»litnflta. I ijtfljMl i ptNMjrt. 17. Mi ML JUL hlo. .Starcnsld Narod' velfa po pottlf za ATftro-Ogrsht; . u NemSjo: ćelo !cto skupaj napr«j . K 25- I cclo 1«to naprej . . . . K 3fr— četrM*. T I T I I lt&> I M Ameriko « ** druge deicle t na mesec . • • • • 2 30 " ćelo leto niprej . • # . K 35.— Vprašanjcm glede inseratov te na; priloži za odgovor dopisnica ali inamki, UpravnUtvo (ipodaj, đrorittc ievo). BLnmllOT« uUoa *. t, U1«1ob 41 tS. lifcafa mk tu grrttr IivimMI »**«lf« ta prmffc* tnserati vtljajo: petemstopna petit vrst« za cnkrat po 20 riiu, sa dvakrat po 18 vUl, trn trikrat att več krit po 16 rin. Parte in zahvata vrata 25 vio. Postano vnta 30 vin. Pri večjih Inscrcijah po dogovora. Uptavništvu aaj se poitljajo oaročnine, reklamidj*. inserati L t d, io je administrativni stvari _____ raj—■■— kUrOkM veli« 10 viauniov. ■ ■ Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnint st at odra, «lara>«BA tiakanm* Uletom tt. ti. .Slovenski Narod* velja ▼ L|nbl|uU na dom dostavljen: t upravništvu prejcman: ćelo leto naprej . . . . K 24— ćelo leto naprej • , . . K 22*— pol leta m • • • . • 12'— pol leta m • • • . • II'— eetrt leta „ ..... 6*— četrt leU „ •••:•• 5*50 aa mesec . • * • • » 2*— na mesec , • . • » • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ortdntttrot EnmHo?« mlica *L 8 (v prttllčju levo,) teUfon M. 14. Zlvahoeiši bo ji v B uko vini ib ari Lacka. NAŠE SOBOTNO^ POROĆILO. Duaai, 15. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Jugozapadno Moldave smo raz-prsili ruska krdela, ki so se upala pri-bližati našim pozicijatn. Pri Jablonici, jugovzhodno Žab-Ja smo vjeli na uspešnlh četovanjih 200 sovražnikov. Pri Delatynu zvišana bojna de-lavnost. Sovražne prednje čete, ki so bile vdrle v mesto. so bili vržene na južn! rob nazaj. Od Rusov poskušeni napad jugozapadno Dclatvna se je razbil v našem ognju. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 i e r, !ml. naše nedeljsko uradno POROClLO. Dunaj. 16. julija. (Kor. urad.) Lradno se razglaša: Rusko bojišče. V Bukovini je sovražnik včeraj z no val napadel naše pozicije na visini Capul in pri žrebarui Lučina. Btl je v boju moža proti možu odbit. Število Pri Jablonici pripeljanih vjet-nikov se je zvišalo na 3 častnike, 316 mož. V prostoru Novi počajev se je ponesrečil ruski ponoćni sunek proti našim predstražam. Jugozapadno Lučka se vršijo zopet silneiši bojL Zapadno Torčina so odbile naše čete po ljuti artiljerijski pripravi izvršeni ruski napad. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. NEMŠKO SOBOTNO URADNO POROĆILO. Berolin, 15. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Arniadna skupina gfm. v. Hindenburga. Ruska krdela, ki so poskušala prekoračiti Dvino pri Lenevadenu (severozapadno Fridribštata) so bila odbita. Na kolodvore ob progi Smorgon-Molodečno, na katerih se razvija velik promet, smo metali številne bombe. Armadna skupina gfm. princa Leopolda Bavarske g a. V okolici Skrodove smo z napadom zopet osvojili dele onih mest prve obrambene crte, ki jih je imel sovražnik še od svoiega prvega navala dne 3. julija zjutraj. v posesti ter smo vjell pri tem 11 častnikov in 1500 mož, Armadna skupina gener. von Linsingena. Položaj je neizpreraenjen. Proti Prometu vojaškifi transportov na kolodvoru Kiverč (severovzhodno Lučka) so dosegle naše letalske flotilje z zadetki dobre uspehe. Armada generala grofa B o t h m e r j a. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO NEMSKO URADNO POROČILO. Beroliii, 16. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Armadna skupina Hinden- b u r g a. Arnfadna skupina gfm. princa Leopolda Bavarske £ a. Ruski napadi proti crtam, kl Srno ]ih v okolici Škrobove zopet osvojili, so bili brezu^pešnl. Šest castnikov in 114 mož nam je prišlo v roke. Skupina generala v. Lin-s i n g e n a. Jugozapadno Lučka se nahalato čete v protisunku proti napadajoOlui ruskim sllam. Pri artnadi generala Bothmerja je položaj neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Boji v jugozapadni Bukovini ter med Dnjestrom in Prutom postajajo zopet živahnejši. Rusi so napadli v petek in soboto visine na desnem brcgu gorenje Moldave. V soboto so naše Čete energično odbile ruske napade na vrh Capul (1663 m), 7 km severno Kirlibabe in pri cesarski žrebami LuČina. ki leži v dolini potoka Lukave, desnega pritoka Moldave, kakih 10 km severovzhodno Kirlibabe. Ob bukovinsko - gafiški meji so izvršili naši oddelki v dolini go-renjega Belega Čeremoša uspesna četovanja ter so vjeli pri Jablorici nad 300 Rusov. Debt\Ti, v dolini Pruta, je zadela kruta usoda. Za po-šest mesta se je razvne! ljut boj. tekom katerefra se ie posrećilo našim potisniti Ruse na iužno Deriferijo. — Ob Stripi je vladal zadnja dva dneva zopet precejšen mir. Izmučeni in upe-hani Rusi nišo obnovili svojih nava-!ov. Zato pa so se zagna!e ruske Čete v prostoru pri Ncrvem PoČajevu na našo fronto, ne da b? bilo priš'o do obsežnejše borbe. Puse so ze naše predstra7e zavrnile. — V prostoru pri Lučku se pr^enjajo zopet energičneiše akcije. Rusi napadaio brezusnešno zapadno Torčina, jugozapadno Lučka pa so prešle naše in nemške čete k usnešnemu prot;r»a-padu. — Ob Stohodu se ni zcrodilo zadnje ćm nič nn<:ebnega. RLT5>KO UR4DNO POROCI! Oi 13. j u 1 i j a p o p o 1 d n e. Zapadna fronta. Ob Dvini nad in p^d Fridrihštatom smo izvršili nekaj dobro uspelih poizvedovanj. Ob Stohodu streljanje artiljerije. Nekatcrc sovražne letalske flotilje so mctnle za nnšimi črtami bombe ter streljale iz strojnih puŠk. — Galicija. V pokrajini zapadno dolenjc Stripe na vcč mestih ljuti boji. Sovražnik energično napada. Vjell smo preko 2000 vo-jakov ter vplenili 1 top in strojne puške. Vest? z esHSke in bukovinske fronte. Berolifu 15. julija. »Vossische Ztg.: poroča: Pri Kirlibabi imajo Rusi v gozdih velike izdube. Mno?:i ruski vojaki so onemo^Ii. Vročina je strašna, ruska aprovizacija se ustav-Ija. — Vojaški strokovnjak »Lokal-anzeigerja« poudarja, da so se vsi manjši boji južno od Dnjestra kon-čali za Avstrijce ugodno. BukareSta, 15. julija. Ruski listi poročajo: Del Brusilove armade pro-dira iz smeri Delatvn na Nadvorno da izvojuje tukaj boj z močnimi av-strijskimi silami. Lvot, 15. julija. ^Oazeta Wic-czorna« poroča: Ruske čete opetovano prestopajo na romunska tla in neprestano prihaja do boiev z ro-munskimi obrnejnimi strafcami, kl energično nastopajo. Stokholm« 15. julija. Za gubcr-natorja okupiranih krajev v Bukovi* ni in vzhodni Galiciji je imenovan generalni adjutant Trebov. — Rusi so v Voliniji razdejali 18 krajcv. raz-XUM 1 l.pftO biS in posiUU 17M0 im. I Hudi boji na zapadu. SOBOTNO NEMSKO URADNO POROĆILO. Berolin, 15. julija. (Kor. urad.) NVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Angleški napadi severno od Somme, ki so bili sprva krvavo odbiti in ki so se potem nadaljevalU so povzročili težke boje. Med Pozlere-som in Longuevalom se je sovražnf-ku s tu nakopičenimi silami navzlic naihuj-im izgubam posrećilo vdreti v našo crto in zaenkrat pridobiti na prostoru ter se vgnezditi v gozdiču pri Trones. Sirnek je prestrežen. Boj se danes naddfrie. južno Sorame nobenega delova-nja infamerije. | Z ostale fronte ni poroča ti o no- | benih pomemhnih dosodkov izvzem- I si brezuspešna podjetja manjih an- gleskih oddelkov jugovzbodno Ar- nrentieresa, v okolici pri Angresu, NeuviHeu in sevcrovzhodno Arrasa. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELfSKO NF^^KO URADNO POROĆILO. Beroiin, 16. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Na obeh straneh Somme silno delovanie artiljerije. Tekom popoU dneva so se 4 moč ieixl angl. napadi v odseku Ovillers - Bazentin - Le Petit pred na^imi črtami ravno tako povsem razhili, kakor dopoldan lo-kalni iz Pazentina izvršeni napadi. Južno od Somrrc «e ]e razvil zvečcr živahen boj nri Biache !n jnžno od tarn. Del va?i je zopet v naši po^stl. Vjeli smo nad 100 mož sovražnikov. Francoski napadi so bili z veliklmi Izgubami za sovražnlka odbiti pri Barleuxu ter v f?okrajinl pri Estreesu in zapadno od tarn, ti že v zanornem ognju. Vzhodno od Može so zastavfli Prancozi popo!dan močne sile proti Froide Terre Jn proti Ffeurvu. Uspe-ha riso imefL Pri zvečer porovHe-nem napadu so vdrH jugozapadno utrdbe Thir^irtcnt v mithn? de!e na-^e naj^pre'inej^e crte, za kofere se boj £e vrši. Na ostali fronti smo »Klblli pod-jetja sovražn^h patnrt! scverno od OuTc!re^a - G-aonneile ?n rapade več.ih krdcl. Severno od CW«1ya je or?"cijala nekn r^^^^i patrola 24 Francozov In e**^ strofo pii^ko. Ze^^đno od Lon^a }e 1nf3nteHja «e«*re*if3 reko «°vf??no letnio. Pad-fo je v na^e ov?ri. Z o!?ra^*>nim ognjem no^kodovarl dvoKro-^k je pri-?el pri Neslen v na^e roke. Vrhovno armadno vodstvo. FPANCOSKO URADNO POROČILO. 14. julija ob 11. ponoći. Dan je bil na ćeli fronti razmeroma rniren. — V Dovračilo za sovražno metanje bomb na odprto mesto Lu-neville v noči od 24. na 25. junija je eden naših letalcev mmolo noć vrgel z viSave 500 metrov več granat te-žkej^a kalibra na mesto Miillheim na desnem bregu Rene. 15. julija ob 3. p opol dne. Na levem bregu Mase 5e lyl odbit nemški napad z ročnimi granatami na severozvhodni dcl utrdbe Avo-caurt. Na desnem bre*n }e postaial artiljerijski boj v od sekti l*leury če-dalje hujSi. Več neniških poizvedo-valnlh odielkov je bilo po ognju naših pušk v gozdovih pri Vanx« in Chapitre-u raxbititL V gozću Aprc- niont je v zapiralnem ognju ponesre-Čilo več nemŠkih napadalnih po-skusov. Belgijsko porodilo. 14. julija. Artiljerijski boj na ve£ mestih belgijske fronte, zlasti okrog Steentraeta, kj^r je bil boj tekom popoldrieva jako ljut ANGLESKO URADNO POROCFU) 14. julija. Povečujemo 5voje pridobitve in držimo zdaj drugo so-vražnikovo pozicijo Bazentin - le-Petit do Longuevala ter gozd Trones. Dva odločna sovražna napada sta bila popolnoma odbita. Nemci so pozneje zopet zavojevali Bazentin-le-Petit, pa so bili koj na to zopet ven vrženL Dopolnilo poročilo: Čas od 11. do 12. julija je bilo porabljen največ za obstreljevanje strahovito moćnih drugih pozicij sovražnika in za druge priprave v svrho dalnjega prodiranja. Jurišanje se je začelo danes zjutraj ob 3. uri 25 minut po hudem obstreljevanju sovražnih pozicij na ceii napadalni fronti. Napravili smo mnogo vjetnikov. Osvobodili smo v gozdu Trones en del Royal - West-Kent - polka. ki je bil pri zadnjih bo-ih odtr^an od drugih angleških čet in obkoljen od Nemcev. pa je 48 ur hrabro vztrajal v najsevemejsem de-lu gazda. Vsa vas Bazentin - le - Petit je ostala v naših rokah. ko so bili Nemc? tekom popoldneva iz nje ven vrženi. Bitka ob Sommi. Londonska »Times« poudarja, da angleSki uspehi ne obsegajo ćele fronte. Od reke Ancre do vaši Gom-meecurt so Angleži dostej napra\ili le prav neznatne uspehe, ker so Nemci tu koncentrirali največji del svoje težke artiljerije. Angleske izgube so ogromne, a so pri takih na-padih neizogibne. Ni je druge poti do zmage. Umik Angležev v gozdu Foureseux. London, 16. julija. (Kor. urad.) General Haij? poroča: Včeraj se je v goz4u Foureseux umaknil oddelek, ki je uspešno kril čete. ki so vtrjeva-le novo pozicijo, ne da bi ga bil sovražnik nadlegoval. Ruske čete na zapadni fronti. Pariz, 16. julija. (Kor. urad.) Listi poročajo: Ruski vojaki, ki so nedavno prispeli v Francijo. so prejcli v zadnjih bojih na zapadni fronti svoj ognjeni krst. Francozi v skrbeh za bodoenost Verduna. Amsterdam, 16. julija, (Kor. ur.) »Tied« poroča, da je dobil iz Pariza zaupno poročilo, da so tamkajšnji vojaški krogi v resnih skrbeh za bližnjo bodočnost Verduna. Pričakovane razbremenitve od nemških čet za se-daj še ni vsled ofenzive v Pikardiji. f ort Souville, Beroiin. 16. julija. Listi naznanja-jo, da je v kratkem pričakovati za-vzetje forta Souvillea. Obstreljevanje narašča. Nemci prijemajo fort od treh strani in je pretrgana vsaka zve-za forta z zadnjimi franeoskimi linija-mi. Od središča trdnjave Verdun so Nemci oddaljeni samo še 4500 metrov. Fort Souville je deloma razbit. Lloyd - George o ofenzivu London, 14. julija. Reuter biro: Na konferenci zaveznikov v angle-škem vojnem ministrstvu je izvajal Lk>yd - George: Zdaj je skupna ofenziva na vzhodu in na zapadu iztrga-la sovražntku inicijativo, ki je, kakor npamo, nikdar več ne pridobu Prekoračili smo mejo, kjer se začenja zmaga k nam nagibatL Me4 naloge te konference spada tuđi vprašanje. zakaj postajajo upanja boljša. Odgovor je sledeči: Ker se je oboroževa-nje velikansko zboljsalo in se vedno še zboljšuje. Največ naših novih to-varn je zgrajenih in stroji so postavljeni. Vsak mesec se izdela na stotine lahkih, srednjih in težkih topov in havbic in število naših velikih topov se čedalje množi. Naša artiljerija izstreli v enem satnem tednu skoro dvakrat toliko municije in skoro trikrat toliko težkih izstrelkov, kakor pri veliki ofenzivi v septembru. Končno je Lloyd - George govoril o drugili potreban združenih armad in je rekel, da se niorajo države druga drugo podpirati. Francoska narodna slavnost. Dne 14. t. m. je bila običajna francoska narodna slavnost, ki se obhaja vsako leto na dan zavzetja Bastille in v spomin na veliko revolucijo. Ta dan je bila velika vojaška parada, pri kateri je imel prezident Poincare govor. V njem je reke!, da je nemška hegemonija ogrožala fran-cosko narodno neodvisnost in tuđi neodvisnost njenih zaveznic. Cilj svetovne vojne je, onemogočiti, da bi še nastale take razmere. Ni misliti na mir, ki bi ne dal jamstev za tako neodvisnost. Pariz, 16. julija. (Kor. urad.) Predsednik Poincare je imel na slav-nostnem zborovanju povodom na-rodnega praznika govor, v katerem se je dotaknil tuđi mirovnega vpraša-nja, ko je izvajal: Centralni državi se dejansko ne morete več vdajati ni-kakim iluzijam o možnosti, da prisi-lita aliirance. da padejo na kolena, in da iztrgata iz njihove vtrujenosti mir, ki bi bil za pruski militarizem samo vojna zvijača, da se maskira priprava za nove napade. Velikim evropskim narodom gre za biti in ne biti. Kolikor bolj doživljamo grozote vojne, toliko boli moramo delati s strastjo, da preprečimo. da se vojna povrne. toliko boli moramo želeti in hoteti, da nam prinese mir s popol-nim vspostavljenjem včeraj ali pred 46 leti uropanih provinc vzpostavlje-nje na troske Francije ali njenih zaveznikov kršenih pravic, kakor tuđi potrebne garancije za končno obdr-žanje naše nacijonalne neodvisnosti. Gospodarski dogovor Četverozveze. London, 15. julija. (Kor. urad.) Tiskovni urad poroča: V konferen-cah finančnih ministrov četverozve-ze z angleškim in franeoskim muni-cijskim ministrstvu ter načelnikom ruskega generalnega štaba je bil sklenjen dogovor glede skupnih in-teresov četverozveznih držav v svrho nadaljne koordinacije njihovih do-govorov o zalogah in financah. Med Francijo in Italijo je bil sklenjen š*» poseben dogovor. Vožnja nima podmonkega lolna v Amenko. »Deutschland« priznana kot trgovska ladja. VVashington, 14. julija. (Kor. ur.) Reuter javlja: Poročevalec tr^ovin-skega urada ie izročil referentu dr-žavnega departementa Polku svoje poročilo o značaju »Deutschlanda«. Ta je predložil poročilo ministrske-mu svetu. Smatra se za gotovo, da " predlaga poročilo, naj se po-stopa z »Deutschland« tako, kakor s trgovskimi ladja m i. Vsled tega se pričakuje, da bo finančni urad dovolil, da ladja zapusti Baltimore, čim to želi kapitan Konig. »Deutschland« odhaja danes iz Bal-timora. »Vossische Ztg.« poroča 15. }«-Uja: »Deutschlandc je v četrtek iz-krcala svoje blago ter vkrcava Sfidtf StBJH 2._________________________________________________ »aUJVCNSm Nakoo-, one %7. jvH}a 1916. 161 §lev nikel in kavčuk. V ponedeljek zvečer se odpelje v Norfolk, kjer bo čakala priložnosti, da se vr-ne čez Atlantski ocean v Bremen. Neki Amerikanec je ponudil 50.000 dolarjev, če se srne peljati z »Deutschland* na Nemško. Njegova ponudba pa je bila iz principijelnih vzrokov ođklonjena. (Norfolk je ameriško pristan i ?Ce, ki leži kakih 300 km južno Baltiraora. Op. ur.) Francosko - angleškl pioi«*. I Ameriška vlada še ni odgovorila na francosko - angleSki protest proti trgovskemu značaju »DeoUch-land«. Anglofili so organizirali v Ameriki veliko gibanje proti »Deutschlandu«; zlastl v tužni Ameriki postaja to gibanje z ozhrom na vest, da priđe »Bremen« v Hio de Ja-neiro, vedno obsežnejSe. Voina z Italiio. NAŠE SOBOTNO POROĆ1LO. Dunaj, 15. julija. (Kor. urad.) Uradno razslašnKv. Italijansko bojišče. Včeraišnji dar je potekel tuđi na fronti nied Brento in Adižo mnogo mirnejsc. V splošnem se je omeiiilo boievanje na tooovski ogenk Po-samnl sovražaikovi šunki proti našim poziciiani sevorno Požinske do* Une in veeii napad proti sedlu Borčo-Ia so bili odbiti. Narnestnik načelnika ger.eralnega štaba pl. Hofer. fml. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROCILO. Dunaj, 16. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Na naših pozicijah v prostoru sedla Borcoia trajno težek artiljerijski ogenj. Sovražni letalci so brcz-uspešno bombardirali FoSgario. V okolišu Tofane so se razbili opetovani italijanski napadi. Namestnik načelnika generalnoga štaba p 1. ti o f e r, fml. ITALIJANSKO URADNO POROCILO- 12. j u 1 i j a. Y dolini Camonica, v Judikirajah in v dolini Ledro traja-joče sovražno artiljerijsko delovanje, zlasti na kraje. V odseku Adižke doline so naše čete včeraj severno Se-ravalla in okopa Malge Zugne nekoliko napredovaie.Na sevemempobočju Pasubija so bili deli pozicij na hribu Corno, katere smo bili izpraznili 10. t. m., zopet zascieni. V kotlini Asti-ca in na visoki planoti Sette Comuni so obstrelievali včeraj oddelki artiljerije in bombnih metal intenzivno sovražne pozicije na hribu InterrGtto đo hriba Zebio. Stevilne sovražne baterije vseh kalibrov so odgovar-ja4e na ogenj z veliko ljutostjo. V ozemlju Tofane smo zasuli z eksplozijo min sovražne pozicije vzhodno Cola dei Bois. Na soški fronti artiljerijsko delovanje. Naša artiljerija je ožgala barake na obronku Javorčka, razpršila sovražno kolono v Idrijski dolini in provzročila v blizini cerkve Svete Marije (Tolminsko) eksplozije. Sovražni letalci so metali bombe na Latisano in provzročili požar, ki pa je bil kmalu pogašen. Naše letalne skupine so obmetale 10. t. m. Tione v Judikarijah in 11. t. m. sovražna taborišča na hribu Roveru, severno-vzhodno Lavarona, z bombami in se yrnile nepoškodovane. 13 j u 1 i j a. V dolini Camonice nadaljevano artiljerijsko delovanje, posebno živahno v tonalskem odseku. V Adižki dolini je napade! so-vražnik po intenzivni artiljerijski pripravi včeraj popokine naše nove pozicije severno Malge Zugne, bil pa je s hitro združenim in učinkovitim artiljerijskim in infanterijskim ognjem s težkimi izgubami v neredu odbit. Na ostali fronti do Brente se nadalju-Je naše energično artiljerijsko delovanje na sovražnikove Crte. Na ne-katerih točkah so nam koristila tuđi drzna infanterijska podjetja. Ob Soči nikakih pomembnih dogodkov. O boi?n na Sabotinu. Iz vojnoporočevalskega stana, 15. julija: Italijansko uradno poročilo 10. t. m. vsebuje trditev, da smo mi na-padli dne 8. t. m. zvečer z znatnimi silami italijanske pozicije na gorenjem Sabotinu in da nas je vstavil italiianski ogenj, na kar je sovražnik pridrl iz svojih pozicij, nas z bajone-tom cdbil provzročil nam velike izgube in napravil mnogo vjetnikov. Nasproti temu italijanskemu poroči-\n se more konstatirati, da dne 8. t. m. popoldne so artiljerija in strojne puške obstreljevale izpostavljene italijanske pozicije na Sabotinu. Zvečer so odšle tri patrulje, da doženejo uči-nek našega ognja. Dve teh patrulj ste vdrli v sovražne jarke in konstatirali močne poskodbe na sovražnih obrambnih napravah. Naš ogenj je prizadjal posadki močne izgube. Po izpovedih vjetnikov je imel sovraž-nik vsled ene naše težke mine 8 mrtvih in 10 težko ranjenih. Pripeljali smo s seboj enega vjetnika in enega pribežnika infanterijskega poHta št S& (Tostana). Naše patrnlje so st vrnile brez ovire. ko so izpolnile dano jim nalogo. Naše izgube na Sabotinu 8. julija znašajo: Eden mož mr-tev, štirje lahko ranjeni, enega se pogreša (najbrže je mrtev). Samo ta mož je mogel dati povod za poročilo, da so Italijani »napravili vjetnike«. Poročilo, da so ltaliiani prodrli iz svojih pozicij za bajonetni boj, je kratkomalo izmišljeno. Ves opis po-vvem nepomemhnega bojnega delo-vanja v tem odseku 8. julija napravila vtisk.da častihlepni podpoveljniki na-inenoma zavajajo italijansko armad-no vodstvo. Transporti ItaHianskih čet na soški fronti. Iz Lugana poročajo, da nevtral-ni potnik: pripovedujejo, da se vršijo veliki transporti čet iz Trentina na soško fronto. Med tem časom pa Ca-dorna vse male akcije natvezuje ita-lijanskemu občinstvu za velike boje in seveda uspešne za italijansko orožje. Po tem poroeilu bi bilo priča-kovati na soškem bojišču novih velikih italnanskih navalov. Drzni in žilavi so naši voiaki. Bern. 16. julija. »Journal de Ge-neve« priznava v uvodniku o bilanci italijanske vojne, da se morajo boriti halijani proti strahovitemu razljuče-nemu sovražniku. Italiianski oticirji to priznavajo v polni meri. Tirolci, Hrvatje, Slovenci in Ogri so drzni in žilavi voiaki. Avstro - ogrska arrna-da je armada z zgodovinskimi tradi-cijami in na višku svoje naloge. To kaže, ko se bori na dveh frontah in vzdržuje strašne šunke. Mi nismo nikdar umeli onih, ki so lahkomiselno o njej govorili in napovedovali pretres in razpad države ob prvem šunku. Prav po italiiansko. Diinaj, 14. julija. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana se Doroča: Pisava in ten italnanskih uradnih pq-ročil o vojnih dogodklh padata oči-vidno od dne do dne i. s. v razmer-ju, v katerem nastopanje naših čet jemlje italijanskemu vojskovodstvu mežnost, da bi vzdržalo pred svetom laži o svoji baje zmagoviti protiofen-z:vi. S postaje za brezžično brzoiav-ljanje v Coltami 5. julija izdano uradno poročilo najnesramnejše napada naš generalni štab, ker se je v urad-nem dnevnem porocilu 3. julija upal objaviti pogrumno patruljsko podjetje poročnika Kaiserja. 26. domobrafi-skega pešp^lka, in označa to sporo-čilo za bedasto izmišljotino. V zavr-ritev zadostuje, da objavimo brez nadaljnega komentarja naslednje rrotokolarične izpovedhe ob te! pri-liki zajetih laških vojakov (5 častni-kov in 261 mož italijanskega pešpol-ka št. S9). Peteri italijanski častniki so izpovedali: »Nasproti hribov M. Moschiach. Interrotto in Rasta so bili 1. in 2. julija deli treh bataljonov v boju. Pešpolk št. 89 je stal z dvema bataljonoma v prvi crti jugozapadno C. Carlini, zapadno Boska. v C. Car-lini je bilo batalionsko poveljništvo. Oba bataljona sta imela 1. julija že težke izgube; poleg te?a ju je v no-či na 2. juliia obstreljevala laska artiljerija. 2. julija je bilo pri pos?mez-nih stotnijah že polovica moštva ne-sposobnega za boj. Avstriiska patrn-lm iih je iznenadila tako, da si je po-uoči z ročnimi granatami odnrla do-hod v C. Carlini in viela tamkaj se I nahajajoče spece moštvo (noveljnik 3. hataljona je najbrže padel) in po-tem z boka začela o-bstrellevati peš-polk št. 89. Ttaliiani so si opomogti takoj na to.« Moštvo 11. stornije peš-polka št. S9 pa opisuje takole svoje zajetje: »Frontna crta 11. stotnije se je nahajala za nekim zloženim kamenitim zidom In komaj 50 do 60 m pred višje ležečo avstrijsko postojan-ko. Bntaljonsko poveljništvo se je na.haialo le v kratki razdaHi zadaj v C. Carlini, kjer so prenoČevaH častniki. Glavni de1 stotnfje je ležat v do-gledu zakrit za to glavno Crto.« Ob 4. uri 5>0 minut dne 2. frilHa zjutraj se !*e avstro - ogrska patrufja. pod po-velin'štvorn Ča^trifka s kaVintf 7 mož-m\ mogla sko-zf Crto ddoma raz^tre-Ijenega kairenja prfDlazfti đo W5e, ne da M te hfl kdo opazli. Da W hitro noerahn za r>u?ko. 5e n\ domicili rt'hčc. 7 ročnimi crranatatni delotna ranfenim častnfkom \n moštvom ▼ hi5! tri nreostajalo drufro, tietfo da $e vdajo, In ko so a* Mfcotfl» Mkasd poifje »ektHri neHi avrtro - ocr-1 ske patrulje podavili sa hlio fn pe-zvali tamkaj ležeče Lahe, da na] se takoj vd^o, sa vse vsi podvUali, da ugode temu podvn ta si re«k> flv-ljenje. ltalllaoalui laž o ee>lretaiinia ■ilf letata. Iz voJnoporoCcvalskega stana, 15. julija; V italijanskem nradnem porocilu 10. t. m. se naznanja, 6a je neki italijanski letalec sestrclil na tla eno naših letal nad Oorlco. To porobilo ni resničao. Aparat Je padel, ker Je motor prenehal delovati, v blizini Prva-čine. Italija nskih letalcev ni bilo poleg. Konference med Sonnfnom In ruskim veleposlanikom. Rim. 15. julija. (Kor. urad.) Zu-nanji minister Sonnino je ime! daljše posvetovanje z ruskim veleposlanikom. To je v zadnjih treh dneh že tretja konferenca. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V zadnjih bojih je bil ranjen tuđi sin novega ministra Comandinija. — Se le po londonskem komunikeju priznava Italija izgubo angleŠkih po-možnih križark v otrantski ožini. — »Secolo« zahteva. da se Italija priklopi popolnoma gospodarskemu boju zaveznikov proti Nemčiji; pri tem pa mu je ušel zanimiv stavek: grož-nja z gospodarsko vojno je za Italijo zastavila za sovražne koncesije pri mirovni konferenci. ker teritorijalnih zastavil še nimamo. Dopriki na Balkanu. NAŠA IN NEMŠKA URADNA POROČILA. Dunaj, 15. julija. (Kor. urad.) Uradno razglasajo: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika greneralnega štaba ni. Hofer. fml. Dunaj, 16. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhcdno bojišče. Ob dolenji Vojusi artiljerijski boii in praske. Namestnik načelnika generalnega štaba p 1. Hofer, fml. Berolin, 15. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroČa: Veliki glavni stan: Balkansko bofišče. Sovražno krdelo, ki je napadlo neko eksponirano bolgarsko stražo jugozapadno Gjevgjelov, |e bilo odbl-to. S streljanjem Iz Gurenienlijla (se-verovzhodno Dopanskega jezera je bilo ubitih 7 grških prebivalcev, med niimi 4 otroci. Vrhovno armadno vodstvo. Berolin, 16. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. • * * Epidemijo v oriieatski armađl. »Kolnische Ztg.* poroča, da raz-sajajo v Sarrailovi armadi hude epidemije. Vsled tega ]e ofenziva če-tverozveze v Makedoniji sploh ne-mogoča. Armadi primanjkuje zdrav-nikov in zdravil. Položaj na Grškem. »Times« poroča iz Aten: Na Gr-škem se polagoma vrača mir. Demobilizacija se vrši gladko. Venizelistič-na stranka izjavlja, da želi izločiti kralja iz strankarskega boja. Venize-listi želijo, da bi Nemčiia podlegla. čes, da bi nemška zmaga pomenjala tuđi zmago Bolgarov in Turkov, naj-večjih sovražnikov grškega naroda. Venizelos je organizira! v Atenah društvo rezervistov, ki Šteje že 1000 članov. »Pester Lloyd« pa poroča: Ve-nizelistična »Nea Hellas« objavlja oster proti kralju Konstantinu naper-jen članek, ki pozivlja ministrstvo. da naj opozori. da je nujno potrebno v posebni proklamaciji dementirati vse vesti, ki hočejo vedeti, da hoče kralj suspendirati ustavo ter vladati po lastni volji. List grozi z revolucijo. V dnevniku »Patris« objavlja atenski ruski poslanik protest proti »obrekovanju«. da hoče četverozve-za prisiliti Grško, da se udeleži vojne in da se je zarotila z Venizelosotn proti kralju. Ententa varuje le svoje interese in nikakor ne namerava Gr-ške uničiti. Pač pa jo bo uničila Nemčiia, katere škodljivi vpliv se je že pred vojno pojavljai. Orikl kraD»vtW grad t giiini—, Kakor smo že poročall )e nastal v rozdu Tatol bliza Aten požar, ki ie divjal več ur in pri katerem sta ssorela tuđi vojalnica in kraljevska i palac*. Vcč o«eb. mod njtoi mU 1 < [oflcirlev. le ponesrefllo. Krali, kra-IHca in kraljevska rodbina ie bežala na Kap Hipo, kjer ima princ Nikolaj svoj grad. ter potem v Atene. -~Na-prtm \esiim, da |e pri požaru svojega grada bil ranjen t«di sam kralj Koastantfau zatrjtile Wolffov arad na podlagi miormad) iz merodainega vira, da se nahaiaio kralj in ostali člani kraljevske rodbine zdravi v Atenah. — Sicer Je požar zahteval mnogo žrtev. DosedaJ so naSteii 20 mrtvih, med njimi nekega polkovni-ka in načelnika tajne policije Kriso-spatija, ter 50 ranjenih. Požar še ni zadušen. Iz Aten Je videti na obzorju več kakor 20 km dolgo ognjeno crto, kraljevi gozd, ki Je največji In najlepši na Grškem bo popolnoma zgorel. Povsem uničen je tuđi grad Tatoi ter prestolonaslednikov gradić in pa vojašnice v okolici. Škoda se ceni na 40 milijonov frankov. Dose-da še ni dognano, kako ie požar nastal. Raznašajo se razne govorice. M. dr. se trdi. da je požar delo kraljevih sovražnikov, prijateljev enten-te. Policija je aretirala nekega vagabunda, o katerem se trdi, da je vrgel v gozdu gorečo cigareto v suho Iistje. __________ Ruski pritisk na Romunijo. »M. N. hU javljajo: Petrograd-ski dopisnik »G. df Italija« poroča, da Je car brzojavil romunskemu min. predsedniku, da bi bila intervencija Romunije s e d a j jako umestna, p o-z n e j e pa bi nastop Romunije Rusi-jo ne interesiral več. Tej brzojavki se baje pripisuje poseben pomen, češ, da nadaljno zavlačevanje romunske intevrencije nima nobenega haška in je Rusija tuđi odklanja. Angleži naraeravajo nakupiti vso leto^njo romunsko letino. »Minerva« poroča: Od angle-škega noslaništva ustanovljeni na-kupni urad v Bukarešti Je pooblastil neko morsko-prometno družbo, da najame vse razpoložljive vlečne ladje, ker namerava angleška vlada pokupiti romunsko letino. Romunske lokomotive za Ruse. Bukareški »Universul« poroča iz Burdujenov: Pri svojem umikanju v Bukovini so vzele avstrijske čete tuđi vse lokomotive seboj. Rusi, ka-terih železnice imajo bolj Širok tir, so se obmili v prvi zadregi na romunske oblasti za pomoč in so dobili romunsko lokomotivo na raz-polago, s katero so začeli prvi promet na progi Čmovice - Ickani. Turska vojna. TURSKO URADNO POROdLO, Carigrad, 15. julija. Glavni stan javlja: Fronta ob Iraku: Položaj je nespremenjen. Perzijska fronta: Vzhodno Kermanšaha se ni doslej še nič posebnega zgodilo. Cim so ruske čete izvedele, da se bližajo Sinehu naši oddelki, podpirani od naših pri Buni-hu operujočih prostovoljcev, so zapustili Sineh, pustivši tam en dei svojih bojnih sil, in se z glavno silo umak-nili v smeri na Hamadan. Naši oddelki so 11. t. m. pregnali sovražne opa-zovalne oddelke in zasledovali so-vražnika do 15 km vzhodno tega kraja. — Kavkaska fronta: Na des-nem krilu praske, V središču je po-sadka nove pozicije odločila razvoj boja nam v korist. Na levem krilu krajevno infanterijsko streljanje brez pomena. — Z drugih front ni ničesar poročati. Carigrad, 15. julija. Glavni stan javlja: Fronta ob Iraku in ob Iranni: Nobene premembe. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu in v nekate-rih odsekih, meječih ob središče, so bili za nas ugodni boji. V središču se je bitka premenila v časoma nehajo-če medsebojno streljanje iz pušk. Vmes so od Časa do Časa krajevni boji. Severno Čoruha na levem krilu so ponesrečili vsi sovražni napa-dalni poskusi ob naših protinapadih in so imeli Rusi velike izgube. Pri enem teh protinapadov je bil sovra-žen bataljon obkoljen in popolnoma uničen. Sicer nič novega. Srbsho- italijanski spor. = Prepir za iugoslovanske de-žele. Bern, 15. juhja. (Kor. urad.) V »Journalu« je nastopii Caburi proti stališču urednika za zunanje zadeve »Times« Steeda glede Jugoslovan-skega vprašanja in ga opominja, naj ne priporoča zmernost samo Itali-janonv nego tuđi Slovanom. Caburi se tuđi ne da oplašiti po grožnjah An-glije, da se bodo Slovani, če bi jim hoteli ltaliiani zaustaviti pot. okleni« li Nenrcev. Caburi meni, da to lahko store tudt Itaiijani, če ne priđe do sporazumljenja. Italija mora vztra-|ati na zahtevi, da dobi gospodstvo v Adriji, kajti samo v tem slučaju bi se Italija mogla neavirano gospo- tenta nuiiott x Ontata. XAot mm I vzhodni breg Adrije, je gospodar vrat y Orijentu. Ta vratit morajo postati italijanska. Zaradi teh vrat je, Italija začela vojno in da ni bilo te-žavc med njo in Avstro - Ogrsko, bi se bilo med njima lahko doseglo po-raszumljenje. Kako morejo Jugoslo-vani zahtevati, naj se Italija odpove ravno temu, kar je dobiček njene vojne. Dokler postavljalo samo gotovi hrvatski vročekrvniki svoje za-hteve, da bi v interesu Dunaja sejali prepir, se zaradi teh zahtev ni bilo treba razburjati. Zdaj pa, Ko pritrju-jejo takim zahtevam prijatelji Italije v inozemstvu, je nastalo močno raz-I očaranje, ki sili Italijane, da energično protestirajo. Italijanski vladi in italijanskemu prebivalstvu se ne srne zgoditi krivica, da bi se ju smatralo zsl sposobni, storiti tako žrtev. Ce pregledalo Jugoslovani italijansko zeleno knjigo, bi videli, kaj ie Italija zaradi miru vse zahtevala od Avstro - Ogrske. Potem bi tuđi razumelu da ima Italija po vseh svojih velikih vojnih žrtvah zdaj pravico, zahtevati neka] več, kakor tedaj. Jugoslovani naj se torej ne vdajajo nikakim iluzijam. Trsta, Istre, Reke in Zadra ne da Italija. Urednik za zu-nanjo politiko »Times« bi storil dobro, če bi o tem prepriČal Jugo-slovane. = Napetost med Srbijo in Italijo. Budimpeštanska korespondenca poroča iz Curina: Napetost med srb-sko in italijansko vlado narašča. Italijanski listi poudarjajo, da je četve-rozveza svoj Čas sklenila v Londonu pismeno pogodbo, v kateri je honorirala italijanske zahteve glede Ja-ćranskega morja. Srbija na tej pogodbi ni bila udeležena. Italijani za-htevajo, da se naj besedilo te pogodbe sedaj objavi in da naj se vele-srbska propaganda v ententnih dr-žavah zatre. = AngHJa za Srbe. »Deutsche Tage?zeitung<^ javlja: Na Angleškem se vršijo velike priDrave za »srbski dan«, ki se bo praznovat v ćeli državi, da predoči Angležem potnen srbskega narcwla. Cerkev in država ste se postavili v službo te ideje. Canterburski nadškof bo celeneriral na srbski praznik v katedrali sv. Pavla v Londonu bož!o službo za Srbiio, kralja Petra in kralja Nikola-5a. Enake cerkvene slavnosti se bo-do vršile po vsej državi. V vseh Šo-lah se bodo tišti dan vršila predavanja o zgodovini in pomenu srbskega naroda. Kazne politične vesti. = Ameriško posojilo za Frand- jo. P a r i z, 16. Julija, (Kor. urad.) Po kabelskem poročilu pariškega >Jo- . urnala« iz Novega Jorka je naznanil [ *Morgen« ustanovitev družbe, ki hoče poskrbeti Franciji posojilo 500 milijonov frankov. Predsednik družbe | je nekdanji ameriški poslanik v Pa- I rizu, Bacon. 1 — Inzultiranje španske zastave 1 v Genovi. Španski parnik »Jadiba« je i pripeljal v genovsko pristanišče ve- 1 čje število sodov z vinorrL Ko so so- I de skladali z ladje, je množica lazza- I ronijev in drugih postopačev opazi- I la, da ima več sodov napis: »Viva el I Kaiser!«. Ko je množica opazila te I napise, ki so najbrže odkrit izraz mi- I Sljenja kakega vinskega producenta I in trgovca v južni Spaniji, je začela 1 kričati In zahtevala, da se odstrani 1 španska zastava in razvije italijan- I ska, sode pa je hotela vreči v morje. I Policija in vojaštvo sta s težavo na- I pravila mir. Španski konzul je podal I oštro pritožbo o stvari italijanski I vladi. I = Na Španskem vlada mir. B e - I r o 1 i nf 16. julija. (Kor. urad.) Tukaj- I šnje špansko poslaništvo poroča po I uradnem brzoiavnem obvestilu: V I vsej Španski vlada mir. Vsak dan I rrihaja zopet na delo večje število I železniških delavcev. — Obsedno I stanje je proklamirano v 22 pro- I vincah. I Vesti iz pnni ležel I Odlikovanje. Poštni uradnik Ka- I rol K o s v Vrbniku je dobil od pred- I sedstva vojnega botrstva veliko I častno priznanje za zasluge pospeše- I vanja blagovnega razpečavanja tega I podjetja. Iz Trsta poročajo, da so do- I bile od nemškega cesarja dame tie- I lena pl. Chmelarz, Margareta I grofica Degenfeldt - Schon- ■ burg, Lucy baronica Fries- I S k e n e in Adrijana baronica ■ ThoemmeU dalje c. kr. vladni svetnik I dr. Julij Q1 a x f odvetnik dr. Fran I Rabi in veletržec štefan baron I R a 11 i kraljevsko prusko kolajno I Rdečega križa 2. in 3. razreda. I Odlikovan po smrti. Z redom I železne krone tretjega razreda z voj- I no dekoracijo je odlikovan dalmatin- I ski junak nadporočnik Vaclav Pa- I 1 e n d i ć 22. inf. polka, ki je pađel na I italijanskem bojišču, In sicer v pr»- I joanic iireslne hrabrojtjU I 161. flev. KiovPNSin NAROD«, dne 17. iuliia ifti« Stran 3. Odlikovana sta poštna oftcijala Matija Župan in Jakob Zavodnik v Trstu v priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom, z zlatim zaslužnim križeem na traku hrabrostne svetinje. 2upni vikar Vinko Stan ta v Kostanjevici na Krasu je odlikovan z zlatim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostne svetinje, v priznanje odlične-nega zvestega in neustrasenega ve-denja pred sovražnikom. Iz ruskega vjetništva se je ogla-sil Franc Miklavič, sin bivšega tajnika v Volčjah na Goriškem. Piše, da je ranjen in se nahaja v bolnišnici v Kazanu. Po 14 raeseclh se je oglasil, da je še živ in zdrav, Anton L e b a n iz Crnič. Po bojih okoli Przemysla ni bilo nič slišati o njem. Nahaja se v ruskem vjetništvu in dela na neki kmetiji. Kdo kaj ve? Korpora! Karol $filigoi, k. k. Lir. Nr. 27, 1. Ers. Komp., Admont, Ober Steiermark, išče svojega brata Josipa Sfiligcja iz Barbane (Brda pri Gorici). Bil je vojak 18. lovskega bataljona in je zad-niić pisal iz Krasnika na ruskem Polj-škem. Od meseca majnika tega leta ni več glasu o njem. kdor kaj ve o njem, je vjudno naprošen, naj to spo-roa na gornji naslov. Umri je v deželni umobolnici v Kromerižu Ivan Drole iz grcThov-ske občine v tolminskem glavarstvu. Za vpokojene učitelje GoriŠko-GradišČanske. Slovenski vpokojeui učitelji Goriško - Gradiščanske so prosili deželni odbor za draginjsko df-klado. Deželni odbor je na vlogo :;::oj odgovoril, da se začne neinu-c rna resno baviti s tem vprašanjem in bo natanko proiičeval način, po | katerem naj se ugodi izraženi želji. — Želeti je, da se stvar ne zavleče. Potreba je velika. Slovenska trgovska Šo!a v Trstu je dvorazredna in zasebna, ima pa pravico javnosti. Iz letnih poroci! za minoli dve šolski leti je raz-videti, da je na zavodu poučevalo deset učiteljev, učencev pa je bilo obe leti po 77. Učni uspeh je bil prav dober. Legar v Trstu. Ker se siri legar med civilnim prebivalstvom v Trstu. v Ptilju ne dajejo več dopustov vojakom za Trst. Zvonenie na Reki. Voiasko po-veljstvo je dovolilo, da na Reki smelo zvoniti ob nedeljah in praznikih. Mrliča okradel. Na Reki je umri v bolnici pred dnevi železniški usluž-benec Mihael Bolcsi. Ker so njegovi sorodniki trdili, da je moral s seboj imeti več denarja pa ga po smrti ni bilo nikjer dobiti, }e uprava bolnice uvedla preiskavo in osumljeni straž-nik Grabotec je priznal, da je mrliča okradel. Našli so pri Grabotcu še 540 kron. Dnevne vesti. — Vpoklic čmovojnikov letnika 1897. Tekom prihodnjih dni iziđe raz- I glas, s katerim se sklicujejo pri no- I vem pregledovanju za sposobne spoznani črnovojniki letnika 1897. Tišti, ki so bili potrjeni do vštevši 22. ju!i-ja, so vpoklicani za dan 1. avgusta, tišti, ki so bili potrjeni po 22. Juliju, pa so sklicani za dan 10. avgusta. — Na soškl fronti Je padel mlad junak Valentin Pancur, enoietni pro-stovoljec, bivši šestošolec I. državne eimnazije, iz Gline pri Ljubljani, za-det v glavo od šrapnela. Pokopan je v dolini Pista Rosa pri Tržiču. Bil ram je blag tovariš in hraber bojev-nik. Snivaj mirno v slovenski zemlji, ~a katero si prelil svojo kri. Cenjeni rodbini naše soŽalje. — S severnega bojišča se nam Iporoča: V zadnjih dneh so prišli v rusko vjetništvo praporščaki V i z -» a k Franc, G r a s 1 i Vladimir, Ferk, Josip in Valentin K 1 e i n e r, dalje kadetaspirant Hajnrihar Rafael in enoietni prostovoljci J u d -n i č Josip, Š t o 1 f a Stanko in R u -dež Adolf. Vsi ti so se odlikovali v ! bojih dne 2. in 3. julija. ko jih je zapela v vročem boju dne 6. julija uso--a vjetništva. Štabni narednik Ivan T e r š e I i č pa je* prišel težko ranjen -ne 3. julija tuđi v rusko vjetništvo. — Z boiišČa nam poročajo: Pod-le^el Je težkim ranam, pridobljenim ^a severnem bojišču v rezervni bolnici v Haliču kadet Marolt Matijče, I^omobranskega pešpolka, doma iz gornjih Podpoljan pri Velikih La-ščaii. Bil je blaga slovenska duša in vobče priljubljen. Starišem in sorod-"ikom iskreno sožalje. Tebi pa dragi Matijče, Iahka gruda na tuji zemlji! — S froflte nam poročajo. da 3e noletni prostovljec Davorin EW a - ž o n , 27. domobranskega pešpolka il 6. julija na severnem bojišču vjet. — Iz ruskega vletnlštva se je po ;nem letu oglasil Anton K o c j a n , ^at c. kr. redarja Jakoba Kocjana v Pulju. — Iz ruskeea vJetnBtva so se I Škrbine it 14^ korporal 2erial AloJ- | zij iz DutovelJ, infanterist Alojzii Co-Ija iz Gabrovice pri Komnu št. 13 in Oskar Pegan iz Koprine na Krasu. Pozdravljajo svoje družine in v$e znance na Primorskem. — Za oslepele slovenske iueake je poslala moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Je-senicah 25 K 72 v kot prebitek predstave, ki jo je priredil družbeni otro-ški vrtec na Savi dne 25. junija in dne 9. julija. — Oskrbovanje invalidov. So- botno slovensko predavanje gospoda polkovnega zdravnika dr. Mavricija Rusa je privabilo navzlic dežju in viharju jako mnogo poslušalcev. Priredbi, za katero se je občinstvo živo zanimalo, so prisostvovali gg.: za-stopnik armadnega poveljstva pod-polkovnik Dietrich. za vojaška sanitetna oblastva garnizijski šef-zdravnik višji štabni zdravnik dr. Ocduldiger, za sanitetni depar-tement deželne vlade dvorni svetnik dr. Župane, za državno šolsko cblastvo šolski naJzornik vladni svetnik dr. Bezjak, za mesto Ljubljano podžupan dr. T r i 11 c r z mestnim fizikom dr. Krajcem, za stolni kapitelj kanonik ravnatelj dr. Lesar, za trgovsko in obrtno zbornico njen predsednik veletržec Knez. za zavod za pospeševanje obrti njegov načelnik, trgovske in obrtne zbornice svetnik Kregar. za gremij trgovcev njegov načelnik veietržec Samec, za Kat. društvo rokodelskih pomočnikov njegov predsednik spirituai Stroj, za de-lavske organizacije ravnatelj K r i -stan, potem drž. in dež. poslanec Gostinčar, ravnatelj vitez G r a s s e 11 i i. dr. Predavanje je po-setilo mnogo obrtnikov. Občinstvo je odlikovalo predavatelja dr. Rusa z burnim ploskanjem in navdušenimi živio - klici. Na obeh nabirališčih so poslovale velec. dame gg.: G e d u 1 -d i g c r j e v a, dr. Bretlova, dr. Z b a š n i k o v a in dr. T r i 11 e r j e-v a. Vsota darovanih prispevkov znaša okoli 550 K prispevkov za so-ški fond. — Nove določbe o porabi mesa in masti. Včeraj je izšla ministrska naredba glede omejitve porabe mesa in mastL Naredba postane veljavna 125. j»:HJa in poostruje dosedanje določbe glede brezmesnih dni. Število brez mesnih dni ostane nepremenie-nof pač pa določa, da se raztegne ta prepoved na vse vžitne dele goveđi, telet, ovac, prašičev, koza, konj, kun-cev. kuretnine in divjačine, dalje na sveže konzerve, prekajene mesene stvari vštevši gniat in z gotovimi iz-jemami na vse vrste klobas. Tuđi je te dni uživanje mesa v privatnih go-spodinjstvih prepovedano. Mast, surova in cvrta, tuđi brezmesni špeh in tišti produkti, ki se lahko pokvari-jo ali ki naj bodo nepremožnim slojem tuđi brezmesne dni na razpola-ganja. kakor kri, mozeg in tište vrste klobas, ki se izdeljuiejo iz krvi in Icenejših notranjih delov klavnih ži-vali, ne spadajo pod to prepoved. Politična dež. oblastva bodo določila, katere vrste klobas je dovoljeno brezmesne dni prodajati in uživati ter bodo obenem razglasila najvišje cene. Gostilne in zavodi smejo obed pripraviti vedno le po dve mesni jedi. Prodajanje s stopljeno mastjo ali oljem cvriih jedi, vseh z oljem pri-rejenih omak, in krompirja prireje-nega z mastjo ali surovim maslom je prepovedano. 2a vsak obed je dovođeno pripraviti le eno svezo moč-nato jed. Ob sobotah je poraba masti za pripravljanje svežih mesnih jedi vseh vrst in močnatih jedi sploh pre-povedana. Postavljanje posod z gor-čico, z jesihom in oljem na mizo je prepovedano. V gostilnah itd. srne ena oseba pri vsaki jedi dobiti le eno mesnato ali ribjo jed. Mesna ali ribja jed ne bo smela biti težja, kakor 11, oziroma 15 dek. Gostilničarji morajo imeti jedilni list s cenami, ki se ga bo videlo že z ulice. Izdelovanje mesnih konzerv za civilno prebivalstvo bo splošno prepovedano. ravno tako kreme za slaščice in obrtoma izvr-ševrano izdelovanje močnatih jedi s cvrto mastjo. Politične dež. oblasti i majo pravico omejiti izdelovanje klobas na gotove tipe. — Cene za prevzemanje žita. Državni žitno prometni zavod bo prevzemal žito letos po naslednjih cenah: pšenico pri dobavi do 15. decembra 1916 po 38 K, pri poznejši dobavi po 35 K, rž po 31, oziroma 29 K, zmes pšenice in rži po 31, oziroma 33 K, ječmen za varenje po 36, oziroma 33 K, ječmen za krmenje po 32. ozir. 29 K. oves po 30, oziroma 28 K; nadalje proso po 28 K, I e č a in grah po 55 K, f i ž o 1 vseh vrst po 40 K, leca, srah in fižol slabe vrste po 30 kron, £ r a š č i c a po 26 K. 1 — Vinari Stranke, ki imajo od-dati kovinasto posado za vojne na-mene, se še enkrat opozarjajo, da na-tančno prečitajo tozadevni razglas ter da se bodo pri oddaji držale al-fabetičnega reda. Začetek oddaje je dne 18. t. m. ob 8. uri zjutraj. Zaradi tega je pa za vsakega najbolj pripravno, da posodo s*n m proda prostvoljno pri za to določenih, že znanih tvrdkah. Občinstvo se pa opozarja, da prinese vso predpisano posodo, da ne zapade kazni. Pripo-minjamo, da bode pri strankah kontrolirala od c. kr. deželne vlade posebna dbločena kontrolna komisija, in kdor bode kaj take posode pridr-žal doma, priđe v sodnijsko kazensko preiskavo in zapade občutni kazni. — Oddaja moke pri inestni apro-vizaciji. Za dobavo moke pri mestni arovizaciji naj se zglase: v sredo, dne 19. t. m.f trgovci iz Ljubljane, v četrtek, dne 20. t. m mokarji* in peki, v petek dne 21. pa okoliŠki trgovci: vselej ob 8. uri zjutraj v prejšnji Galletovi hiši, I. nadstropje, mestna posvetovalnica. — Prodaja čiste svinjske masti pri mestni aprovizaciji. Mestna aprovizacija }e prejela od oficijelne Kranjske aprovizačne družbe 1 vagon importirane masti. Od danes na-prej je na prodaj v cerkvi sv. Jožefa 1 kg a 14 K 40 v. Oddaja se pod isti-mi pogoii kakor olie. — ProtnovJral }e na dunajskem vseučilišču dne 14. julija 1916 dokor-jem prava g. Dušan S e n č a r, no-tarski kandidat v Buzetu v Istri. — čestitamo! — Josip Martinak t- Po dolgem bolehanju je umri v Ljubljani v 80. letu starosti vpokojeni sodni nad-svetnik gospod Josip Martinak. Rojen je bil na otoku Krku. Pokojnik je služboval v raznih krajih na Kranjskem in mnogo let pri deželnem sodišču v Ljubljani ter je povsod uži-val kat odličen uradnik in sodnik splošno spoštovanje in občne simpatije. Za svoje izgledno tiradno delo-vanje je bil odlikovan z vitežkim križeem Franc Jožefovega reda. Služboval je Še v časih, ko se je bil najtrji boj za pravice slovenskega jezika pri sodiščih in je v svojem de-lokrogu z vnemo in odločnostjo po-magal, da je kolikor toliko obveljala naša pravica. Niti v najhujših časih ni zatajil svojega narodnega mišljenja in bil je vedno prepričan in vnet somjšljenik narodno-napredne stranke. Bodi blagemu pokojniku obranjen Časten spomin; čestiti družini naše iskreno sožalje! / — Umrla sta v Ljubljani Fran Z d e š a r, čevljarski mojster, in Josip G o m i 1 š e k, vpokojeni nađfc>r-nik hizne železnice. Preostalim tiaše sožalje! "^*"" / - — Iz Curina v Svici smo prejeli naslednjo dopisnice: V »Slov. Narodu« z dne 2. julija, št. 152, čital sern, da javljajo smrt pisatelja Etbina Kri-stana. Ameriški Časopisi (slovenski), kf redno sem prihajajo, tega Še nišo prinesli. Ker je Kristan ugledna oseba. morali bi oni listi že zabeležiti če bi bil umri. Fakt je pa, da je Kristan umolknil. — Kopanje v basinu mestnega kopališča »Kolezija«. Sklcp magi-stratnega gremija glede kopanja po spolih, stopi jutri, dne 18. julija, v veljavo. Spored kopanja je sledeč: V tore k, četrtek in sobotood 3. do 5. ure popoldne samo za ženske, od 5. ure popoldne do 7. ure zvecer pa samo za moške. Druge dneve v tednu, oziroma ure ob tor-kih. četrtkih in sobotah ostane skupno kopanje v veljavi. Basin je od-prt od 7. ure zjutraj do mraka. — Mnogo prtljage repartiirancev iz Francije je na obmejni železniški postaji Singen shranjene. Izgubitelji oziroma lastniki prtljage naj pošljejo natančen popis izgubljenih predme-tov, osobito vrsto prtljage in vsebine na ravnateljstvo državne železnice na Dunaju. — oddelek VI. Poročil se je včeraj v Radovljici gosp. Vinko S a v n i k, trgovec, z gaspico y o v k o v o. Bilo srečno! V zaporu se ]e obesH 10. t. m. pri celjskern okrožnem sodišču radi požiga v preiskavi se nahajajočl Ivan Kamenšek iz Rogatca. Na vosimU ▼ Rakekn je bilo ukradeno 78 kg sladkor)a, spravljen je bil v 7 ali 8 vrečah. O Storilcu ni ne duha ne sluha. Potre* ■* JiMBlcui. Dne 14. t I m. ob 10. uri 28 mkiut zvečer valovit I mtm ■ —l ni Mtorti Mii m , hodu, trajaioč kakak p«t ^•kinrt. Olie v svetilaid se )• premikalo in po-slopje malo zahreščalo. Na straži stoječ vojak je shšal ćelo ^klepetanje šip steklenih vrat na hodniku. Svojo vniikinjo ie pokosil. Iz Slovenske Bistrice poročajo: Kmet Anton Kolunder v Hrastovcu je kosil na travniku blizu domaće niše. Od zadej se mu je približala njegova vnukinja, 18 mesečno dekletce, ne da bi jo bil stari oče zapazil. Ko je Kolunder zamahnil s koso, je zadel otroka tako hudo, da je dekletce LirnrJo. fNaše olje v Nemčijo. god tem na- Na mariborskem kolodvoru je nalo-ženih 60 sodov namiznega olja in 10 sodov svinjske masti, da se odpošlje baje v Nemčijo. Blago odpošljejo mariborski veletrgovci baje zaradi viš-jih cen za olje in mast v Nemčiji. Ker pa gre v našem mestu tako tesno za olje in svinjsko mast, se prosi okraj-no glavrastvo in mestni magistrat, da bi se naj oziralo v prvi vrsti na potrebščine domaćega prebivalstva, da ne bo po ćele ure oblegovalo pro-dajalen za olje in mast, da krije svoje najnujnejše potrebščine. Drobne vesti Iz Štajerske. Maribor. Na ruskem bojišču je padel I-oročnik Ernest Falatov, sin uradnika tukajšnje moške kaznilnice. — Sprevodnik južne železnice Ivan K 1 a s i n c, doma iz Maribora, se je v Trstu vsled padca tako hudo po-Škodoval, da bo težko okreval. Spravili so ga v bolnišnico. — L e m b a h pri Mariboru. Srećko R o b i č, vojaŠki oskrbovalni oficijal, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostne kolajne. — Konjice. Tukajšnji odvetnik in nadporočnik v rezervi dr. Anton Prus je prejel cesarsko pohvalno priznanje. — Šmarje pri Jel-Š a h. V rusko vjetništvo je prišel poročnik Martin Ferenčak, doma iz Šmarja pri Jelšah. V našem trgu in okolici se strahovito množijo tatvine na polju in vlomi. — Podo-vapriRačjem. V trgovini J. Mi-lauc na Gorici so vdrli roparji v hi-Šo ter izpraznili tam vse omare. V prodajalni so pregledali vsako vrećo in vsak zavitek. Ob pol 1. ponoči so vlomili okna in kopali zid. Ravno ti-sto noč so ropali v trgovini Fr. Novaka v Podovi in v drugih vaseh. Zasledili so jih sedaj nekje pod Bocem, kjer so baje skriti v gozdu v skalni jami. Imeli so baje zelo veliko slanine, moke, kave itd. Škof dr. Ivan Krapac t. Včeraj je umri v svoji zagrebski palači dja-kovski škof dr. Ivan Krapac v 73. letu svoje starosti. Zbolel je bil na vnetju pliuč. Škof Krapac je bil kakor znano, naslednik velikega Strossmaverja. Upravo dj.ikovske Škofije je prevzel provizorično posvećeni škof dr. Voršak. »Van Dola.« Kino Ideal predvaia iutri, v torek, 18., sredo 19.. četrtek 20. julija napeto zanimivo na frapantnih momentih bogato tridejan-sko dramo: Doživijaj van Dolov. Se-stavil Alfred Schirokauer. Glavne vloge so v rokah Guido Herzfelda, Frid. Zelnika in Aud Nissen; zadnja igra dvojno vlogo: deklico in nareje-no punico, čečo, ki naj njo predstavlja. Druga privlačna točka je »Moja nevesta — njegova žena«, tridejan-ska veseloigra s Mani Weisse in A. Pauligom v glavnih vlogah. V tej zabavni burki igra Hani Weisse lju-bosumno soprogo, ki se ćelo v stre-žaja preobleče, le da zamore ostati v neposredni blizini svojega moža. Neprekosljiva je komika Albert Pau-liga. — Sascha - Messtrov teden S7 b prinaša zopet zanimive slike z vseh bojnih pozorišč. Spored ni za mladino in se predvaja od torka 18. do četrtka 20. julija v Kino Idealu. — Petek 21. julija velik nordijski večer. — Ideal - Kino. Tri zajce je odnesei neki dečko iz drvarnice neke stranke v Spodnji Šiški. Policija ga zasleduje. Razne stvari. ~ *teron mesto^zlflja,- Cesar je do-volil, da*^e'^ Sođoce izdeliijejo vsi zlati redi iz brona. * Vojvoda Roaan, član franeoske poslanske zbornice, je bil v bojih pri Sommi ranjen in je na teh ranah umri. * Poneverjenie. Romunska vlada je poslala angleškega državnika Browna y London, da bi zanjo naku-pil bakrgne^aA'itriioIa. Brown je za-upano mu ^voto 400.000 lejev pone-veril,. f 0 m * Potres. V petek zvečer ob 10. uri 30 minut smo čutili — kakor že poročano — tuđi v Ljubljani par se-kund trajajoč potres. Čutili so ga tuđi v raznih drugih krajih, najbolj v hrvatskem Primorju. * Nove ruske banke. Iz Pariza poročajo, da Rusija ustanovi veliko Uralsko trgovsko banko za podporo in procvit rudarske industrije na Uralu in Banque Maritime za pospeševanje trgovske mornarice. * Časopis za ruske vjetnike v monarhiji. Na Dunaju je začel izhaja-ti tednik v ruskem jeziku pod naslovom »Nedelja«, kateremu je urednik stotnik Hugon Nagele. List je name-njen ruskim vojnim vjetnikom. * Redek lov v Savi. Zakupnik ribolova Ivan Bebić iz "Stare Gradiške je vjel blizu sela Mlaka soma, dolge-ga en meter in 30 cm, terital je /6BTcIl in 45 dek. Na trgu so ga prodali kilo po 4 K SCTv. * Ruski car v Črnovicah? Neki bukareški listi javljajo, da poseti ruski car Črnovice, in pristavljajo, da ga še ni spametovala skušnja v Lvovu, kamor je bil prišel lani in na-povedal z balkona, da Lvov ostane za vedno — ruski! * Profesor Mečnikov t. V Parizu je umri v soboto slavni profesor Ilija Mečnikov, predstojnik Pasterje-vega zavoda, v 12. letu svoje starosti. Profesor Mečnikov je rojen y gu-berniji Harkov ter je bil v mladih le-tih profesor na univerzi v Odesi. Leta 1S90. se je preseli! stalno v Pariz. * Mednarodnl žepnl tat Jos. Schindler iz Budimpešte je takoj, ko je prestal dolgoletno ječo začel zopet svoj stari posel. Policija ga ie prijela in prišel je zopet pred sodnijo, ki mu je prisodila sedem let ječe, kraljevska kurija pa ie znižala kazen na pet let. * Poljsko mestece Janov - Pod-laski zgorelo. Mestece Janov - Pod-laski ob Bugu je zgorelo. Ogenj je provzročil neki otrok, ko je bil brez varstva. Zgorelo je nad 100 poslopij. 400 družin, največ*2idje, je brez strehe. Dve osebi sta zgoreli, mnogo je ranjenih. * Bančni tat viet. Bančni uradnik Stephan, ki je v Berolinu ukradel za več kakor 1,300.000 kron vred-nostnih papirjev in s svojo ljubico ušel, je že prijet. Vjeli so ga v Mona-kovem. Pri sebi je imel nad 100.000 mark gotovega denarja, a neče pove-dati, kam je skril vrednostne papirje. + V ruskih šolah prenehaio s poukom nemškega jezika. Trgovci v Moskvi so skleriili, da bodo zahteva-li, naj se v vseh šolah preneha s poukom nemškega jezika in uvede naj se pouk angleščine. Iz Francije je došla vest, da je v 12 franeoskih lice-jih uveden ruski jezik kot obvezni predmet. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne tiskarae«. Potrtim srcem niznanjamo preŽalostno vest, da je naš dobri soprog, oziroma oče, stari oče, brat in tast, gospod Franfo Zdešar tevllarski mo|ttor dne 16* julija ob s/4l2. dopoldne po dolgi, mučni bolezni, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, zatisnll svoje trudne oči. % Pogreb predragega rajnkega bode v torek, dne 18. julija ob 5. popoldne iz deželne bolnlšnice k Sv. Krilu. Sv. maja zadušnica se Hod« darovala v četrtek ob 10. dopoldne v cerkvi Marijineg* Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 17. Julija 1916. 2247 iataloti ostali. I • Brez posebnega obvestila. ■■ ■— -......_________________________ _.._____________________---------------------—------------------------------------------------------------------**^-----------------------■-------------------------------- Stran 4.________________________________________' **jO¥eNaW NAaJUPV M 17. }■*** W*_____________________________________________l6!- ***. I V neizmern! težki boli naznanjamo \-scm sorodnikotn, prijateljem ta I znancem, da je naš preskrbnt, nadvse blagi, nepozabni oČe. stari oče, tast, I svak in stric, gospod 3©$ip Qomil$cl^ nadzornik južne železnioe v pokoju dan«, dne 16. julija ob i.'a 5. uri popoldne v 70 letu svoje starosti po I dolgi mukepolni bolczni, katero je tako potrpcžljivo prcnaSal, previđen s I sv. znkramenti za umirajočc mirno in lepo v Gospodu zaspai. I Pogreb blagega pokojnika se vrti v torek 18, t. m. ob 4. uri popoldne I iz hlšc žalosti, Rimska c 9, na pokopaHiče k Sv. Kriiu. I Masa zadušnica se bo darovala 19. t. m. ob 8. uri v trnovski cerkvL I Blagega pokojnika priporočamo v molitev, LJUBLJANA, dne 16. julija 1916. I Skof, Mlmlea, Vladimir, otroci. — a>r. Me ftkof, zdravnik zet. — Mlro Ikaf vnuk. 22:0 Potrti globokc žalosti naznanjamo, da je naš preljubtjeni Mag. ph. Danilo Pire lekarnar v Idr.'ji, dne 12 t. m. v sanatoriju dr. Hansa v Gradcu, v 48. letu svoje starosti, nenadoma preminul in da smo zemeljske ostanke preblagega rajnika položili dne 14. t. m. dopoldne ob 10. uri v lastni grob na centialnem graSkem pokopališču. V 1DRUI, dne 15. julija 1916. Zofija Pire roi. Vldmar, sonroea — Irns. Dmi, Branko, otroci. — Krista vdova Kamensek in Antoni|a Wirthol, pastorki. — Srfsa Bameniekf vnukinja — Matlia Pire, c <k poročena. Jfadovljica. 16. julija t9l6. Naznanilo. Dolgo in težko pričakovana Wm~ otvorltar Pm Ijokljaiislie konjske mm Ja paatal« tfajatv^l Poslovati začne v ara4o, dUa 1«. l«U{a 1916, M Trtmikl omt šL 11. »asprotl c. kr. tebačaa tovaraa. Mesnica bo otvorjeoa izrzemši torke in petke vsaki dan rjutraj od 5. — 9. ure in rvečer od 5. — 7. ure. Ob nedeljah in praznikih od 6 — 9. ure zjutraj. Cene primerne. Postrežba točna. Na mnogobrojni poset vabi najvljudneje Rudolf Schulz9 2248 konjski mesar. Naznanilo. časovnim razmeram in težkočam življenja odgovarjajoč sem se odločila od srede, dne 1S. fullfai 1.1. napref * atofl costilat na Triaaki eatttt M. 11, == upeljatl ===== kuhinjo s konjskim mesom. Odslej se bodo dobivala pri meni ob vsakem dnevnem času gorka mesna iedila po naj-nižtih cenah. Hyale2no bom sprejemala tuđi naročiia na kosila in večerje ter vedno točno in ceno postregta. TočiU bom slej ko prej vedno izborno Gdssovo marčno pivo in pristna dolenjska vina Na razpolago je lep senčnat vrt z zaprti m keglji$£em. Za obilen obisk se najvljudneje pri-poročam i Mici Zgonc, 2249 gostilničarka. Zaupno blago ! V pari prano in brezkalnc posteljno perje in puh od K 2-80 za kg naprej pripirito trfavtaa • p»st«l|alm p«r|«ai Ih pafcmt C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg itev. 8. Ustanovljena 1866. FOMBI ll«r«elaa kontaronea prlnaia na trg sa nisko mm aapol ali ali oiltieao blago. Tega pori« ae dri* pogoste oaiankl nosa in nosnagaj kl zrisnja tafto ter Matvono pripoaiore, ia so rasvllejo llUnko in molji. Mila Martlnakova in Fina dr. JenkOVa naznanjata pre/alostno vest, da je njiju ljubljeni oče9 ozir. deđy praded^ tast, svak in stric, gospod JOSIP MARTINAK c. kr. deželaega sodUča aadsvetmlk w pokofa In vltoi Fran Joiefovega reda včeraj ob %11. ponoći po dolgem bolehanju, previđen 8 tolažili sv. vere nenadoma preminul. Pogreb nepozahnega pokojnika se vrsi v torek, dne 18. julija 1916 ob 6. popoldne iz hise žalosti, Poljanska cesta st. 3, na pokopališče k Sv. Krištoftu . Sv. mase zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 17. julija 1916. ■ros poaofcnoga ofcrootila. Htstal PHNtal Stvti V *j«kI|lftL