANAL 4955 — na gtanovanju CANAL 6027
OPREMO, PRIMERNO ZA VSAKO POTREBO V POSTREŽBI
Tu so nekateri posebni predmeti, ki se lahko dobe:
OPREMA ZA TI&TE, KI SLA-	PRENOSNI TELEFON je po-
BO SLISIJO, pomaga k ojačenju	.daljšek telefona, ki se lahko prena-
glasu, kot se sliši v telefonskem	ša s kraja v kraj. v vašem domu,
slušalu, ter se nudi za uporabo do-	in je zvezan s telefonskim izto-
ma ali v uradu.	kom.
SIGNALNA OPREMA se dobi za vsako potrebo v postrežbi. Kraji na prostem včasih zahtevajo glasnodoneče zvonce ali rogove; v drugih krajih so vidni signali bolj primerni.
ROČNI APARAT VRSTE ZA OBEŠANJE se lahko uporablja na steni ali na drugi navpični ravni površini; popularen je v uporabi kot podaljšek telefona v kuhinji ali kleti.
KLJUČNI TELEFONSKI SISTEMI nudijo notranje občevanje in zunanjo postrežbo (za dom ali ,urad), na katerih se obratuje s pomočjo gumbov na podstavku instrumenta.
MIKROFONSKI IN ZVOČNI-ŠKI APARAT, zvezan s telefoni na istem kraju, nudi takojšnje go-vorenje v dve strani. Kompatni kabinet vsebuje mikrofon, zvočnik, brnilec, itd.
ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY
Naravnajte radio na "THE TELEPHONE HOUR" vsak ponedeljek ob 7. zvečer, WMAQ
1849 West Cermak Road,
* Ako želite nadaljnje informacije o kateri teh vrste postrežb, ali, ako imate kake svoje lastne potrebe, ki zahtevajo kaj posebnega—se bomo z veseljem pogovorili ^ vami o njih. Samo pokličite naš poslovni urad.
In Chicago, e all OFFicial 9100
Ko so Italijani prijeli za meč, ker so mislili, da bodo jutri že_ imeli vse v žepu; ko je bilo skoroda že vse pri koncu, jih je naš predsednik hudo o-plazil radi tistega "z nožem bratu v hrbet." To je ščemelo. Zmaga bo, kričijo isti Italijani, ampak nekaj dobrih'zmag je na nasprotni strani. Well, zmage so kakor ribji rep. Vse-kako je laški kralj čestital našemu predsedniku za Novo leto in ta mu je odgovoril, ker smo še civilizirani ljudje, le civilizacija je slaba, ljudje menda niso. Tudi predsednik je uljudno odgovoril. Človek prav nič ne ve, kaj jutrišnji dan še lahko prinese, in najmanj ve kaj takega pač laški kralj. Vse dobro za Novo leto! \ * > Naziji trdijo, da so njih uspehi v primerju: 1—25. Ne vem, kako primerjajo. Morda le preveč po prusovski maniri odpirajo usta do ušes. Res da imajo uspehe, ko so se skozi leta pripravljali, ko So drugi
spali ali sedeli na svajih žak- | ljih. Vsaj pri zračnih silah pa ;jf to primer je ni pravilno. An- || gleži so nedavno od tega poročali, da so z'bili vse skupaj do dva tisoč nemškh letal. To utegne odgovarjati resnici. • Ako bi pa 1—25 veljalo tudi 1 pri letalih, bi morali Nemci i zbiti do 50 tisoč letal, kar ni 1
v '	|f
mogoče, ker toliko letal vsi na- ! sprotniki skupaj nikoli niso 1 imeli. Bo tudi nekaj bahanja pri vseh uspehih, dasi celo pri uspehiih končnega uspeha še ,| ni, in je moral sam Hitler malo pozvoniti, da prinese leto 1941 šele tisti kolosalni uspeh. :
-o-
Gorelo je
V Velikih Mštlencih je izbruhnil ogenj v hiši Jožefa Vogrina, ki je hišo do tal vpe-pelil, da znaša škoda nad 20.-000 dinarjev. Izteklo je tudi vino in zgoreli so vsi letošnji pridelki.
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
J. M. Trunk,
Naznanilo
Planinka zdravilni čaj
BAHOVEC" iz Ljubljane, je še vedno na razpolago. Svetovno-slavno sredstvo zoper bolezni želodca, ledvic, črevesja ali žolča. Tudi zoper zaprtje in za utrjevanje krvi. Cena sedaj: 1 škat-lja $1.25, 2 šk. $2.40, 3 šk. $3.50. PRATIKE so tudi dospele. Biasnikove in Družinske, zaloga pa je majhna. Kdor Pratiko želi, naj takoj naroči. Cena 25c komad.
Španski žefran, Muškatov cvet ali Lor-ber jagode. Cena velike Skatlje 50c. Tavžentrože, Kamelice, Encjan, Lapuh, Lipovo cvetje itd. v„ škatljah po 50c.
Mešani čaji Knajpovih zdravil za želodec, za pljuča, zoper prehlad, ledVice, čreva itd. v škatljah po 75c.
Z vsakim naročilom od $1.50 ali več pošjemo zastonj naš krasen VELIK STENSKI KOLEDAR.
Steve Mohorko Co.
704 South 2nd Street,
MILWAUKEE, WIS.
Pošta z našim starim krajem, zračna in navadna, še vedno posluje, samo vojna cenzura povzroča znatne zamude. Izredno točne pa so brzojavne zve-že. Zato je brzojav (kabel) priporočljiv pri pošiljanja denarja v stari kraj. Naše nove cene so:
Za	Din.	1 Za	Lir
$ 3.00.....	.... ISO	! $ 4.85.....	..... 100
5.75.....	.... 300 ■	9.20...	..... 200
9.00.....	.... 500	I 13.50.....	..... 300
17 Si)	1000	1 21.75.....	..... 500
34.00.....	.... 2000	43.00.....	.....1000
82.50.....	.... 5000	85.00.....	.....2000
160.00.....	....10000	t 210.00.....	.....5000
Navedene cene veljajo za izvršitev potom zračne pošte, za brzojavno izvršitev pa je treba poslati $1 več pri vsaki pošiljki. — Pri večjih zneskih se dovoljuje sorazmeren popust.
Vse pošiljatve naslovite na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service. Inc. -302 E. 72nd Street, New York, N. Y.
CENZURA