GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXVII. - ŠT. 11 - 21. NOVEMBER 1985 Dan republike — naš največji praznik PROSLAVA SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ZGP GIPOSS LJUBLJANA Dvajset skupnih let Kot vedno, tudi letos nekako z nestrpnostjo in vznemirjenjem pričakujemo praznik naše državnosti. Kljub vsem zagatam, gospodarskim težavam, težji socialni situaciji tako zaposlenih, kot tudi ostalih plasti državljanov nam je globoko v zavesti, da ne damo svoje domovine. Vsem bralcem našega Glasila čestitamo za 29. november! Uredništvo Letos mineva 40 let svobode, 40 let, ki so pustila vidne in tudi bogate sadove v vseh porah našega življenja — gospodarskem, kulturnem in družbenopolitičnem. Večkrat smo v našem razvoju graditve socialistične samoupravne družbe prišli do stičišč, ko so nasprotja v sistemu močneje izražala potrebo po novih poteh, po dograjevanju ekonomskih zakonitosti, po utrditvi novih družbenih razmerij. Sedaj, kot kdajkoli bolj pritiskajo na nas tudi mednarodne ekonomske zaostritve in zapleteni meddržavni politični odnosi. Vse naštete razmere pogojujejo aktiviranje vseh pozitivnih socialističnih subjektivnih sil. Tako bomo letošnje praznične dni obeleževali tako z doseženimi rezultati v iztekajočem letu, kot tudi v pripravah na prihodnje leto. V letu 1986 so volitve v vse delegatske skupščine, od krajevne skupnosti do federacije. Zahteva je jasno izražena, da moramo voliti sposobne in delovno pripravljene ljudi. Socialistična zveza delovnega ljudstva vodi bitko za racionalizacijo in dvig kvalitete delegatskega sistema. V prihodnjem letu so tudi kongresi Zveze komunistov. Osnutek poročila o delovanju Zveze komunistov Slovenije med 9. in 10. kongresom je prišel te dni v razpravo. Tudi sindikalne organizacije se bodo morale v novih kadrovskih zasedbah na vseh nivojih odločneje spoprijeti z vzroki in pogoji vse težjega delovnega, samoupravnega in socialnega statusa delavcev. Tako tudi naša dejavnost znotraj DO, kot celotne družbe, je usmerjena v priprave in sprejemanje srednjeročnih gospodarskih in družbenih planov za obdobje 1986—1990. Bogatejši za izkušnje zadnjih let, ko prehajamo iz ekstenzivnega gospodarjenja na cilje kvalitetnega tehnološkega razvoja, na doseganje mednarodne kvalitete dela in seveda tudi produktivnosti, se vse bolj srečujemo z neskladji dosedanjega razvoja. Posebno se to odraža v naši panogi — gradbeništvu. Obseg sredstev za tisti del investicij — gradbenih del, ki nam daje delo, se občutno zmanjšuje. Del družbenega proizvoda, namenjenega za investicije, je padel od 39 na okoli 20 %. Razmerje med našimi zmogljivostmi in ponudbo del na trgu se tudi v tem letu ni občutno zboljšalo. Z obsegom pridobljenih del uspevamo dosegati še zadovoljive rezultate gospodarjenja, da lahko zagotavljamo socialno varnost zaposlenih in nekako sledimo močni inflaciji. Vse to so dejstva ,ki jih ob prazničnem razpoloženju ne bomo spremenili, ampak le s skupnim delom v prihodnje. S tem občutkom bomo v teh dneh zaključili dela in predali investitorjem nekatere objekte, s katerimi potrjujemo našo proizvodnjo in gospodarsko sposobnost. Franc Berginc Da, pred dvajsetimi leti, natančno 28. maja 1965, so gradbena podjetja GORICA iz Nove Gorice, INGRAD iz Celja, PIONIR iz Novega mesta, OBNOVA iz Ljubljane, SAVA iz Jesenic in STAVBAR iz Maribora podpisala sporazum o ustanovitvi poslovnega združenja za industrijsko gradnjo stanovanj GIPOSS. Leta 1967 sta v združenje pristopili še TEHNIKA iz Ljubljane in PROJEKT iz Kranja. Osnovni namen združenja je bila pospešena gradnja na velikih skupnih gradbiščih in kmalu se je na praktičnih primerih, pri izgradnji celovitih stanovanjskih sosesk pokazala prednost takšne povezanosti. Se več, osnovna dejavnost združenja je sčasoma postala preozka in glede na razpoložljive zmogljivosti ter sposobnosti posameznih članic združenja, je Giposs nastopal še pri gradnji industrijskih in turističnih objektov, mostov in viaduktov. Poslovno združenje je svojo dejavnost razširilo še na razvojno raziskovalno delo, skupen nastop v inozemstvu, združevanje sredstev za nabavo osnovnih gradbenih ma- terialov in izkoriščanje mineralnih sestavin. Obsežnejši program dejavnosti in razvoj družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov so narekovali višjo stopnjo združevanja. Tako pride konec leta 1973 do samo- Marko Bulc: »Se odločneje se Je treba lotiti skupne obdelave tujih trgov, skupnega projektiranja, skupnega nastopanja In skupnega Izobraževanja kadrov za delo v tujini In doma. Namreč, tudi v gradbeništvu klasična Inženirska znanja niso več dovolj, potrebna so nova znanja z uporabo Informatike ...« upravnega sporazuma o ustanovitvi SOZD Združena gradbena podjetja GIPOSS, da bi v smislu sodobne organizacije poslovanja, združevanju poslovnih funkcij in sredstev zagotovili večjo produktivnost dela, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Skupna raziskava tržišča doma in v tujini, osvajanje sodobnih tehnoloških sistemov gradnje, investicijska vlaganja v modernizacijo proizvodnje in u-sklajena izdelava samoupravnih splošnih aktov, naj bi bile osnovne prednosti te reorganizacije. Težki pogoji v gradbeništvu v zadnjih letih so vplivali na nekatere premike znotraj SOZD. Iz Gipossa sta izstopili delovni organizaciji Tehnika in Obnova, vključili pa so se Instalacija iz Ljubljane, Gradbeni finalist iz Maribora in novoustanovljena delovna organizacija Giposs Inženiring. Tako je zdaj skupna ponudba dejavnosti popolnejša. V SOZD Giposs je danes sedem delovnih organizacij s 53 temeljnimi organizacijami združenega dela in nekaj več kot 12 tisoč delavci. Vili Šuster Na proslavi SOZD Giposs, 14. novembra v Ljubljani, Je bil slavnostni govornik Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. V kulturnem delu je nastopil Ljubljanski oktet (na sliki), socialne pesmi je recitiral Boris Cavazza. Podelili so nekaj priznanj posameznikom In organizacijam (za Ingrad nobenega!?), zavrteli pa so tudi nov 15 minutni film o dejavnosti Giposs. Foto: Vlil Šuster GLASILO NAŠA SKUPNA OBVEZNOST KAKO SMO POSLOVALI V DEVETIH MESECIH LETOS Za uspešno pot Gradbeništvo še vedno v prihodnje leto v zagatnem položaju Glede na to, da vselej težje — iz številke v številko — uresničujemo osnovne cilje temeljne vsebinske zasnove glasila po sprotnem obveščanju, ker ne dobimo dovolj prispevkov s posameznih področij, bomo ob tej priložnosti opozorili na to, da Je »obveščati In biti obveščen« naša skupna obveznost. Vse temeljne organizacije In delovna skupnost skupnih služb so v skladu z zakonom o javnem obveščanju In določbah statuta delovne organizacije dogovorile vsebinsko zasnovo časopisa, katere o-snovnl namen Je: »seznanjanje delavcev o dogajanjih v delovni organizaciji, predstavljanje DO ter Izobraževanje In širjenje obzorja bralcev«. Natančnejšo opredelitev pa daje 2. člen pravilnika, ki nalaga nosilcem obveščanja naslednje: »Zasledujoč osnovni smoter, mora časopis — glasilo Ingrada objavljati predvsem sestavke z naslednjih področij: planiranje proizvodnje, izpolnjevanje planov ob periodičnih in zaključnih računih, sprememba planov z utemeljitvami, problemi pri uresničevanju proizvodnega plana, delitev dohodka med DO in družbeno skupnostjo, sistem delitve dohodka v DO ter spremembe v delitvi, sporazumevanje med temeljnimi organizacijami združenega dela, delitev osebnih dohodkov, sprejeti sklepi in druge samoupravne odločitve, z obrazložitvijo posledic v primeru uresničevanja ali neizpolnitve sklepov, predlog samoupravnih splošnih aktov, spremembe In dopolnitve le-teh z obrazložitvami, politika Izobraževanja, socialna In stanovanjska politika ter možnosti zaposlenih, podatki v zvezi s samoupravno kontrolo, priprave gradiva za seje družbenopolitičnih organizacij In organov ter sklepi In stališča z obrazložitvijo, delo delegatov In delegacij, delovni uspehi, prizadevanja In problemi TOZD ter manjših organizacijskih enot, novosti v proizvodnji, tehnologiji In organizaciji, delovni in življenjski pogoji delavcev, športno In družabno življenje članov delovne skupnosti.« Če so se naši osnovni smotri obveščanja spremenili ali, da nam nekateri družbeni vidiki ne dopuščajo, da bi pisali o vseh področjih, o katerih govori pravilnik, potem bo potrebno na novo dogovoriti Izvajanje temeljne vsebinske zasnove našega časopisa. Toda, pravilnik najbrž le ne bo potrebno menjavati, spremeniti bo treba le naš odnos do obveščanja In ker smo že zdavnaj spoznali, da lahko dobro samoupravlja in odloča o vseh pomembnih vprašanjih v kolektivu In v takšni ali drugačni skupnosti le dobro obveščen delavec. Zaostreni pogoji gospodarjenja vplivajo včasih destimulativno, drugič nekonstruktivno na reševanje zapletenih poslovnih nalog In na ustvarjanje samoupravne In družbenopolitične klime. Dobro obveščanje Je zato še posebej postala zahteva današnjega in jutrišnjega časa. Zato Izkoristimo naše obveznosti In možnosti za objektivno informiranje s ciljem, da uspešneje premagujemo vse naloge pred nami. Namen Glasila In informacij je vedno dvojen. Prvič se trudimo, da posredujemo Informacije In znanje za naše boljše poznavanje stvari. Drugič pa nas morajo Informacije aktivirati za premagovanje porajajočih, odloženih In nerešenih protislovij. Gre za probleme, ki so morda še posebno značilni za današnji čas, ko bijemo bitko za pridobitev čimveč del. Zato bi morali dobiti svoje mesto v Glasilu. Tega bi se morali zavedati prav vsi, še posebej pa nosilci odgovornih funkcij In nalog In tudi strokovni delavci, ki so že po svojih položajih dolžni obveščati člane kolektiva. Tudi preko Glasila kolektiva bi morali dograjevati Informacije In ne samo na sejah samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, zborov itd. In zato še enkrat za konec — naši smotri In cilji obveščanja se niso v ničemer spremenili, s težavnostjo gospodarskega položaja so dobili le še večji pomen. Zato Ima napisana beseda zlasti zdaj svojo največjo moč In veljavo. Ne pozabimo zato na to. Za obveščanje smo odgovorni prav vsi! Uredništvo Otvoritev novega proizvodnega objekta v steklarni »Boris Kidrič« Rog. Slatina je bila 23. novembra 1985 Pogoji, v katerih se odvija gospodarska dejavnost so letos zahtevnejši od prejšnjih let. Pod vplvom upadajoče kupne moči prebivalstva je videti, da se učinkovitost gospodarjenja na vseh ravneh ne izboljšuje tako kot je bilo načrtovano v začetku leta, pa tudi delitev, oziroma vse vrste porabe niso usklajene z izhodišči, postavljenimi na začetku leta. V tem položaju se gradbeništvo še vedno nahaja v zagatnem položaju. Po podatkih, objavljenih v dnevnem časopisju, so naložbe realno zmanjšane nekalo za 15% glede na predhodno leto in so na skrajni spodnji meji, ki ne dovoluje več gospodarske rasti v OZD, kaj šele napredek v gradbeni panogi. Prevladujočo neugodno sliko v Ingradu popravljajo temeljne organizacije: GO Slovenske Konjice, Gradbeništvo Rogaška Slatina, GO Laško, Lesni obrati, Mobilia, Prevozi in Projektivni biro. Te TOZD imajo boljšo proizvodno dinamiko in na tej osnovi obetajo boljše proizvodne rezultate vse do konca leta. Učinki kvalitativnih dejavnikov gospodarjenja so v naši delovni organizaciji še vedno preskromni. K slabši učinkovitosti gospodarjenja pa je pripomogla visoka inflacija in z njo visoka rast cen. V takih pogojih je zaradi negotovosti in nestabilnosti poslovanja pri investitorjih naraščala zahteva po nerealno kratkih rokih izgradnje objektov, v finančnem pogledu pa so investitorji želeli z dajanjem avansov izključiti vpliv rasti cen. Posledica takega načina se je odražala na slabših poslovnih izidih. V tem času se je pri delavcih stopnjevala občutljivost za oblikovanje sistema delitve osebnih dohodkov o-ziraje se na vedno višje cene osnovnih življenjskih potrebščin. K temu je večkrat pripomogla še kakšna nepreverjena vest o visokih poprečnih osebnih dohodkih v drugih OZD. Zaradi tega je prihajalo do nezadovoljstva, upadala je marsikje prizadevnost pri delu, prihajalo je do pritiskov za splošno povečanje osebnih dohodkov ne glede na rezultate poslovanja. Ugotavljamo, da so pritiski za povečanje osebnih dohodkov ne da bi dosegali planirane višine sredstev a-kumulacije posledica deloma močnega zaostajanja realnih osebnh dohodkov iz prejšnjih let, deloma pa naraščajočh izdatkov za osnovne življenjske potrebščine. OBRAZLOŽITEV POGOJEV GOSPODARJENJA IN FINANČNIH REZULTATOV V OBDOBJU JANUAR—SEPTEMBER 1985 V DO GIP »INGRAD« CELJE Doseženi poslovni rezultati po zaključnem obračunskem obdobju januar—september 1985 na ravni DO GIP »INGRAD« Celje so sicer na splošno zadovoljivi, vendar v povezavi z gospodarskimi tokovi zunaj Ingrada (inflacija, nelikvidnost, spremembe predpisov) in ob bližajoči se zimi, nehote vzbujajo dvome o uspešnem zaključku poslovnega leta. Menimo, da je še čas, da se morebitnemu poslabšanju poslovnih rezultatov upremo z vsemi silami, čeprav vemo, da nanje vplivajo s težavo pridobljena dela v gradbeni operativi, da je različno prisotna konkurenca v občinah in da dodatno zapletajo neugoden položaj še cenovni ter drugi vplivi. Pomemben učinek na poslovne izdide v obravnavanem obdobju so imele likvidnostne razmere. V celotnem obračunskem obdobju ugotavljamo izboljšanje likvidnosti, saj smo v posameznih obdobjih plasirali v druge OZD vse viške sredstev. Na ta način smo ustvarili prihodek iz naslova obresti, kar pa je bilo prehodnega pomena glede na sezonsko delo v gradbeništvu. Ocenjujemo, da bomo do konca leta zaradi tega izkazali visoke izdatke za obresti. Za boljše razumevanje — sedanja obrestna mera je 72% kljub realnemu znižanju. V obravnavanem obdobju so bile v strokovnih službah DSSS prisotne aktivnosti na področju izdelave planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1986—1990 in aktivnosti pri pripravi internih splošnih aktov s področja razporejanja dohodka, čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke ter s področja združevanja in delitve sredstev sklada skupne porabe. V naslednjem obračunskem obdobju pa bodo ražmere v sistemu gospodar- skih tokov verjetno drugačne, zaradi napovedanih sprememb v zveznih in republiških predpisih. Spremenjeni bodo naslednji zakoni: — zakon o temeljih deviznega sistema, — zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, — zakon o temeljih bančnega in kreditnega sistema, — republiški zakon o sistemu družbenega planiranja, — zakon o zajamčenem o-sebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v OZD, ki poslujejo z izgubo. Finančna uspešnost TOZD Zaostrene gospodarske razmere so se v obravnavanem obdobju najbolj odrazile v poslovanju TOZD IGM Medlog, ki izkazuje izgubo v višini 37 milijonov in 70 tisoč din. Zaradi izkazane izgube bo v skladu z veljavno zakonodajo potrebo izdelati sanacijski program. V tem programu bomo posebno skrbno analizirali vzroke za nastalo izgubo. Veliko pozornosti bomo posvetili tudi dohodkovnim odnosom med temeljnimi organizacijami, kajti TOZD IGM zagotavlja gradbenim temeljnim organizacijam pretežni del polproizvodov, gramozov ter peskov. Temeljne organizacije, ki so devetmesečno poslovno obdobje zaključile brez oblikovanja poslovnih skladov ali so samo delno formirale sklade so: GO Celje, GO Šentjur, GO Žalec, GO Ljubljana, Proizvodni obrati In Mehanizacija. Najuspešnejše temeljne organizacije v Ingradu pašo kot smo že v uvodu te Informacije navedli: GO Sloven- ske Konjice, GO Rogaška Slatina, GO Laško, Lesni obrati, Mobilia, Prevozi In Projektlv ni biro. Flnančno-ekonomski center BILANCA RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA - INGRAD SKUPAJ v 000 din Elementi 1984 1985 85/84 DOofcG. PLANA 85 CELOTNI PRIHODEK 6.787.82? 11.366.202 167 79 PORABLJENA SREDSTVA 5.188.169 9.145.248 176 79 PRIMERLJIVA PORAB.SREDSTVA 5.613.475 163 - Od tega: emortiz.po predpisani stop. 159.871 283.565 177 83 DOHODEK 1.599.658 2.220.95* 139 77 PRIMERLJIVI DOHODEK 1.174.352 189 - SKUPAJ OBVEZ. IZ DOHODKA 771.643 664.707 86 86 PRIMERLJIVE OBVEZNOSTI IZ DOH. 402.709 165 - ČISTI DOHODEK 828.015 1.556.247 188 74 BRUTO OSEBNI DOHODKI 801.77* 1.418.471 177 84 SSP - stanov.del 18.894 35.496 188 40 - spl.del 7.257 21.441 295 33 Poslovni sklad 12.539 62.213 496 52 Rezervni sklad 28.949 55. 696 192 44 IZGUBA 41.398 37.070 90 - Opomba: Na podlagi sprememb zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka In dohodka (Ur. list SFRJ, št. 56/84) nekatere ekonomske kategorije v letu 1985 niso primerljive z enakim obračunskim obdobjem v letu 1984. Zaradi tega smo porabljena sredstva, dohodek in obveznosti iz dohodka, ugotovljene za obdobje od I. do IX. 1984, preračunali na nov obračunski sistem leta 1985. BLIŽA SE KONEC LETA Kako naprej? Do konca letošnjega leta nas loči le še dober mesec. Za izpolnitev letnega plana, zaradi nastopajoče zime, ni več veliko možnosti. Že po podatkih iz 9-mesečnega obračuna je razvidno, da predvsem gradbena operativa pri doseganju plana realizacije zaostaja za 7 %, kar vrednostno pomeni cca 660.000.000,-din. Vzroke za nastalo situacijo je iskati predvsem v pomanjkanju del na TOZD GO Žalec, Laško, Ljubljana in deloma tudi Celje, kar je prisotno skoraj celo letošnje leto (Glej grafikoni). Pridobivanje del v zadnjih mesecih je počasi v upadanju. Kljub temu nam je u-spelo v posameznih TOZD gradbene operative pridobiti nekaj zanimivih objektov. Če naštejemo le večje objekte, je stanje naslednje: TOZD GO CELJE Hala grafike AERO Celje, brv čez Savinjo v Levcu, Ve-flon II Cinkarna Celje, obrat BaS Cinkarna Celje, stanovanjski bloki — Vrapče Zagreb, adaptacija doma Svobode Celje, nadaljevanje izgradnje bolnice v Celju. TOZD GO LAŠKO TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Preureditev kotlarne Konus Slov. Konjice, nadaljevanje stanovanjske izgradnje v Zrečah in Slov. Konjicah. TOZD GO ŽALEC Obnovitev tlakov v TT Prebold in nekaj manjših vzdrževalnih del. TOZD GO LJUBLJANA Zunanja ureditev pri Elmi — Črnuče, Osnovna šola Koseze, stanovanjski blok Gl-POSS skupno s SCT Ljubljana, Kino Domžale, Zaklonišča Domžale, stanovanjska izgradnja Domžale, Hlevi AIPK Banja Luka, Integral Ljubljana III. steza. TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Vratarnica TAM Maribor, Samski dom TAM Maribor, stanovanjski blok Rogaška Slatina, zunanja ureditev pri Zdravstvenem domu v Pregradi, adaptacija hotela TTG Podčetrtek, dograditev hale za modno konfekcijo v Pregradi. Po dosedaj sklenjenih pogodbah je za leto 1986 predvidenih del za gradbeno o-perativo ca. 2,350.000.000 din. Nadalje predvidevamo, da se bo iz leta 1985 preneslo v naslednje leto zaradi ne- Sredi oktobra je bila otvoritev nove glasbene šole Vlč-Rudnlk v Ljubljani izpolnjenih obveznosti in povečanja obsega del še ca. 1,000.000.000 din. Tako bo začasni start za posamezne TOZD gradbene operative spomladi 1986 še kar ugoden. Nekatere TOZD GO pa za pričetek gradbene sezone 1986 nimajo še nobenih prevzetih del. Kot primarna naloga nas vseh, kakor tudi vodstev TOZD, je intenzivno delo pri pridobivanju del za naslednje leto. Le s polno zasedenostjo naših zmogljivosti si lahko obetamo uspešno poslo- vanie k. Vldall Drago Roškar, vodja objekta, Ing. Janez Pogačnik (ZIL — nadz. org. za el. Inst.) In Vlado Toplak, delovodja na objektu glasbene šole v Lubljani Vzdrževalna dela v Papirnici Radeče, večja vzdrževalna dela za SSS — Laško in več fasadnih oblog po sistemu »Demit«. TOZD GO ŠENTJUR Večja vzdrževalna dela v Železarni štore, AB — konstrukcije za servisne delavnice Gradbinec Kranj, Upravna zgradba Unimetal Zagreb, AB — konstrukcija Beti Metlika, AB — konstrukcija Metalna Maribor, Vzdrževalna dela za Petrol Celje, AB — konstrukcija za elektro delavnico rudnika Hrastnik, AB — konstrukcija Rudis Trbovlje za univerzal B. Luka. DoscttAnie mana afai/zac / 7Z za / zraz- V prejšnjem mesecu odprt nov hotel »Dravinja« v Slovenskih Konjicah ZAHVALA Delavci Glasbene šole Vlč-Rudnlk izrekajo posebno ZAHVALO delovni organizaciji GIP Ingrad Celje, TOZD Gradbena operativa Ljubljana za izjemen In dragocen prispevek pri izgradnji šole. Podpis: ravnatelj Mile Skrabar Iz TOZD Gradbeništvo Rog. Slatina Inž. Miran Krklec, direktor TOZD, Majda Bobek, šef gradbišča in Stanko Bukšek, gradb. tehnik, dan pred otvoritvijo objekta v Rogatcu Steklarna »Straža« v Rogatcu je letos proslavila 125. letnico obstoja tudi z otvoritvijo novega energetskega objekta Jubilejne nagrade V letošnjem letu bomo jubilejne nagrade podeljevali še po veljavnem pravilniku. Tako, da je osnova za u-veljavljanje pravice do jubilejne nagrade v letošnjem letu delovna doba, dosežena v GIF INGRAD CELJE. V Samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DO GIF INGRAD Celje, pa se predlagajo spremembe za uveljavljanje pravic do jubilejnih nagrad. V prihodnjem letu se bo kot osnova za uveljavljanje pravic do jubilejnih nagrad štela skupna delovna doba, to je ne samo delovna doba dosežena v GIF INGRAD CELJE in njegovih pravnih prednikih, temveč tudi delovna doba dosežena v vseh drugih oblikah združevanja dela. V prehodnem obdobju petih let pa bodo delavci, ki vseskozi združujejo delo samo v GIF INGRAD CELJE in njegovih pravnih prednikih, uveljavljali pravico do jubilejnih nagrad za 15 in 25 let. Za delavce, ki so dosegli 35 let delovne dobe samo v DO GIF INGRAD CELJE še naprej ostanejo enake jubilejne nagrade kakor do sedaj. Jubilanti 1985 Na pripombe po objavljenem seznamu jubilantov, smo naknadno ugotovili, da izpolnjujejo pogoje za jubilej v letošnjem letu še naslednji člani delovne organizacije: — 15 let — TOZD GO CELJE PETROVIČ Petar — tesar TOZD MEHANIZACIJA PEVEC Jože — strojnik, LAMPENSPERGER Ivan — bagerist. — 10 let — TOZD GO CELJE BRKIČ Besim — strojnik, DEJIČ Stojan — skladiščnik TOZD GO Šentjur NIKOLIČ Nenad — tesar TOZD Mehanizacija MIKLAU2IČ Vlado — avtomehanik, REMUS Sonja — knjigovodja, ŠEGA Stanislav — monter žerjava DS SKUPNIH SLUŽB POŽENEL Anton — planer Osnovna šola »Miško Kranjec« v ljubljanski Krajevni skupnosti »Bratov Babnik« v šiški Urejanje invalidskega varstva Po določilih ustave ima delovni človek pravico do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost, zaradi česar je družbena skupnost dolžna ustvarjati pogoje za takšno delo; delovni ljudje in občani, ki niso popolnoma zmožni za delo pa imajo pravico za ustrezno zaposlitev in posebno varstvo pni delu. Zakon o združenem delu nalaga temeljnim organizacijam dolžnost, da zagotovijo varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb, s tem, da se jim zagotovijo prekvalifikacija, oziroma dokvalifikacija ter dela, oziroma naloge, v katerih bodo lahko delali po prekvalifikaciji, oziroma dokvalifikaciji. Glede na to načelo so organizacije dolžne v primeru, ko imajo na razpolago ustrezno delo, za katero se je prijavilo več oseb, dati pri izbiri prednost nezaposlenim invalidnim osebam, če ustrezajo njihove strokovne in druge zmožnosti zahtevam tega dela. Invalidne osebe in delovni invalidi imajo pravico: — do razporeditve na u-strezno delo, oziroma naloge ter pravico do dela s skrajšanim delovnim časom; — do prekvalifikacije, oziroma dokvalifikacije; — do ustreznega denarnega nadomestila; — pravico do ustrezne zaposlitve invalidnih oseb in delovnih 'invalidov, ki v času nastanka invalidnosti niso bili v delovnem razmerju. Pravica delovnega Invalida do dela na drugem ustreznem mestu se ugotovi s sklepom pristojnega organa Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja, v temeljni organizaciji pa se uresniči s sklepom o razporeditvi k ustreznim drugim delom, oziroma nalogam, če je bil delavec v času invalidnosti v delovnem razmerju, oziroma s sklepom o izbiri delovnega invalida na določena dela, oziroma naloge, če delavec v času nastanka invalidnosti ni bil v delovnem razmerju ali če gre za invalidno osebo. Pomembno je, da ima delovni inva- lid, ko čaka na začetek dela, pravico do ustreznega nadomestila ustreznega dohodka. Pri tem je potrebno upoštevati, da pri razporejanju in zaposlovanju invalidov ne gre za razporejanje zaradi delovnih potreb, temveč za posebno obliko razporeditve zaradi varovanja že pridobljene pravice do dela, oziroma varovanja pravic do dela z družbenimi sredstvi delovnega invalida. Pri uresničevanju pravice do dela z ustrezno krajšim delovnim časom je obveznost temeljnih organizacij predvsem v tem, da omogočijo delovnemu invalidu, da dela z ustreznim delovnim časom na svojem, oziroma ustreznem delu, kar je odvisno od sklepa skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja. Pravica do zaposlitve delovnih invalidov, ki v času nastanka invalidnosti niso bili v delovnem razmerju in invalidnih oseb, se realizira predvsem z uresničevanjem prednostne pravice pri izbiri delavca na prosta dela, oziroma naloge. Tudi v zvezi z realizacijo te pravice je treba skrbeti za ustrezno prireditev delovnih priprav in delovnega okolja, da so čimbolj dostopna tudi invalidnim osebam. Zato morajo organi u-pravljanja vsako leto preverjati realizacijo teh obveznosti in si prizadevati za zagotavljanje zaposlenih možnosti tudi v drugih organizacijah, če same teh možnosti nimajo. Delovni invalid, ki ni več sposoben opravljati svojih del ima pravico do prekvalifikacije, oziroma dokvalifikacije in sicer v tem smislu, da se čimprej usposobi za ustrezno delo v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo, kar se izvaja s praktičnim delom na drugem ustreznem delu, z izobraževanjem na ustreznih šolah in tečajih in s pridobitvijo strokovne izobrazbe ter usposobljenosti po načelih in merilih za izobraževanje odraslih. Le v soglasju z delovnim invalidom se prekvalifikacija opravi tudi z izobraževanjem ob delu. Delovni invalid ima po dokončani prekvalifikaciji, oziroma dokvalifikaciji pravico in dolžnost opravljati drugo u-strezno delo, za katero se je usposobil s prekvalifikacijo in sicer z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Če pa se delavec ne ravna po sklepu o razporeditvi in noče opravljati dela, na katerega je razporejen, stori hujšo kršitev delovne obveznosti. V zvezi z uresničevanjem pravice do nadomestila osebnega dohodka je temeljna organizacija dolžna omogočiti delovnim invalidom, da lahko uveljavijo pravice, ki jim gredo na podlagi zakona, statuta in Saš ter, da tudi v materialnem smislu zagotavljajo sredstva za izplačevanje tistih nadomestil, ki bremene sredstva organizacije. V ustreznem samoupravnem splošnem aktu delavci določijo višino nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na začetek dela na ustreznem drugem delu, oziroma za čas čakanja za začetek prekvalifikacije. Delavci se v samoupravnem splošnem aktu odločijo ali bodo izplačevali nadomestila osebnega dohodka tudi v primerih, ko bodo delavci razporejeni na ustrezna druga dela zaradi spremenjene delovne zmožnosti ali zaradi nevarnosti za nastanek invalidnosti. Za razliko od nadomestil, do katerih je delavec u-pravičen na podlagi zakona, je pri teh nadomestilih potrebno, da delavci v samoupravnem splošnem aktu pravico do le teh najprej določijo, nato pa tudi opredelijo višino nadomestila. Delavci s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavci, pri katerih je nevarnost za nastanek invalidnosti, o čemer izda ustrezno izvedeniško mnenje invalidska komisija, oziroma drugi izvedenci določeni od skupnosti, imajo pravico do zaposlitve na ustreznem delu v določeni meri pa tudi do prekvalifikacije. Ida Dimeč V SKLOPU SOZD GIPPOS GRADI TUDI INGRAD V ALŽIRU Z obiska v Arzevvu Gradnja 4.000 stanovanj v Arzevvu je danes tako daleč, da potekajo zaključna instalacijska in finalna dela na I. fazi, saj morajo biti prva stanovanja predana investitorju februarja 1986. Da je to gradbišče, kjer sodeluje GIPOSS v okviru Inprosa, Jugoslavija v malem, ni potrebno posebej poudarjati. Danes je na gradbišču že 850 jugoslovanskih delavcev, Gipossovih pa je okrog 150. Razen tega pa so tukaj tudi Alžirci — po sporazumu bi naj bilo razmerje 1:1. Vzporedno z naraščanjem zaposlovanja, pa se vlečejo tudi problemi v zvezi z nastanitvijo in prehrano. Delavci prebivajo v lično urejenih kontejnerjih, dodatno pa smo zgradili tudi objekt, ki bo re- Na ravni skupnega gradbišča Je ustanovljen tudi politični aktiv. Delavce Glpossa zastopa Mile Kitič ševal stanovanjsko stisko na gradbišču. V naselju je občutiti željo po ustvarjanju prijetnega o-kolja, kjer prednjačijo delavci Ingrada. Delavci so si u redili sedežne garniture in vrtičke pred kontejnerji, kjer se ob večerih razvije prijeten klepet. Tukaj še posebej pridejo do veljave »potujoči kovčki« s pošto in konkretnejšimi zadevami. Težko bi našli v Arzevvu človeka, ki ne bi poznal Metke iz Ingrada. Osebno jo seveda poznajo le Ingradovci, ostali pa jo poznajo predvsem kot organizatorko in skrbnico za pošiljanje delavcev na delo v tujino, ki ne preneha v tistem trenutku, ko avion z delavci odleti iz Jugoslavije. Štajerci se radi postavijo s takšno pozornostjo in sodelavce povabijo tudi na Šilce domačega, ko prispe kovček iz Celja. Moramo namreč vedeti, da v Alžiriji svinjskega mesa in raznih salam ne moreš kupiti, prav tako pa tudi žganih pijač ne. še vodo za pitje je treba kupovati v steklenicah in zato si lahko predstavljate, kako veseli so delavci, ko prispejo domače dobrote. Na splošno je namreč veliko pripomb na enolično hrano in nečistočo, ki je v kuhinji. V tem prostoru dela večje število Alžircev, kar povzroča nejevoljo Gipossovih in tudi drugih delavcev. Družabno življenje se odvija v TV dvorani, kjer so na Pred bivalnimi kontejnerji so sl delavci uredili prijetne kotičke, kjer se ob večerih razvije klepet o delu In življenju v Arzewu In seveda tudi doma Del Ingradove ekipe na gradnji 4.000 stanovanj v Arzevvu, skupnem gradbišču Glpossa Franc Karner, vodja IBK na skupnem gradbišču, (na sliki v sredi) s svojimi sodelavci voljo tudi video kasete, v knjižnici, ki še ne razpolaga z zadostnim številom knjig ter na nogometnem igrišču. Posebno pozornost je vzbudil Urankarjev Slavko, ki je vsakodnevno delo popestril z dviganjem uteži. Marsikdo je čudno zmajeval z glavo, ko je opazoval njegovo zagnanost, kljub temu pa je našel Za proizvodnjo izdelkov IBK je na skupnem gradbišču za dolžen Ingrad v Arzevvu tudi ljubitelje tega napornega športa. Vročino, ki vlada v Arzevvu, je ublažil začetek hokejske sezone v domovini. Letos, ko imajo svojega predstavnika v prvi zvezni ligi tudi Mariborčani, se vrstijo stave o tem, kdo bo boljši: Jesenice, Celje, Maribor... Tudi takšne drobne iskrice popestrijo enolično afriško življenje. Prostega časa je res zelo malo in glede na zamude, ki se vlečejo že od vsega začetka, ga bo v prihodnje še manj. Lahko rečemo, da so naši delavci pripravljeni poprijeti za delo, saj si vsi žeiijo, da bi uspešno zaklju- čili največji jugoslovanski projekt gradnje stanovanj v tujini in se čimprej vrnili v domači kraj. Posebej je pohvalna pripadnost Gipossu, kar z zavistjo priznajo tudi delavci ostalih udeleženih delovnih organizacij. Direktor izgradnje 4.000 stanovanj v Arzevvu je v razgovoru med drugim dejal: »Z delavci in vodstvom Giposso-vega gradbišča smo popolnoma zadovoljni«. Prijetno je slišati takšno pohvalo, posebno če se nanaša na tiste, ki so oddaljeni več tisoč kilometrov od doma! Tekst In foto: Majda Toplak kadrovske vesti RUDIJU V SPOMIN! Kruto je spoznanje, da ni več med nami našega sodelavca Rudija Gajšaka. Težko je izbrati besede in izraziti bolečino v srcu, katero čutimo ob njegovi nenadni smrti. Resnica, da smo ga za vedno izgubili iiz naše sredine je boleče odjeknila v kolektivu. 2e v rani mladosti ga je gradbeni poklic zvabil iz rojstnega kraja Kostel breg pri Pregradi Po izučitvi zidarskega poklica, pridobljenimi Izkušnjami in opravljeno strokovno šolo, je kot delovodja leta prevzemal odgovorne naloge na področju operativnega dela pri vodenju zahtevnih gradbenih objektov. V naši delovni organizaciji je združeval delo več kot 33 let. Poleg svojega poklicnega dela se je vključeval tudi v delo samoupravnih organov na nivoju TOZD ter DO. Njegov lik poštenega, vestnega tovariša nam bo ostal v trajnem nepozabnem spominu. Sodelavci TOZD GO Laško JANEZ STRITAR Pred dobrim mesecem smo se poslovili od našega sodelavca Janeza Stritarja, ki je 25 let delal v naši delovni organizaciji kot kvalificiran tesar. Težko smo dojeli, da je bilo to zadnje slovo od človeka in sodelavca, s katerim smo preživeli mnogo lepih in težkih trenutkov. Janez Stritar se je rodil pred 56. leti v okolici Krškega. V našo sredino je prišel kot že izkušen tesar. Njegovo delo je bilo vrsto let povezano z montažo lesenih strešnih konstrukcij in tovariš Janez je vseskozi kazal izjemen smisel za reševanje praktičnih konstrukcijskih problemov na objektih, kjer je delal. V času svojega dela je vzgojil veliko dobrih tesarjev. Kljub težki in zahrbtni bolezni, je do zadnjega ohranil stik s sodelavci in kazal zanimanje za dogajanja v DO, tako, da smo ga vsi spoštovali. Njegova zadnja pot nas je globoko pretresla in zavedamo se, da smo z njim izgubili dobrega in marljivega delavca, ki bo ostal vzor ostalim v naši sredini. Andrej Novak LIDIJA BRATINA Dne 28. 9. 1985 je po kratki in hudi bolezni v 55. letu starosti za vedno odšla iz naše sredine sodelavka Lidija. Petnajst let je z nami delila dobro in slabo. Bila je na različnih delovnih mestih, zadnja leta kot koordinator materialnega knjigovodstva na izpostavi finančno-računo-vodske službe v Ljubljani. Do zadnjega dne je vestno in skrbno opravljala svoje delo ter bila za zgled ostalim sodelavkam. Tudi družinska tragedija ji ni zlomila močne volje do življenja in dela. S skromnim spominom nanjo se ji za vse njeno tovarištvo in pomoč pri delu iskreno zahvaljujemo. Sodelavke OURO POLGAR Dne 24. septembra letos smo se za vedno poslovili od vestnega sodelavca, dobrega tovariša in vzornega delovodje, Dura Polgarja. Težko smo dojeli kruto resnico, da je iz naših vrst odšel sodelavec, ki je dolgih 25 let združeval delo v GIP Ingradu. Delal je ves čas v Ljubljani, vendar vrsto let na terenu. Do zadnjega je bil poln optimizma in delovnega zagona. Nobeno delo mu ni bilo pretežko, povsod ga je uspešno opravljal in bil vzor mlajšim sodelavcem, ker jih je bil vedno pripravljen učiti in pomagati. Duro je bil rojen 1929. leta v Belici, občina Čakovec. Čeprav je bil vsa leta, ki jih je preživel v Ingradu, ločen od družine in rojstnega kraja, je bil doma in na delu dosleden ter priljubljen. Dragega sodelavca in tovariša Dura bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci TOZD GO Ljubljana JANEZ JESENOVEC Medtem, ko smo se v ljubljanskih TOZD v kratkem poslovili kar od treh dolgoletnih sodelavcev, nas je globoko pretresla nova vest, da smo izgubili še enega. Dne 30. oktobra tega leta je pri opravljanju rednega dela v kamnolomu Hrastenice tragično preminul 49 letni voznik tovornega vozila, Janez Jesenovec. V TOZD Prevozi Ljubljana se je zaposlil pred enajstimi leti in vseskozi marljivo opravljal delo voznika tovornega vozila. Delovnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Prevozi ZAHVALA Ob smrti najine drage mame MARIJE GNILŠEK se Iskreno zahvaljujeva TOZD Mehanizaciji, posebno sodelavcem strojnega parka In e-lektro servisa ter sodelavcem na gradbišču Banka v Celju, ki so nama izrekli sožalje, poklonili cvetje In se udeležili spremstva na njeni zadnji poti. Sinova Stanko In Mirko z družinama ZAHVALA Ob izgubi očeta ANTONA SKROBARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DSSS za darovano cvetje In izrečena sožalja. Ksenija škrobar V mesecu septembru in oktobru smo na novo kadrovali 58 delavcev, od tega se jih je 9 vrnilo iz JLA. V istem razdobju je odšlo iz delovne organizacije 67 delavcev, od tega 1 v JLA. UPOKOJENI SO BILI Invalidsko ČEKOL Ružiča, kuharica iz menze, rojena 25. 9. 1945, delo je združevala od 6. 4. 1967 do 9. 9. 1985, stalno bivališče ima v Celju, Na otoku 9. FILIPOVIČ Bogdan, železo-krivec iz Medloga, rojen 6. 1. 1936, delo je združeval od 6. 2. 1975 do 3. 9. 1985, stalno bivališče ima v Vrbajncih, Rastik 70. GAJŠEK Milan, zidar iz Celja, rojen 21. 1. 1938, delo je združeval od 10. 5. 1957 do 18. 10. 1985, stalno bivališče ima v Celju, Lopata 18/č. LIPIČNIK Marta, čistilka iz skupnih služb, rojena 13. 3. 1940, delo je združevala od 28. 12. 1978 do 3. 10. 1985, stalno bivališče ima v Celju, Kovinarska 16. MOČIČ Stojan, gradbeni delavec iz Celja, rojen 20. 8. 1933, delo je združeval od 6. V septembru in oktobru 1985 je bilo obravnavanih 22 kršiteljev delovne obveznosti. V 4 primerih zaradi manjših kršitev ni bil izrečen ukrep, bili so izrečeni 4 opomini, ostali ukrepi pa so: Javni opomin MUHIČ Muradif in MUHIČ Ahmed, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva ir? zapuščanje delovnega mesta, oba TOZD GO Celje. Denarna kazen 5% OD RABIHIČ Halli, neopravičen izostanek z dela 1 delovni dan in odklanjanje dela — TOZD IGM Medlog. Prenehanje delovnega razmerja — pogojno KRBULJIČ Abduselem, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Lju- ZAHVALA Delovni organizaciji Ingrada še posebej TOZD Laško in sodelavcem se najtopleje zahvaljujem, ker ste ml ob težkih trenutkih nenadne smrti dragega očeta RUDIJA GAJ-SAKA stali ob strani, me bodrili In nudili pomoč. Topel občutek obdaja človeka, ko se zave, da kljub strašni nesreči In globoki bolečini ne ostaja sam, ampak čuti oporo soljudi velike družine, kateri pripada. Še enkrat iskrena hvala. Zlatko Gajšak z družino 5. 1971 do 18. 9. 1985, stalno bivališče ima v Maglaju, Gornja Bočinja 82. TUŠEK Martin, skladiščnik iz Šentjurja, rojen 8. 11. 1927, delo je združeval od 3. 1. 1974 do 9. 9. 1985, stalno bivališče ima v Celju, Trubarjeva 6. Predčasno KADUNC Anton, čuvaj iz Ljubljane, delo je združeval do 31. 8. 1985. Umrli so GAJšAK Rudi, gradbeni delovodja iz Laškega, rojen 15. 7. 1930, delo je združeval od 4. 12. 1956 do 7. 10. 1985, stalno bivališče je imel v Celju, Lopata 18/b. Zapustil je ženo Liziko, hčerko Nado in sina Zlatka. STRITAR Janez, tesar iz Ljubljane, delo je združeval do 17. 9. 1985. POLGAR Duro, gradbeni delovodja iz Ljubljane, delo je združeval do 22. 9. 1985. BRATINA Lidija, materialni knjigovodja iz DSSS izpostava Ljubljana, delo je združevala do 28. 9. 1985. Konec oktobra je bilo na delu v Alžiriji 54 delavcev. Marija Ugovšek bljana (pogojno na 6 mesecev); ŠPENKO Danilo (neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva in vinjenost na delu, TOZD GO Ljubljana (pogojno na 3 mesece); JE-ZERČIČ llija, neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni, TOZD GO Celje (pogojno na 6 mesecev); BEČIRI Bečir, spanje med opravljanjem čuvajskih del, TOZD Mobilia (po tretji obravnavi na disciplinski komisiji in pogojno na dobo 1 leta); KLANČAR Jože, TOZD Prevozi, vinjenost na delu — večkratno (pogojno na 6 mesecev). — dokončno BAGARIČ Luka, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni (DS TOZD Prevozi spremenil ukrep v pogojno na 6 mesecev); TAURER Rudi, neopravičen izostanek z dela 30 delovnih dni — TOZD Prevozi; JURGEL Nikola, neopravičen izostanek z dela 30 delovnih dni, TOZD Mehanizacija; JAKOB Anton, neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni, TOZD Proizvodni obrati; MEMČIČ Alih, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, Laboratorij DSSS; PETROVIČ Milenko, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni TOZD Mobilia (DS TOZD Mobilia spremeni v pogojno na 6 mesecev). Popravek V prejšnji številki Glasila je pri kršitvi prenehanja delovnega razmerja — pogojno LOVREK Janko za neopravičeni izostanek z dela 32 delovnih dni napaka — pravilno se mora glasiti za 3 delovne dni. kršitve delovnih obveznosti Naši sodelavci odhajajo v pokoj V zadnjih letih so našo delovno organizacijo zapustili zaradi upokojitve številnih delavci, ki so mnogo prispevali v prvih povojnih letih in pozneje k razvoju in rasti Ingrada. Zato ni čudno, če generaciji, s katero so delali in gradili novi današnji Ingrad, ostaja občutek, da je z njimi odšel del generacije, ki je vedno trdno verovala v gospodarsko in družbeno moč svojega delovnega kolektiva. O vseh, ki so se upokojili, smo na tem mestu zapisali, se jih spomnili, čeprav priznamo, nekaterih preskromno, le toliko, da so odšli in to objavili v rednih kadrovskih vesteh, pa vendarle. | , . <1 Alojz Lakovič-Laki Med letošnjimi upokojenci je tudi Alojz Lakovič — vsem znan pod imenom LAKI. Tiho, neopazno za širše okolje se je upokojil v februarju, ko je dopolnil 57 let starosti. V podjetju je bil zaposlen polnih 25 let in je eden od starejših članov kolektiva TOZD Mehanizacija. Ob prihodu v DO je bil zadolžen za opravljanje del in nalog tehnologa prevoznih storitev. Skupaj z organizacijsko in kadrovsko rastjo delovne enote Mehanizacija je tudi on opravljal zahtevnejša dela, da bi zadnja leta bil zadolžen za urejanje prometne, zavarovalne in druge tehnične dokumentacije za obsežen vozni in strojni park. Vsi, ki ga le malo bolje poznamo, vemo, da je njegova neozdravljiva trajna ljubezen letalski motor in od tod seveda tudi letalo. Njegova prejšnja redna zaposlitev je bila v Aeroklubu Celje in se je leta 1960, skupaj s soto-varišem Vinkom Kramžarjem zaposlil pri Ingradu. Sedaj, ko ob njegovi upokojitvi u-stvarjamo celotno podobo njegovega delovnega izraza, ugotavljamo, da je živel za delo v podjetju in za delo v Aeroklubu. Ker je to vedno delal na najbolj pošten način, vedno za skupne interese in nikdar z namenom, da stopi v ospredje, je to znal združiti v celoto, da ni trpelo niti delo v podjetju in delo v Aeroklubu. V obeh sredinah je užival in uživa nesporno avtoriteto strokovnjaka, ki pozna svoje delo. Laki je bil vedno med prvimi, ki so se borili za uspešno samoupravno in politično delo znotraj TOZD kot na nivoju DO. Opravljal je različne odgovorne funkcije v sindikatu, samoupravnih organih in v ZK. Njegova o-sebna lastnost — »trikrat premisli — predno napačno poveš«, ga ni nikdar silila v ospredje. Jasno izražena stališča za skupne cilje, kazanje na nepravilnosti, nestrinjanje z oportunizmom in podobne lastnosti, katere danes nemalokrat pogrešamo pri članih ZK, so njega krasile in jim je ostal zvest še danes. Skromen, oprt na lastne moči, je ostal tudi v zasebnem življenju. Mirno, brez hrupa je njegova družina živela v skromnem družbenem stanovanju, dokler si ni iz prihrankov v zadnjih delovnih letih zgradil prijeten dom. Upamo, da smo v teh kratkih vrsticah skromno, kot je on sam, podali oris Lakija tistim mlajšim članom, ki ga niso osebno dovolj poznali. Laki — srečno! Franc Berginc Maks Gajšek upokojen Pred kratkim je odšel v pokoj naš sodelavec Maks Gajšek, operativni vodja ključavničarskega obrata v TOZD Proizvodni obrati. Maks je bil eden tistih, ki je polnih 32 let delil s kolektivom dobro in slabo. S pridobljenimi kvalifikacijami strojnega ključavničarja, se je februarja leta 1953 zaposlil v našem gradbenem podjetju s takratnim imenom Beton. Kot perspektivni delavec in strokovnjak, je kmalu opravil mojstrski izpit in nato prevzel vodenje ključavničarske delavnice. Tako vse do upokojitve. Vestno je opravljal naloge, ki so mu bile naložene, tako na delovnem mestu kot operativni vodja, kakor tudi na družbenopolitičnem področju. Leta 1958 je postal član ZK. Nobena naloga mu ni bila pretežka, vsako je izvršil z veseljem in dosledno. Kot ključavničar si je nabral veliko izkušenj, katere je pozneje kot vodja s pridom prenašal na mlajše delavce. Skozi leta dela je kot operativni vodja vzgojil številne kadre — ključavničarje, na katere je danes lahko samo ponosen. Iz zametkov skromnega obrata, ki je dolga leta deloval v utesnjenih prostorih, se je v času njegovega operativnega vodenja razvil lep obrat, ki se danes lahko loti najrazličnejših del — do najzahtevnejših konstrukcij. Ni še dolgo tega, ko se je obrat preselil v nove sodobne prostore, ki so tudi primerno opremljeni za proizvodni program, od mostnega dvigala, do ostale opreme in se tako otresel odvisnosti od ostalih delovnih organizacij. Ob 20-letnici Ingrada je Maks prejel Red dela s srebrnim vencem. Ob odhodu iz naše sredine v zasluženi pokoj želimo Maksu še mnogo zdravih let in da bi še dolgo užival sadove trdega in napornega dela. Sodelavci Družbenoekonomski položaj mladih Iz govora predsednika KS ZSMS Na volilno-programski konferenci Občinske konference Zveze socialistične mladine Celje je tvorno sodelovala tudi delegacija mladih iz Ingrada. Zato povzemamo nekaj misli iz govora predsednika Lilija Blaža. Poudaril je, da je v današnjem času vse večji razkorak med potrebami združenega dela in dejanskim stanjem na področju izobraževanja in vzgoje. Potrebno je zagotoviti odločilen vpliv združenega dela na obseg in sestavo vpisovanja v usmerjeno izobraževanje in racionalizacijo šolskega o-mrežja, verjetno pa bo potrebno tudi zgraditi enoten sistem usmerjenega izobraževanja. Eden izmed perečih problemov mladih je vsekakor zaposlovanje. Prepričani smo, da je rešitev problema zaposlovanja mladih verjetno v rokah zaposlenih, in sicer v večji solidarnosti in odgovornosti. Prizadevati si je potrebno, da se v zavesti vsakega mladinca gradi pozitiven odnos do dela, do večje produktivnosti dela, do delovne discipline in do tega, da zagotovitev zaposlenosti pomeni biti zaposlen za vselej. Hitreje je treba širiti proizvajalne možnosti in večati materialne osnove združenega dela, hkrati pa se v sa • moupravnih organih in delegatskih skupščinah boriti proti negospodarskim investicijam in nepremišljenemu investiranju. Potrebno je najti ustrezne ekonomske ukrepe — verjetno na področju davčne politike — s katerimi bomo hitreje zagotavljali dodatno spodbujanje, angažiranje sredstev in dela občanov v drobnem gospodarstvu ter ustvariti možnosti za smotrnejše in učinkovitejše angažiranje sredstev povratnikov z začasnega dela v tujini. Boriti se je potrebno za boljše pogoje dela, za večjo izrabo delovnega časa, za večjo ustvarjalnost; šele potem pa razpravljati o bonificiranem delovnem času ali skrajševanju le tega. Večkrat je že bilo poudarjeno, da mora biti vsaka stabilizacijska politika, ki jo izvajamo, usmerjena tudi k ustvarjanju možnosti za novo — produktivno zaposlovanje, prekvalifikacijo suficitarnih v deficitarne kadre, uvedba de- la v več izmenah — seveda, kjer je to ekonomsko upravičeno. Zelo aktualno vprašanje mladega človeka, mlade družine kot osnovne celice je seveda tudi stanovanjsko vprašanje. V tem obdobju se obravnavajo mnogi dokumenti, ki bodo krojili naš nadaljnji razvoj, mlade generacije, in sicer zakon o stanovanjskem gospodarstvu, srednjeročni in dolgoročni plani občine in republike — pa tudi pri nas v DO obravnavamo podobno tematiko in sprejemamo takšne akte. Vsekakor se bodo stanovanjski problemi mladih morali reševati v okviru celotne stanovanjske politike. Pristopiti bo potrebno k izdelavi realnih programov financiranja stanovanjske graditve v organizacijah združenega dela, dosledneje uporabiti merila za dodelitev stanovanja, delovni prispevek posameznika, uporabiti že stoječe prostore v stanovanjske namene — adaptacija podstrešij, kleti... ter resno pristopiti k že začeti akciji »Imaš hišo — vrni stanovanje!« Predsednik je ob koncu svoje razprave orisal tudi stanje v sami mladinski organizaciji ter pripomnil, da je odraz dela republiške konference ZSMS z vsemi problemi tudi delo v občinskih konferencah, s tem pa tudi v posameznih osnovnih organizacijah. NAS GRADBINČEK POŠTENOST ZA ZGLED V ponedeljek, 14. oktobra 1985, je na gradbišču TOZD GO Celje (objekt zaklonišča in vratarnice Aero) naš učenec RUDOLF PERNAR (zidar — 2. letnik), doma Iz Virovltl-ce, sicer pa stanuje v Domu Dušana Finžgarja, našel denarnico, v kateri so bili osebni dokumenti In 11.000,00 dinarjev gotovine. Takoj Jo je odnesel k delovodji in skupaj sta nato našla srečnega lastnika (pečarski delavec Iz Obnove). Ta je takoj ponudil nagrado, vendar jo je najditelj ponosno odklonil. Primer, vreden pohvale! Cveto Sitar NOCOJ NE BOM PRIŠLA Do grla sem bila sita tvojih vsakodnevnih vprašanj: »Kaj bova počela?« in mojih zdolgočasenih odgovorov: »Ne vem.« Bila sva naveličana drug drugega, ker sva se preveč poznala in ničesar ni bilo na tebi, kar bi se mi zdelo novo in tudi ti nisi našel na meni ničesar, kar ti ne bi bilo znano. Razšla sva se, ker nisva prenesla utesnjenosti in ker sva bila premlada za utečeno enoličnost. Razšla sva se, ker sva želela odkrivati neraziskano in doživljati nevsakdanja presenečenja. tvoj poljub je bil hladen tvoj objem mlačno mlahav in da greš si mi rekel že dolgo mi nisi zašepetal da me ljubiš a tudi tega da me ne maraš nisi še nikoli povedal vseeno čutim čeprav si pristavil naj pridem k tebi vendar nocoj me ne bo in tudi jutri ne bom prišla še manj pojutrišnjem dovolj mi je tvojih odhodov dovolj imam tvojih vprašanj pojdi in se ne vrni ob pustih večerih sem hodila k tebi te poljubljala in vedela da si mi odveč da sem ti odveč da sva že davno tujca da se bova razšla brez joka brez grdih besed da se bova razšla kot prijatelja naveličana prijateljstva prihajala sem k tebi a nocoj boš sam nocoj me ne bo nocoj ne bom prišla BIŽA GRADBINEC CCCm'*m jen NOVINAR RTV LJ. čtugo) ZGODNJE VINO OVISEJEVA titŽELA POŽIREK TEKOČINE REKA V VOJVODINI VODIČ LUTK kovinska PLOŠČICA križank sestavil „V|L| ŠUSTER NOROST, PRETIRAN* STRAST tovarna ZIDAKOV VEL KLASA ARABSKI ŽR£»EC KNJIŽEV- NIK PUŠČAVA V ČILU BRUŠENO steklo etika, nravnost II raiDhsiirei moško STRANI- ŠČE SLAST t>0 TCbl HFRC(r- < AMERICIJ ORAČ. STAR, fmAVEN VRSTA JEDI slovenski šahist (VASJA) KOČO RACIN to-IME EtlPČ. SVETI BIK TURSKI POLITIK ŠPANSKA REKA KOLEKCIJA .ILIRIJE" AVSTRO. NOVINAR. AGENCIJA NOČNO ZABAVIŠČE rrsNKA NE