V Kočevju, dne 21. decembra 1928
Poštnina plačana v gotovini.
Leto II.
Št. 12.
Izhaja vsakega 15. v mesecu.
Naročnina do konca leta 1928 20 Din.
Števika poštno-čekovnega urada Ljubljana 12.592.
Glasilo gospodarstva, prosvete in politike.
Uredništvo in upravništvo. Kočevje št. 18. - Telefon št. :5 Oglasi: mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru.
V uredniškem delu vrstica 10 Din
Vsebina: Mala bilanca ob desetletnici ujedinjenja. — Božič. — Proračuni javnih korporacij. — Tedenske vesti. — Iz NRS. — Inserati.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1929!
vošči
vsem naročnikom, prijateljem in bralcem
Uredništvo.
Mala bilanca ob desetletnici ujedinjenja.
Kočevje, 1. decembra 1928.
Pred desetimi leti so tlačili Hrvate in-Srbe Madžari, nas Slovence pa Nemci. V državnem uradu, na pošti, pri železnici itd. se je našega človeka le trpelo, komandiral pa mu je predpostavljeni Nemec ali Madžar, ki je rad svoje šefovstvo predstavljal kot naraven izraz nadvrednosti svoje rase kot Her-renvolka in manjvrednost rase podrejenega. Naš obrtnik, trgovec in industrijalce ne samo da ni imel za svoje ustvarjanje državne podpore in kredita pri avstroogerski banki, ampak se je nasprotno v le premnogih slučajih uporabljala državna moč, uprava in kredit v otipljivem namenu, da se našega človeka v njegovem stremljenju udari, Nemce in Madžare pa podpre. Postalo je jasno, da se je v državnih avstrijskih organih naselil naskri-vorna velenemški Volksrat, ki je v vseh važnejših gospodarskih in upravnih vprašanjih bil zakulisni dirigent potom svojih zaupnikov. Kar smo ustvarili pred vojno Slovenci na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, Srbi v Vojvodini in Bosni, smo ustvarili iz svoje moči in proti državni volji ter v trdem boju z državnimi organi ter našimi narodnimi nasprotniki. Kot najplemenitejša in najvišja ideja iz tega boja je logično izšla misel, da bi dosegli lastno državo, da bi bili v vsem lastni gospodarji na svojih tleh. >
Srečno izbrana in prevdarna politika kraljevine Srbije in srečno končana svetovna vojna sta nam vrgli ta cilj v naročje preje nego smo si se par let preje zamogli sami resno želeti. Dosegli smo lastno skupno in novo državnost, kateri je žrtvovala kraljevina Srbija svoje ime in svoje nesmrtne zastave ter državne embleme, mi smo pa prinesli v skupno zajednico širne bogate pokrajine ter šolanost iz boja z dosedanjimi svojimi gospodarji, vsi skupaj pa trdno voljo, da si zgradimo ob Adriji jako slovansko državo po načelih zapadnoevropske demokracije.
Vsak normalno politično in pametno misleči človek bi dejal, da smo šli, ko smo se oprostili tujskih spon, naravnost s poletom na državno graditeljsko delo, da si postavimo krepko sokolsko gnezdo na kršnih kraških skalah ob Adriji, pa tja globoko notri v Alpe, Podonavje in do predvrat Soluna, s ciljem vodeče balkanske države, ki naj tvori posredovalni most med Zapadno in Srednjo Evropo na eni ter Orijentom na drugi strani, obenem pa naj bo trdnjava miru, slonečega na mirovnih pogodbah, ki so vzpostavile zopet mir, red in svobodo v Evropi.
Tisti, ki so računali s temi cilji in delom naše države, v prvih desetih letih še niso
prišli na račun. Ne more se zanikati velikansko civilizatorno in kulturno delo, ki ga obavlja naša država v južmh pokrajinah, ki jih je dobila v stanju turškega srednjega veka. Šolstvo, zdravstvo, javna varnost, ceste, železnice in kulturne ustanove na vseh poljih so tem pokrajinam v tem desetletju preobrazile lice. Te dežele se evropizirajo v najboljšem pomenu te besede. Deloma velja to tudi za Bosno in Hercegovino, dočim je predvojna Srbija bila že pred vojno v polnem položaju evropske demokratske države. Da se je tudi v prečanskih krajih nekaj zgodilo, svedoči popolno narodno šolstvo v Sloveniji z univerzo na čelu in isto v Vojvodini s fakulteto v Subotici. Ni pa umela naša desetletna Zajednica ustvariti enotne sebi odgovorne, rekel bi suverene zavesti skupnosti z eno državno in narodno voljo in skupnim političnim ciljem vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da še več: niti enotne zakonodaje nam ni prinesla desetletna Zajednica ter je predvidoma še ne bo tako hitro.
To je slaba bilanca. Tem slabša, ker se opaža, da medsebojno zaupanje mesto da raste, pada.
Manjka v politični naši areni moža, ki bi umel ubrati faktično obstoječe skupne strune Srbov, Hrvatov in Slovencev ter jih z veščo roko združiti v prijeten akord, v plodovito zajednico. Ker stoji zajednica na najširši demokratični podlagi, bi ta akord moral preobraziti naše stranke, kar bi se dalo doseči s primerno menjavo volilnega zakona.
Naj bo drugo desetletje plodovitejše, srečnejše!
S.
Božič
je izrazit praznik miru in sprave. Ne morda kakšne jokave ali hinavske. Ta bi itak ne držala. Tudi ne take sprave in miru, ki bi za vedno prekinila interesna nasprotstva. To bi bilo protinaravno. Ker življenje je boj in boj je življenje. Ko se človek neha boriti, neha živeti. Nimajo zastonj vsa narodna ljudstva izrednega spoštovanja do boja sposobnih, bo-jaželjnih mož ter si jih postavljajo za voditelje v pričakovanju, da bodo umeli i sebi i svojim priboriti mesto na solncu. Isto velja v spremenjenih oblikah še danes ne samo v politiki, ampak tudi v gospodarstvu. Aktivnost je ustvarjajoči faktor, aktivnost pa pomeni hoteno spreminjanje obstoječega, kar vodi do obrambe onih, ki so na obstoječem interesi-rani, torej boj. Pasivnost, zadovoljnost z obstoječim, torej mir in počitek, pa vodita do po-vžitja obstoječega, k nedelavnosti, razpadu in poginu. Takega miru ne zahteva in ne slavi naš Božič. Naš Božič hoče le, da se v teh dnevih posveti človek tudi samemu sebi in skladju svojih in tujih interesov. O Božiču se je rodil sam Bog v osebi Sina; Božič pomeni torej tudi pomladitev in prereditev ne samo v telesnem, ampak tudi v duševnem smislu; pre-roditev in pomladitev našega mišljenja in čustvovanja ter udejstvovanja v mladem, plemenitem smislu.
In v tem smislu želimo tudi mi vsej naši javnosti: Vesele božične praznike!
Proračuni javnih korporacij.
Meseca oktobra vsakega leta imajo župani po vseh občinah izobesiti občinski proračun za bodoče koledarsko leto. Vsakemu volilcu pristoji skozi 14 dni pravica, da opozori župana na to ali ono postavko njegovega proračuna, da se zviša ali zniža ali vstavi za to ali ono občinsko potrebščino nova. Meseca novembra ali začetkom decembra sklepajo občinski odbori o tem proračunu z dvotretjinsko večino. Sklep se mora razobesiti skozi 14 dni na občinsko tablo ter ima vsak volilec pravico pritožbe proti temu proračunu na velikega župana. Po preteku tega roka predloži župan originalni proračun z vsemi prilogami in pritožbami v rešitev in ev. potrdilo proračuna Velikemu županu, na kar dobe davčni uradi potrebne izkaze in navodila za izterjavo občinskih doklad.
V tem času sklepajo tudi okrajni cestni odbori svoje proračune za predstojeće koledarsko leto. Svoje izdatke krijejo s cestnimi dokladami na direktne davke.
Meseca novembra se sestanejo po zakonu tudi oblastne skupščine, ki sklepajo o potrebah oblasti. Tudi njih izdatki se krijejo z oblastnimi dokladami in nakladami.
Končno sklepa v tem času tudi finančni minister in finančni odbor parlamenta o d r -žavnem proračunu. Državni proračun se vodi pri nas od 1. aprila do 31. marca. To leto se imenuje budžetarno leto.
S tem pa še niso vse javne doklade izčrpane. Imamo še posebne okrajne doklade za zdravstvo ter šolstvo okraja in konečno tam, kjer je odpravljena bira, malenkostno versko in božjeslužno doklado kot nadomestek bire ali kot prinos za cerkvene zgradbe itd. za ripadnike dotične vere.
Z novim letom 1929 stopamo v območje novega davčnega zakona. Za davčne zakone velja isto kot za vino, čim starejši, tem boljši. Občinske in druge doklade se zaenkrat še ne morejo izraziti v procentnem razmerju, ker donos novih davkov še ni poznan. Znane so le vsote, ki jih posamezne javne korporacije zahtevajo. Pri tem se opaža, da se te korporacije pri svojih proračunih prav malo ozirajo na obstoječo gospodarsko krizo in pomanjkanje denarja. Večina občin, okrajnih za-stopov in oblastev zvišuje svoje zahtevke. Tako je n. pr. kočevska mestna občina sprejela z nemško večino proračun, ki zvišuje prejšnje proračune, ko je gospodarila slovenska večina, na trikratno višino, pri čemur so že pred letom doklade početvorili. Ljubljanski oblastni odbor je imel 1. 1928 proračun v iznosu po Din 55 milijonov na razpolago, za 1. 1929 pa zahteva 70 milijonov Din. Podobno je z mariborskim oblastnim odborom.
Državni proračun je ostal na približno isti višini kot lansko leto, 12 milijard Din. V tem obsegu kot lani se bodo tudi v 1. 1929 gibali ' davčni predpisi.
Ako računamo, da imamo v državi 33 oblasti in da odpade na vsako povprečno 40 milijonov Din oblastnih davkov, vidimo, da nas stanejo oblasti kakih 13—14 milijard Din letno.
Nič manje občine. K temu pridejo še cestne in druge doklade, tako da mirno lahko računamo, da nas stane v Jugoslaviji javna uprava kakih 40 milijard Din.
Za naše pretežno poljedelsko in delavsko kmečko državo je pr 12 milijonih prebivalstva to vsekakor ogromno breme. Tem večje, ker se nahaja naše gospodarstvo v krizi ter vlada pomanjkanje denarja na vseh koncih in krajih. Saj pride pri teh številkah na vsakega državljana in državljanko, vštevši deco v zibelki nad Din 3000 letnih plačil za javno upravo.
—ic.
Tedenske vesti.
Proslava rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra se je izvršila po celi državi kar najsvečanejše. Enako proslava desetletnice obstoja države Srbov, Hrvatov in Slovencev ter zmage Entente z zavezniki nad centralnimi cesarstvi.
Umrl je odličen rodoljub gospod dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem, ljubljenec zlasti delavskih in revnih slojev. Naj bo plemenitemu možu ljubljena domača gruda lahka!
Prestavljen je iz Kočevja v Poljanice pri Dolenjskih Toplicah učitelj g. Alojzij P r i m o-ž i č. Bil je izboren glasbenik in družabnik ter ga bo zlasti mlajši slovenski naraščaj v Kočevju težko pogrešal.
Cercle francais Kočevje ima svoje družabne konverzacijske večere vsak četrtek ob S. uri zvečer v Veliki kavarni desno. Novi lektor prof. Vey je te . dni krožek obiskal ter se izredno zanimal za njegovo delovanje. Ob priliki napravi predavateljski večer s skioptični-mi slikami. Ker je bil predsednik dr. Sajovic odsoten, je gospoda profesorja sprejel tajnik prof. dr. Ilc. Gospod profesor si je zaeno z gospo soprogo ogledal tudi »Dijaški Dom«, ki mu je izredno ugajal.
Za profesorja francoščine na državni realni gimnaziji v Kočevju je imenovana gdč. dr. Strletova iz Ljubljane.
Nova tekstilna tvornica Kočevje, »Kočevje«, družba z o. z. že obratuje v dosedaj postavljenih objektih. Tvornica napravlja zlasti ponoči s krasno svojo lastno iluminacijo jako ugoden vtis.
Trasiranje železniške proge Kočevje Vrbovsko je končano.
Kolo jugosl. sester, podružnica Kočevje,
bo obdarovalo letos za božičnico, nad 100 revnih šolskih otrok brez razlike narodnosti. Za tako akcijo je bil v Kočevju že skrajni čas.
Iz NRS.
Klub narodnih poslancev NRS se nahaja v znamenju čakanja. Večini poslancev se zdi, da se javnost še vedno ni toliko urila in da se zlasti na Urvatskcm še ni ustvarila ona atmosfera, ki omogoča prevdarne in dozorele volitve.
Zlasti je treba tudi počakati, da se vidi, ali je zveza HSS in Pribičevičelve SDS trdna in solidna politična tvorba ali pa le taktičen pojav ad hoc. Sor esni glasovi, ki trdijo slednje. Ti glasovi izhajajo predvsem iz položaja in stališča slovenskih demokratov. Federalna Slovenija pvmenja konec slovenske SDS, pa tudi na Hrvatskern s Pribičevičem ne bo v tem slučaju dosti boljše. Samoohranitev pa je tudi v politiki faktor, s katerim se mora računati. Resni politični krogi računajo vsled tega, da je principijelno nasprotje v teh te-
meljnih vprašanjih med SDS in HSS nepre-nestljivo ter prelom najmanje teoretični že podan. Račumijo, da je le še vprašanje časa. da bo ta prelom viden tudi na zunaj.
Obstoja pa nevarnost, da si vjprašanje federativne ureditve države prilasti-ta SLS in NRS ter s HSS stvorila zgodovinsko važen fait accomipll. Zlasti ker Davidovičevih extra-tour ocividno ni jemati preveč1 resno.
V vsakem slučaju se nahaja SDS v pre-karnem položaju. Da je februarja 1928 stopila zaeno s HSS v vlado, ko se je nudila tako lepa prilika, bi sigurnoi ne bilo 20. junija ter vseh njegovih posledic, ki pa se čim da-Ijetern bolj obračajo v izključno škodo odsotne opozicije. Čas deluje 'za vladine stranke. In življenje ne pozna rekviminacij. Tudi po glasoviti septemberski seji Glavnega odbora NRS se je nudila KDK krasna prilika, da se oprime Stanojeviča ter stvori z NRS ogromno večino v državi, ki bi držala lahko desetletja. Toda trma je bila očividino večja nego pamet. In tako so se, hočeš nočeš, tudi prijatelji KDK v NRS morali opredeliti na čakanje. Ker politika je realizacija možnega. A s trmoglavostjo ni mogoče voditi pametne politike. In s tem je KDK- tudi v klubu NRS dosegla ravno nasprotno kot pa je bil njen interes: Izredno enotnost kluba.
Med tem čakanjem na dozoritev dogo-kov pa NRS ne dirži rok križem. V klubu in po parlamentarnih odborih ustvarja načrte novih zakonov, ki naj ustvarijo čimpreje
enotnost zakonov v celi državi. A pred vratini stoji državni proračun, tudi tega je treba brezpogojno čimpreje sprejeti. In tako gre politično in gospodarska življenje svojo pot nemoteno naprej....
Seja mestnega odbora NRS Kočevje se
vrši na Štefan dan dne 26. decembra ob 10. uri dopoldne v prostorih odvetniške hiše dr. Sajovica.
Srezki odbor NRS za srez Kočevje ima
ima svojo sejo dne 30. decembra t. Lob 10. uri dopoldne v odvetniški hiši svojega predsednika v Kočevju.
Vsem članom in prijateljem NRS — vesele božične praznike in srečno Novo leto.
Velika kavarna
vošči vsem svojim cenjenim gostom in prijateljem
Veselo in srečno Novo leto 19291
tfočevje — zVf//a in N(aks N[ucolini.
Izdajatelj in urednik: Ferdo Jonke, Kočevje. Tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Predstavnik za tiskarno: Alb. Kolman v Ljubljani.
DIJAŠKI DOM
Kočevje.
Največji srednješolski tovrstni internat Jugoslavije.
Sprejema Se dijake, ki so vpisani na Državni realni gimnaziji v Kočevju. Pod vodstvom aktivnih srednješolskih profesorjev.
Celoletna kompletna oskrbnina Din 6750*—.
Lastna ekonomija, — Lastni vrtovi. — Igrišča. — Sport. — Radio. — Strogo
razdeljen čas za zabavo in učenje.
Zahtevajte brezplačen prospekt. ★ Telefon st. la.
Zobni atelje
BORIS BAN, Kočevje
vis ä vis župne cerkve, hiša tvrdke PETER PETSCHE
izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova.
--------CENE IN DELO BREZ KONKURENCE!----------
X
♦
❖
“ Zadružna gospodarska banka d. d., Ljubljana H
m
®
®
®
®
m
®
m
®
®
®
podružnica Kočevje, Ljubljanska cesta.
Centrala Ljubljana.
Delniška glavnica in rezerve: nad 16,000.000 Din.
Vloge: nad 250,000.000 Din.
Promet: nad 11.000,000.000 Din.
Nakup in prodaja valut in deviz	Vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice	Menični eskont. Lombardiranje
po dnevnem kurzu.	proti ugodnemu obrestovanju.	vrednostnih papirjev.
Nakazila v tu- in inozemstvo najhitreje in najceneje.	Kulantna provedba vseh bančnih poslov.
Podružnice:	Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj,
Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik.
Ekspozituram Bled.
®
m
®
®
®
®
m
®
m
®
®
ü®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®