J. E. Bogomil: Na letovišču. ^jj^aj pa je to? Na letovišču! Stavim, da ne veste ^plft vsi, kaj je to. Kakšen Ljubljančan bo žc vedcl? ® Ali pa še kateri v trgu in v večji vasi? Letovišče! Kadar sc prično velike počitnice, takrat je na-vadno prav huda vročina. Vaši bratci in sestrice, ki hodijo v mestne šole, pridejo damov. Premožnejši Ljubljančani, Tržačani in še mnogi drugi pa takrat tudi zapnste mesto in gredo ali na Bled ali v Bohinj ali pa kam drugam. Malo ptočft od večmesečnega truda. Marsikak tneščan ima v tcm kraju celo svojo hišo. Pravijo ji »vila«. Kraj pa imcnujejo »Ietovišče«. Tako vilo so imeli tudi Robičevi iz Ljubljane gori na Bledu. Tja so prihajali vsako leto na letovišče, Kako prijetni so jim bili tisti dnevi! Zlasti ondi ob jezeru je bilo rilno priietno glledati urne ribice, ki so švigale semintja za drobtinicami kruha, ki so ga jim otroci metali v vodo. Pred desetimi leti so bili Robičevi tudi na Bledu. Ravno so se nekega dnc ob jezeru igraJi ^^HlML ^ta Kako Pazi varuje Verico. tŠtk ^^^^^^^^g^^^^M Leto ZT___________ANGELČEK__________Stran 89 otroci. Kar jih pokliče mama: »Zorko, Slavko, Da-nica! Hitro!« Urno steko otroci na mamino klicanje proti vili. Stric so jih prišli obiskat iz Ljubljane. Seveda ne praznih rok. Pa koliko novic so prinesli, pa pozdra-vov od tistih, ki so ostali doma. r Kar se domislijo stric: »Ali — kako pa — ali imate samo tri? Kje je pa Verica?« ^Oh, res! Kje je Verica?« ponovi mama. »Z nami je bila pri jezeru,« povc Danica. »A kje je sedaj?« »Ne vem.« »Ne vem! Oj, ti otroci! Brž pogledatl« Urno zbeži skokonoga mladina proti jezeru. Ondi — v najbolj skritem kotu pa se je začel ogla-šati — strah! Strah namreč: »Kaj bo, če je Vcrica padla v jezero? Kdo bo kriv? Kaj bo, kaj bo?« Dobro, da je minulo samo s tem strahom! »O-o-o-o-o!« so zavpili otroci vsi hkrati, ko so zagledali Verico in — Pazija zraven nje. Brž so šli klicat ata in mamo in strica, naj pridejo gledat, kako Pazi varuje Verico. In res — vredno pogleda! Kako ponosno gleda Pazi okrog sebel Zraven njega se pa Verica igra in prav nič ne sluti, kako sama je tu. In v kakšni nevar-nosti! Samo malo naj se premakne, pa bo v jezeru! Ztorko in Slavko in Danica so jih potem nekaj slišali. Bolj grenkih namreč. Pazi je bil pa pohvaljen. Dobro se mu je zdelo, bolje ko otrokom!