t. 210
MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG03LAVTJ |0L €L mm ta

v soboto. S« septembra 1927.
Letnik Lil
EDINOST
Češki fašisti
praga, L septembra.
Na dnevni red razprav po listih in v javnosti čehoslovaške republike je prišlo v zadnjih dneh vprašanje delovanja čeških fašistov. Prav za prav bi bilo bolj pravilno, ko bi tu govorili o «fašistih» z navedmca-mi. Dejstvo je namreč, da so ljudje v zadnjih letih nazvali fašistovskega vsak izrazitejši pokret ekstremne j ših nacionalistov, kot se je pojavil po raznih državah, četudi ni imel tak pokret skoro nobene sorodnosti s pravim italijanskim fašistov-skim pckretom; nobene sorodnosti v ciljih in namenih, v obsegu, odločnosti itd. Sicer ni mogoče zanikati, da so na postanek sličnih gibanj vplivali tudi veliki uspehi, ki jih je fašizem žel v Italiji. A istovetiti se ta gibanja ne smejo.
Vendar pa, da ne bo zmede, bomo tudi mi še nadalje govorili o čeških fašistih, kakor je ta izraz splošno v veljavi.
Pozornost čehoslovaške javnosti je torej, kakor že omenjeno, obrnjena sedaj na delovanje čeških fašistov. Povod za to so dali fašisti sami, ki so v preteklem tednu uprizorili v Sazavi pri Pragi romantičen napad na vilo dr. Vorla, nič hudega slutečega svetnika vojnega ministr-svta, ki je bil zapustil Prago, da si v okolici privošči kratek oddih. Š t z revolverji oboroženih mladeničev je vdrlo v njegovo stanovanje ter zahtevalo od njega in njegove žene, da jim izročita važne služb, listine. Napadalci so preb*r=kali predale pisalne mize, vzeli nekatere dokumente, poskočili v avto in se odpeljali proti Pragi.
Vest o tem drznem napadu je seveda vzbudila mnogo pozornosti in komentiranja. Oblasti so takoj ugotovile, da so nepričakovani obisk v vili dr. Vorla napravili pristaši bivšega čeho-siov£j»kegra generala Gajde, ki je lanskega leta prišel pred vojaško disciplinarno sodišče, ker je bil zapleten v vohunsko afero. Afera je dovolj znana čitateljem, saj je tudi «Edinosti o niej večkrat poročala. Vojno ministrstvo ni hotelo napraviti prevelikega škandala in tako je Gaj da izgubil samo generalski čin, bil je upokojen in izgubil četrtino svoje pokojnine. Gaj da pa je proti temu ukrepu disciplinarnega odbora vložil priziv na višji disciplinarni sod, kateri je baš dr. Vorliju poveril nalogo. da izdela glede te zadeve posebno pravno poročilo za vojno ministrstvo. Napadalci so na kakšen način izvedeli, da je dr.* Vorla, ki se je nahajal, kakor o-menjeno, v Sazovi na dopustu,, prejel v zadnjih dneh neko pri-proočeno pošiljko s strani vojnega ministrstva. Mislili so najbrž, da mu je ministrstvo poslalo važne listine glede Gajdino-vega procesa in so se radi tega odločili, da izvršijo napad in se polastijo dokumentov. Pa so se ušteli. Papirji, ki so jih odnesli, so vsebovali samo nekatere o-pazke dr. Vorle k procesu generala Gaj de.
-Praška policija je v tej stvari zelo redkobesedna. O dogodku je izdala samo suhoparno uradno poročilo z dodatkom, da se je uvedla preiskava. Vse kaže, da je bila policija zelo marljiva, kajti do sedaj je že aretirala vseh šest mladeničev, ki so izvršili napad. Skora vsi so organizirani v Gajdovi stranki.
Dočim večina listov zahteva, da se proti napadalcem strogo izvaja zakon, prikazujejo drugi listi, ki simpatiziraj o s češkimi fašisti, ta dogodek kot pustolovstvo nezrelih mladičev, ki iščejo avantur pod vtisom detektivskih filmov.
Po napadu v Sazovi so se vrste bivšega generala Gajde začele hitro redčiti; mnogi so se pač zbali posledic takšnih «a-vantur nezrelih mladičev«. Poleg tega je tudi republikanska zemljoradniška stranka, najmočnejša vladna stranka na Če-hoslovaškem, odločno nastopila proti češkim fašistom ter je svojim članom prepovedala, da bi sodelovali pri fašistovskih organizacijah. Sličen sklep je izdala tudi ljudska stranka.
Kongres, ki so ga bili sklicali Češki fašisti v Mlado Boleslavo, kjer so hoteli «pokazati svetu svoje sile», ni prav nič uspel, tako da so morali voditelji gibanja opustiti prvotni načrt za s a-
Rtizsovori ouMusolinilo
Rimski listi
RIM, 2. (Izv.) Po raznih ministrstvih je pričelo kipeti dela. V ospredju vsega tega živahnega dela stoji gospodarsko vprašanje, ki tvori predmet dolgih in važnih razprav. Danes je imel predsednik vlade več dolgih razgovorov z ministri on. Feder-zonijem, on. Volpijem in on. Fe-delom ter s svojim neposrednimi sotrudniki.
Popoldne je sprejel predsednik vlade v palači Chigi udeležence mednarodnih visokošolskih športnih tekem. Udeležence je predsedniku vlade s kratkim nagovorom predstavil on. Turati. On. Mussolini je pohvalil udeležence za lepe uspehe, ki so jih dosegli ter je povdarjal važne naloge sporta za moralno povzdigo mladine.
Predsednik III. mednarodne razstave na Reki on. Lanfranco-ni, ki se je ravnokar povrnil v prestolnico, je izrodi predsedniku vlade krasno vezeno blazino z napisom: «Sanje velike Italije, sanjane na tej blaaini, se bodo uresničile*, katero so mu pod aprili ogrski vojni pohabljenci Daru je bilo priloženo daljše pismo, v katerem opominjajo darovalci, «pohabljeni sinovi pohabljene domovine«, na italijan-sko-ogrsko bratstvo v orožju ter izražajo vero v zmago pravice in civilizacije. Predsedniku vlade je dar ogrskih invalidov zelo ugajal. V razgravoru s poslancem on. Loti fra coni jem o poteku reške razstave, je predsednik vlade zatrdil, da se bo razstava ponavljala tudi v prihodnjih letih.
Ittna razstava « Rima
RIM, 2. Predsedništvo pripravljalnega odbora žitne razstave je prejelo v zadnjem času mnogo pisem oblasti in poljedelskih družb, v katerih zmerom znova povprašujejo po raznih podrobnostih glede razstave.
Predsednik tega odbora on. A-cerbo je razposlal vsem podrejenim zastopnikom okrožnico, v kateri objavlja, da morajo razstavni pridelki iz južnoitalijan-skih pokrajin prispeti v Rim tekom prvih desef dni tekočega meseca, iz severnih italijanskih pokrajin pa do 25. septembra. Za prevoz blaga in vzorcev za razstavo je uprava državnih železnic dovolila 50 odstoten popust. Pripravljalni odbor je najel tudi več izvedencev, ki bodo na razpolago razstavljalcem.
RIM, 2. (Izv.) Pod predsedstvom on. Acerba se je sestal pripravljalni odbor za prvo žitno razstavo. Otvoritev razstave, ki se bo vršila v razstavi jalni palači v Rimu, je določena na dan 8. oktobra tekočega leta.
italijansko^ aerc nautiRa
pridobila delnice albanska zračne prometne družbe
RIM, 2. (Izv.) Predsednik vlade in minister za aeronauti ko je predložil poslanski zbornici v odobritev dogovor, po katerem je družba «Adria-Aero-Lloyd» v Tirani odstopila svoje delnice italijanski viadi. Dogovoru je dodano kratko poročilo, v katerem pojasnjuje minister za aeronautiko on. Mussolini pomen dogovora. Namen italijanske vlade, pravi med drugim poročilo, je navezati čimprej stike z albansko republiko z o-žirom na lego, ki zavzema ta država napram Italiji ter z ozirom na politično in trgovinsko važnost te države. Ti nagibi so narekovali temu ministrstvu, da se Italija ne sme pustiti prehiteti od drugih držav v možnostih spojitve obeh držav potom zračnih trgovinskih zvez. Četudi izgleda finančno breme, zaključuje poročilo, na prvi pogled morda nekoliko pretežko, je vendar odtehtano s političnim pomenom, katerega važnost je vsakomur na dlani
mostojen nastop pri prihodnjih občinskih volitvah.
Mnogi naglašajo, da je hotel bivši general Gaj da, pravi vodja čeških fašistov, izrabiti fašistov-ski pokret na Češkem za svojo osebno korist, a da je pri tem dokaj nerodno postopal. Zato je več ko verjetno, da se njegov poskus ne bo posrečil.
ronlfenfo
rodov
RIM, 2. (Izv.) DanaiSnji rimski listi prinašajo v prevodu članek pariškega «Tempsa», v katerem svetuje pariški list, naj bi se ita-lijansko-jugoslovensko nesporazumi j en je predložilo svetu Družbe narodov. K temu članku pariškega lista dodaja «Giorna»-le d ltalia» sledeč kratek komentar:
«Ni potrebno še enkrat pribiti, da Italija ne vidi nikakega pravega vzroka, da bi se prenesla v Ženevo razprava o razmerju Jugoslavije do tiranske pogodbe. Radi tega Italija tudi ne bo dovolila, da bi se ta trdovratna francosko-j ugoslovenska nastojanja na kakršenkoli način mogla vresničitl
Volilni proglas
uradi
RIM, 2. (Izv.) Minister za narodno gospodarstvo on. Belluzr za je predložil poslanski zbornici v odobritev kraljevi ukaz, po katerem se ustanaivijajo pokrajinski gospodarski sveti. Temu ukazu je, kot običajno, dodano kratko poročilo, v katerem pojasnjuje minister pomen novih gospodarskih svetov.
Poleg pokrajinskih gospodarskih svetov bodo uvedeni tudi pokrajinski gospodarski uradi. Ti poslednji bodo imeli značaj državnih uradov. Ž njimi se namerava izvesti v državni upravi delna decentralizacija in goji minister nado, da bo to pospeševalo reševanje raznih gospodarskih vprašanj lokalnega pomena.
Poslanik Bedrero bo posetil čelnika vlade
RIM, 2. (Izv.) Italijanski poslanik v Beogradu general Bo-drero je prispiel v teh dneh v Rim. Njegovo rimsko bivanje bo zelo kratko. Po razgovoru s predsednikom vlade se bo takoj povrnil na svoje mesto v Beograd.	__
Znižanje učiteljskih pia»
RIM, 2. (Izv.) Vsled določb kr. ukaza z dne 12. avgusta o določenih davčnih olajšavah se s 1. oktobra znižajo plače učiteljev kategorije a) za 17.62 od sto, kategorije b) za 17.50 od sto in kategorije c) za 9.50 od sto. V omenjena znižanja so vključeni tudi prispevki za penzijski zavod, davek na premičninsko boga^ stvo in dopolnilni davek.
Truplo italijanskega generalnega konzula t New-Yorku prispelo v NeapelJ
NE APEL J, 2. Včeraj zjutraj je prispelo v Neapelj na preko-oceanskem parniku «Con te Ros-so» truplo italijanskega generalnega konzula v New-Yorku Axerija, ki je podlegel vnetju slepiča.
Italijanski poslanik prispel T Drač
DRAČ, 2. (Izv.) S paznikom «Barion» se je povrnil davi« v Drač italijanski poslanik v Albaniji kom. Hugo Sol a. V pristanišču ga je pričakovalo posta-niško oeobje in več zastopnikov italijanske kolonije. Z istim par-nikom je prispel v Drač tudi mons. Melchiori, nadškof Draču.
Albanski politični obsojenci
SKADER, 2. (Izv.) Predsednik albanske republike je podpisal včeraj odlok, po katerem podeljuje amnestijo vsem, ki so bili obsojeni radi političnih prestopkov. Amnestije albanskega predsednika bo deležnih nad 70 kaznjencev, med katerimi je mnogo poglavarjev severo-al-banskih vasi in en katoliški duhovnik, ki je bil obsojen na dosmrtno kazen. Amnestija predstavlja prav velik korak naprej tudi v pomirjen j u med albanskim režimom in med katoliki.
O letala «Saint Raphatb ie vedno ilkiklh vmU
LONDON, 2. (Izv.) Od 500 do 700 ladij, ki se nahajajo na potu v smeri, v kateri je letelo po vsej verjetnosti letalo «Saint Rapha«l», ni do danes zvečer prispelo še nikako poročilo, da bi se bilo letalo kje opazilo. Vsled tega so aeronautični krogi izgubili sleherno nado, da bi bili letalci še živi in zdravi.
BEOGRAD, 2. (Izv.) Danes dopoldne se je sestal ožji glavni odbor radikalske stranke ponovno k seji, da definitivno sprejme in odobri volilni proglas na narod, ki ga je včeraj pregledal, odobril in podpisal A ca Stanojevič. Seja glavnega odbora je trajala od 10. do 13. ure. Progi as je bil danes popoldne objavljen. Podpisali so ga oba podpredsednika rad. stranke A ca Stanojevič in Marko Trifko-vič ter generalni tajnik dr. Momčilo Ivkovič. . Proglas se uvodoma bavi z razpustom narodne skupščine in razpisom volitev ter poziva vo-lilce, naj po svoji svobodni volji volijo one ljudi, ki imajo va-^ nje zaupanje in ki so najbolje zastopali njihove interese in interese države.
Glavni odbor je razveljavil kandidatni listi gospoda načelnika vlade Vukičevića v Banja-luki in Pirotu, vse kandidature pravosodnega ministra Suboti-ča, vse kandidature ministra ver Obradovića in kandidature o-stalih vladnih radikalov. Število razveljavljenih kandidatur je dvakrat toliko, kot število kandidatur, ki jih je glavni odbor odobril.
Belgijski držoonlR TMs
o jugoslovanskem gospodarskem napredku
BEOGRAD, 2. (Izv.) Nocoj se je vršil na belgijskem poslaništvu svečan sprejem na čast bivšemu belgijskemu ministrskemu predsedniku Theunisu, ki je danes dospel preko Dunaja v Beograd. Sprejema se je u-deležil celokupni diplomatični zbor, veliko število jugosloven-skih politikov, finančnikov in gospodarstvenikov ter zastopnikov visokih beograjskih krogov.
Novinarjem je gospod Theunis izrazil svoje začudenje nad nenavadnim. napredkom jugoslo-venske države v povoini dobi. Kot dober poznavalec političnih in gospodarskih razmer v povojni Evropi je naglasil, da je ta napredek tem pomembnejši, ker je vzrastel iz lastne moči. Izrazil je svoje prepričanje, da bo zapadni kapital v mnogo večji meri podpiral to-razveseljivo stremljenje po napredku in konsolidaciji države in da se lahko računa, da bodo zapadne države skušale naložiti svoje razpoložljive kapitale v Jugoslaviji.
Potovanje g. Theunisa je informativno in poslovno. Iz Beograda odpotuje v Sofijo m Carigrad.
Jugoslavenska delegacija za
Družbo narodov odpotovala
BEOGRAD, 2. (Izv.) Nocoj je odpotovala pod vodstvom načelnika kabineta jugoslovenskega zunanjega ministrstva dr. Peri-novića jugoelovenska delegacija. Zunanji minister dr. Marin-ković, ki se je mudil včeraj na Bledu in v Ljubljani, se delega^-ciji pridruži v Ljubljani.
Cona beg
BEOGRAD, 2. (Izv.) Nocoj je dospel v Beograd z avtomobilom iz Dubrovnika preko Sarajeva albanski poslanik Cena beg. Namenil se je, da že jutri odpotuje v Prago, da bi izročil tam svoja akreditivna pisma, vendar pa je moral svoje potovanje odgoditi, ker je precej težko o-bolel. Cena beg je bil namreč imenovan tudi za albanskega poslanika v Pragi.
Sošalje avstrijske vlado radi smrti jvfoslor. letalca
BEOGRAD, 2. (Izv.) Danes je posetil pomočnika jugosloven-skega zunanjega ministra avstrijski poslanik na jugoslovanskem dvoru Hoffinger ter v imenu svoje vlade izrazil sožalje radi smrti komandanta novosadske zračne eskadrilje podpolkovnika Petroviča.
isnlJL
BUKARE5T, 2. (Izv.) Kakor poroča «Lupta», se bo takoj po otvoritvi narodne skupščine v septembru ustanovilo posebno državno pod tajništvo za narodne manjšine, ki ga bo prevzela ugledna madžar-sko-romunska osebnost. Kakor govori, bo zasedel to u>esto voditelj madžarske manjšine v romunskem parlamentu, ki h« je pridružila vladni koaliciju
Uredništvo te mpimvuMrm Tnt (3), »lic* S. FntacMco <TAmkl 20. Tm-11-97 DopM naj m po*ttjm»o fakSjaČno vradnattr«, o is dnu pa apranufttru. Rokopisi aa aa vračajo.
r_ M M ipnjaoaio. — Last, t« krt ha in tisk Tkkaraa
Podamdaift%vo ▼ G o r i c4 » nlka Gsasa* Cardncci it 7,Ln__TalsL ftL Ol
Glavni m oorfovorni urednik: prof. Filip
Ponesrečena poleta
Letali «John Caortinga in «Royal Windsor» sta se vrnili
NEW-YORK, 2. Letalo «Si* John Carling» je bilo vsled mogle posiljeno, da se je povrnilo včeraj opolnoči. Pristalo je blizu Carthoua, v državi Mame ob kanadski meji.
HALLFAX, 2. (Izv.) Monoplan «Royal Windsar,» ki je bilo namenjeno v VVindsor v Angliji, se je moralo povrniti in je pristalo v St. John'su v pokrajini Que-beeku.
nou preKsoceansK! polet
je ustavila megla
PARIZ, 2. (lev.) Danes ob 6.30 zjutraj je odletelo letalo «Oi-seau bleu» z letališča Le Boiir-get pri Parizu, da nastopi svoj prekooceanski polet. Oba letalca Gibon in Corbu sta hotela izvršiti svoj polet po sledeči progi: Pariz^Lorient-Nova zemlja-New-york, toda na splošno Začudenje se je pojavilo letalo «0iseau bleu» ob 8.10 spet nad letališčem Bourget. V velikih krogih se je spustilo proti tlom in srečno pristalo na letališču ob 10. uri. Njegov pristanek je trajal skoraj dve uri vsled tega, ker je moralo vsled lažjega pristanka porabiti vsaj del ogromne zaloge bencina, ki ga je bilo natovo-rilo za svoj prekooceanski polet. Letalca sta se vrnila, ker sta našla na svoji poti neugoden veter in pa gosto megloč
Priprave za nov prekooceanski pelet
DESSAU, 2. (Izv.) Priprave letala «Bremen», ki je že natovo-rilo svoje zalege bencina, so vzbudile domnevo, da namerava letalo čimprej nastopiti svoj polet preko oceana. Včeraj popoldne pa je ravnateljstvo Junker-jevih tovarn naznanilo, da so vremenske prilike še vedno neugodne. Vsled tega je bil odliod vnovič odgoden.
Poljski ultimatum litvansKi vladi
BERLIN, 2. (Izv ) Na litvanski meji se je pojavil prečki vilen-skega okraja v spremstvu šest rtaDnih častnikov in je izročil lit-vacfk, obmejni ^ti^zi poljski ultimatum, v katerem se 7ahteva, da v, pustijo litvanske oba .»ti tekom 48 ur tri ujete poljske častnike V nas^iotnem slučaja, preti uitima-JAin, bo Poljska izvijala posloii-
Položaj na Kitajskem spet iz-premenjen
LONDON, 2. Še pričetkom tega tedna je izgledalo, da bodo čete severnih nacionalistov ostale zmagovite. Armada vlade v Hankovu se je res pripravljala, da bi zadržala nadaljnji pcliod generala Sun-Čua.n# anga. Toda nihče ni mislil, da ji bo to u-spelo.
Sedaj javljajo iz Šanghaja, da je južno-nacionalistična vojska, ki šteje 40.000 mož od zapadne strani, napadla čete generala Sun-Čuan-Fanga in ga prisilila, da so njegove Čete izpraznile Pukau, ki so ga bile pred časom zavzele. General Sun-Cuan-Fang je zaprosil nekega drugega vojskovodjo, naj mu nemudoma pošlje pomožnih čet.	__
Verski boji v Indiji
ALLAHALAD (Indija), 2. (Izv.) V Kalaysu v pokrajini Kohat je došlo do krvevega spopada med mohamedanskima sektama. Število mrtvih in ranjenih na obeh straneh znaša približno 300.
Trčenje treh parnikov
PARIZ, 2. (Izv.) Iz Anglije poročajo, da so se vsled gosfte megle, ki je vladala danes zjutraj nad Rokavskim prelivom, trčili trije parnikl Eden teh parnikov je imel francosko zastavo in mu je ime «Adero», druga dva pa sta iz Amerike. Eden teh poslednjih je brzojavno klical na pomoč, ki mu je bila nemudoma odposlana.
Procesi proti dunajskim revolucionarjem
DUNAJ, 2. Jutri pričnejo pred dunajskim sodnim dvorom procesi proti demonstrantom, ki so bili aretirani o priliki julijske revolte na Dunaju. Izmed 205 ljudi, ki jih je policija predala sodišču, so se proti 140 obtožencem preiskave že dokončale. Procese bosta vodila dva senata. Po večini so obtoženci obdol-ženi žaljenja stražnikov in sličnih prestopkov.
Oba ponesrečena jugoslovanska letalca pri življenju?
BEOGRAD, 2. (Izv.) Nocoj se )e razširila v Beogradu senzacionalna vest, da je soproga ponesrečenega polkovnika Petroviča prejela iz Inom os ta brzojavno poročilo, da so ugotovili zdravniki pri Petroviču še znake življenja ter da je upati, da ga o-hranijo pri življenju. Vest doslej še ni potrjena in je ni bilo mogoče kontrolirati, pač pa se potrjuje vest, da bodo morali poročniku Pajeviču amputirati obe nogi.
EsspoiianlH io Mi ptložaj
na Bolgarskem
SOFIJA, 2. Bolgarski ministrski svet se je na svoji poslednji seji bavil z ekspozejem, ki bo predložen finančni ' komisiji Družbe narodov v Ženevi. Glasom tega ekspozeja je Bolgariji tekom poslednjih let uspelo stabilizirati svojo valuto in urediti svoje dolgove, ki jih je najela še pred vojno. Pri tem njenem gospodarskem obnavljanju so ji inozemske gospodarske sile pomagale le v malenkostni meri. Kljub temu pa vladajo na Bo1-garskem težke gospoda^ke razmere, racionalizacija gospodarstva je docela nemogoča. Bolgarija ima velike zemeljske zaklade, toda njihovo izrabljanje je onemogočeno, ker primanjkuje sredstev. Železnice in ceste so v slabem stanju. Spričo tega položaja smatra bolgarska vlada veliko posojilo v inozemstvu kot edini izhod in rešitev.
Pri finančni komisiji Dmžbe narodov bodo zastopali Bolgarijo finančni minister Mol lov in nekaj drugih izvedencev. Ministrski predsednik Ljapčev je izjavil neki deputaciji bolgarskih trgovcev, da bo znala bolgarska vlada še koncem tega ali pričetkom prihodnjega leta pridobiti omenjeno Inozemsko posojilo.
Bolgarske nabave orožja v Nemčiji
SOFIJA, 2. (Izv.) Bolgarski vojni minister Volkov je odpotoval danes v Nemčijo radi sklenitve pogodbe glede nabave o-rožja za bolgarsko armado.
Incident v ruskem poslaništvu v Varšavi
VARŠAVA, 2. (Izv.) Danes zjutraj je prišel na rusko poslaništvo nekdanji ruski in sedanji poljski podanik 20-letni Josip Trajkovič ter je prosil službujočega uradnika, naj mu izda vizum na njegov potni list. Ker se je uradnik branil ustreči njegovi prošnji, je Trajkovič izvlekel iz žepa samokres in nož ter napadel uradnika. Toda službujoči uradnik je bil hitrejši, tudi on je takoj izvlekel samokres ter napadalca — ustrelil. Krvavi prizor je vzbudil naravnost paniko med številnim občinstvom, ki se je nahajalo v uradu za potne liste.
General GMsch vodja deheslo-vaških nacionalistov
PRAGA, 2. Na kongresu čeho-slovaških nacionalistov je bil izvoljen za predsednika vseh če-hosl o vaških nacionalističnih organizacij general Gibisch.
Prihodnja med parlamentoma kenfenmea se bo vrfctla v Berlina
PARIZ, 2. Svet medparlamen-tarne unije, ki zaseda pod predsedstvom barona Adelswarda, je na svoji včerajšnji seji na predlog profesorja Schuckinga sklenil, da se bo vršila 25. konferenca medparlamentarne unije v mesecu juliju 1. 1928. v Berlinu. Svet medparlamentarne unije pa bo meseca asprila 1928. leta sklican na zasedanje v Prago.
Francija majema posojilo v Zdndeaih državah
PARIZ, 1. Na svoje mesto v New-York se je povrnil francoski poslanik Claudel in je, kot zatrjuje «Chicago Tribune«, izjavil, da bo Francija pri Združenih državah najela posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev, obenem pa bi se naj znižale o-brestne mere od Francije že najetega. posojila. Dejal je, da se mu zdi to poslednje mogoče, posebno še, ker je francoska banka v New-Yorku in Londonu naložila 30 milijonov kreditov. Skupna vrednost vrednostnih papirjev francoskih družb občin in države, ki krožijo v Združenih državah, se ceni na 200 milijonov dolarjev.
u.
«EDXNOST»
V Trstu, dne 3. septembra 1927.
DNEVNE VESTI
Prijeten odmev
Našemu ravnatelju prof. Filipu Peric u je g*. polkovnik Car-lo Spatocco poslal naslednje pismo:
17. Pehotni polk. — Polkovnik.
Gradišča, 31. avg. 1927, leto V. Gospodu ravnatelju Usta « Edinost* v Trstu
Šele danes, vmivši se z manevrov, sem doznad za članek, ki ga je objavil list «Edinost» 18. t. m. in ki se nanaša na 17. pehotni polk «Acqui», kateri je bil v Grahovem na vojaških vežbah.
Toplo se zahvaljujem za lepe in prisrčne izraze, vsebovane v omenjenem članku, ki so meni v zadoščenje in ki so zelc dragi častnikom in moštvu pod mojim poveljstvom.
Sprejmite izraze mojega spoštovanja!
Polkovnik — Poveljnik polka
Carlo Spatocco m. p. ***
Objavljamo te vrstice gospoda polkovnika Spatocca z velikim zadoščenjem, kot smo z enakim zadoščenjem ugotovili v omenjenem Članku veliko priljubljenost, ki jo je vzorni 17. pehotni polk užival med prebivalstvom tekom svojih vežb.
„Goriška strsfa" fn „Mali list" posvari? ne
Odgovornemu uredniku «Malega lista» je prefekt poslal svarilo, katero utemeljuje s petimi zaplembami lista od septembra 19&] dalje ter z navedbo, da list v celoti nasprotuje redu in nacionalnim interesom.
Goriški prefekt je posvaril gosp. Kemperleta, odgovornega urednika «Goriške Straže». Prefekt utemeljuje svoj ukrep z zaplembami, ki so doletele »Goriško stražo» in z navedbo, da list nasprotuje nacionalnemu redu in nacionalnim interesom.
ZNIŽANJE CEN KRUHU
Ker se je znižala cena enotni moki na 170 lir za stot, je tržaški po-
teštat odredil, da se cene kruhu znižajo, počenši z 2. septembra 1927, tako-le:
Cena kruha v hlebih in «štrucah» po 200 gramov, iz predpisane moke, se zniža od 2.20 na 2 liri zđ. kilogram; cena kruhu iz rž ene moko se zniža od 2.10 na 2 liri za kilogram.
Kruh tipa «Capodistria», v kosih po 200 gramov, se bo prodajal po L 2.10, v kosih po 100 gr pa po L 2.60 za kilogram.
ZAPRTE POTI
Tehnični občinski urad naznanja. da bo ulica Artisti, med ul. Ghiaccera in trgom S. Caterina, zaprta radi tlakovanja za vozove za kakšnih 15 dni; za teden dni pa bo zaprta ul. S. Lazzaro med ul. Mazzini in ul. Bellini.
CENE KNJIG
S 1. septembra so se cene knjig znižale. Za italijanske knjige, izdane do 1. 1927 velja 10-odstotni popust.Za knjige francoskih, nemških, angleških in španskih založnikov pa so v veljavi posebni ključi za preračunanje v italijansko valuto.
Delovanje tržnega policijskega urada v preteklem tedna
V tednu od 26. 8. do 1. 9. 1927 so organi tržnega policijskega urada, katerim so pomagali mestni stražniki, izvcšili sledeče operacije:
Obiskali so 1234 prodajaln (med temi 252 pekarn) in so poleg tega stalno nadzorovali vse trge in posamezne stojnice; izvršili so 355 zaplemb raznih pokvarjenih jest-vin na trgih in v prodajalnah; vzeli so 92 vzorćev za analize; izvršili so 500 preizkušenj mleka; vložili so 20 ovadb na kr. preturo radi prestopkov proti sanitarnim zakonom; ovadili so 4 trgovce, ker so kršili obstoječe določbe glede cenika in ker niso izpostavili cen blaga, ki so ga imeli v prodaji; vložili so 4 ovadbe radi kršitve lokalnega zdravstvenega pravilnika; odmerili so 18 glob radi prestopkov proti tržni policiji.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG.
2. 9. 1927.
Današnji trg ni nudil ničesar novega. Enoličnost postaja sedaj glavna lastnost trga, ki je že vstopil v polno jesensko sezono.
Tržne cene so bile danes slede*-če:
Zelenjava: Česen 100 lir za stot; rudeča pesa za kuho 100-160; navadna pesa 140-180; korenje 140-170 navadno zelje 80-150; vrzote 120-150 vodne dinje 100-130; čebula 40-60; fižol v stročju 200-240; fižol v stročju za lusčenje lisast in svetlo-rumen 140-220; fižol nov 240; loči-ke 110-240; malancane 80-190; zelen orudeča paprika za kuho 70-110; krompir 55-80; zeleni poper za kuho 120; paradižnik 30-10; radič 80-440; špinača 180-330; buče za kuho 80-330.
Sadje: breskve 80-480; fige 40-120; indijske fige 90-100; limone 30-45; melagrane 140; jabolka 30-100; hruške 80-250; češplje 30-100; grozdje 100-320.
Cene brutto per netto. Na drobno so cene 2% višje.
Iz tržaškega življenja
Trčenje med tramvajem in tovornim avtomobilom
Na križišču ulic Roma in Torre bianca se je včeraj zjutraj dogodila huda nezgoda, ki le po srečnem naključju ni imela težkih posledic. Okoli 9. ure je tramvaj proge štv. 9 trčil na omenjenem križišču ob velik tovorni avto s priklopnim vozom. Tramvaj je vozil od Sv. Ivana proti ulici Brolet-to; ko je privozil do križišča, mu je nenadoma prestrigel pot tovorni avto podjetja «Societa Triestina Autotrasporti», ki je baš tedaj privozil izza vogala ulice Torre bianca Ker je uvidel, da ne utegne pravočasno ustaviti težko natovor-jenega avtomobila, ga je šofer Karel Slekar, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. Št. 78, skušal naglo speljati čez tir. Toda ta namera se mu ni posrečila. Čeprav je zavirač od svoje strani naglo stisnil zavcH re, je tramvaj, ki je bil skoro v polnem teku, trčil ob priklopni voz avtomobila. Sunek je bil tako silen, da je tramvaj skočil s tira in se močno poškodoval na sprednjem delu; poleg tega je tudi popokalo mnogo šip. K sreči je bilo v tramvaju le malo potnikov, kateri so se radi silmjga sunka, ki jih je hudo pretresel, zelo prestrašili; hujšega pa ni bilo.
Pri trčenju je tudi priklopni voz avtomobila zadobil težke poškodbe. Radi nezgode je tramvajski promet na dotični progi obtičal za skoro dve uri, dokler niso delavci tramvajske uprave, ki so bili takoj odposlani na lice mesta, očistili proge.
Posknšen samomor dekleta.
Ko se je vratarica hiše št. 5 v ulici Industria včeraj okoli 13. ure vrnila po parurni odsotnosti domov, je v svoje nemalo presenečenje našla vrata stanovanja, ki ga je bila prepustila v nadzorstvo 18-letni Karolini Grassovich, stanujoči v isti hiši, od znotraj zaprta. Sprva je mislila, da je mogoče Grassovicheva hotela malo zadremati po kosilu in da se je zato zaklenila, a ker na ponovno trkanje in klicanje ni dobila nikakega odgovora, je vratarico popadel sum, da se je deklici pripetilo kaj hudega. Zato je poklicala sosede in z njihovo pomočjo je šiloma odprla vrata. Ko so nato navzočni stopili v stanovanje, so našli Graaso-vichevo vso prepadeno na postelji, kjer se je zvijala v hudih bolečinah. Poleg postelje je ležala na podu majhna steklenica z ostanki so-litrove kisline. Uvidevši, za kaj gre, je eden od navzočnih pohitel telefonirat rešilni postaji za pomoč. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je nesr-sčnl deklici izpral želodec ter jo dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v nevarnem stanju.
Grassovicheva je izjavila, da je storila obupen, a brez vsakega dvoma tudi nepremišljen korak zato, ker jo je mati okregala...
Ni mogla spati, pa M bila skoro va večno zaspala
Kot je bolehala na živcih iir ni megla spati, je 26-Tetna Marija Capellani. stanujoča v ulici Cava-
na št. 7, zavžila predsinočnjim nekoliko vero na la, ki ga ji je bil predpisal zdravnik. Toda kakor znano je to zdravilo zeio močno in ga je treba jemati le v majhnih količinah. Capellanijeva pa ga je brez dvoma preveč zavžila, kajti zaspala je tako trdno, da je naslednje jutro njen mož ni mogel prebuditi. Uvidevši, da je njegovo prizadevanje zaman, je mož naposled poklical zdravnika rezilne postaje, ki je podal Capellani-jevi potrebno pomoč, nakar je bila Ženska, ki kljub zdravniški pomoči ni prišla popolnoma k sebi, prepeljana v mestno bolnišnico. Ako ne nastopijo kake komplikacije, si bo opomogla v par dneh.
Dve žrtvi avtomobila
Ko je 57-Ietna zasebnica Emilija De Langer, bivajoča v Porto-rozah, včeraj popoldne^ šla preko nabrežja Nazario SauTo proti pomolu Pescheria, da bi se tam vkrcala na parnik, s katerim je nameravala odpotovati domov, se ni utegnila umakniti nekomu javnemu avtomobilu, ki je vozil proti Sv. Andreju. Čeprav je šofer skoro na mestu ustavil, je avto zadel De Langerjevo od strani in jo podrl. Pri padcu se je nesrečna ženska pobila po glavi ter se hudo opraskala po raznih delih telesa. Z istim avtomobilom je biia prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč. Nato je bi1 a na lastno željo prepuščena domači nt-gL — Šoferja so po zasliševanju izpustili, ker je De Lan-gerjeva sama izjavila, da nima on pri nesreči nobene krivd??.
— Kot d. uga žrtev avtomobila je morala \ cera j v bolnvsni.-o 2o-Ut-na Angela Gregorič, stanujoča pri Sv. ivanu I.onjer št. 202. Ok.Ii 18. ura j«* Gregorčičeva stopila k hi-že na o sto, da bi poklic&ia svoje otroke, ki so se igrali tam v bližini. Nesreča je hotela, da j-? baš tedaj privozil po cesti tam m.mo v smeri proti Bazovici, avtomobil trgovca Ivana Suban, <*tanuiočega v u'ici Gatteri št. 5. V hipni zmedenosti Gregorčičeva ni ve-iela, kam naj se umakne; naposled te je v zadnjem hipu hotela umakniti proti hiši, a pri tem je prišla naravnost pred avto, ki jo je podrl s precejšnjo silo, dasi Suban v kritičnem trenotku naglo zavil v stran. Nesrečna Ženska je obležala precej težko poškodovana; razen številnih prask na raznih delih telesa je zadobila hudo rano na čelu. Suban ji je priskočil na pomoč, ji pomagal v avto ter jo prepeljal v mestno bolnišnico. — Tam so Gregoričevo sprejeli v ki-rurgični oddelek. Zdraviti se bo morala kakih 15 dni.
Železničarjeva nor poda
Ko je 51-letni železniški podajad Angel Ponte, stanujoč v ulici A. Vittoria št. 2, včeraj popoldne hotel obrniti na glavnem kolodvoru kretnico pri tiru, po katerem je imela privoziti lokomotiva, mu je vzvod pri kretnici, ki ga je menda slabo prijel, tako hudo stisnil v oko, da je mož radi silne bolečine omedle^. Pri	np.
-ečno, da je prišel z desno roko pod kolesa ibA-vjUiVjiiVl;, .tvi SO lil U popolnoma odrezala palec. Navzočni železničarji so priskočili na pomoč ponesrečencu, ga spremili v urad na kolodvor, kjer so mu za silo obvezali rano. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik rezilne postaje, ki je dal prepeljati siroftaka v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj tri tedne.
Tržaško sodišče
«Famtomas» in »Pirat pred tržaškim kazenskim
Včeraj se je pod predsedstvom cav. Sbisa, pred ferijalno sekcijo tukajšnjega kazenskega sodišča, vršila obravnava proti mladiču Giglio Bossetto obtoženemu izsiljevanja potom pisma. Zgodba slučaja in cele obravnave je sledeča?
Dne 20. julija t. 1. se je predstavil čedno oblečen mladenič gospodu Ivanu Beltrame, lastniku znane tržaške krojačnice in mu izročil pismo, na katero je želel hiter odgovor.
Ko je gospod Beltrame začel čitati pismo, ni vedel, bi se li smejal ali jezil.
Vsebina pisma je bila taka, da bi mu zamogla vzbuditi tudi mnogo strahu, ako bi ga bil sprejel pred n. pr. sto leti. Že napis pisma sam bi čitatelj icam napetih romanov dal pričakovati nekaj grozne-
PODLISTEK
RUDOLF pl. REYA.
Dva flai m težkimi i\m
Lepoglavska kaznilnica ima progresivni ali irski sistem.Mnogi ga imenujejo tudi Kroftonov sistem, ker ga je prvikrat vpeljal na Irskem znani kaznilniški ravnatelj Kreft on. Rezultati takšnega ravnanja so zelo zadovoljivi in večkrat naravnost vidni.
Ves sistem se deli v tri perijode.
I. peri joda: Kadar pripeljejo obsojenca v kaznilnico, ga najprej pregleda zdravnik; ostrižejo ga, o-kopljejo in oblečejo v jetniško obleko. Potem ga zaprejo v osamljeno celico, kjer mora ostati najmanj 2 meseca, da že takoj v začetku intenzivno občuti kazen in da razmišlja o .ivo j i usodi, Co jo njegova pokvarjenost res tako nevarna, da bi lahko slabo vplivala na druge,
tedaj mora ostati v celici toliko časa, dokler se ni uprava prepričala, da se je vsaj deloma popravil. V svoji celici živi popolnoma sam in obiskovati ga smejo samo ravnatelj, duhovnik in učitelj. Iz celice ne gre nikoli, le včasih ga spustijo na sveži zrak v samotno dvorišče. Prva dva dni ne dela nič, potem naravnost zaklinja upravo, naj mu dajo kakšno delo. Po dveh dnevih ga res us liši j o in mu odmerijo kakšno zelo dolgočasno opravilo: čistiti perje, mrviti fižol, lupiti krompir itd. Zjutraj ne dobi nobene hrane.
II. perijoda: Po preteku tega časa pride obsojenec v skupni zapor in gre na skupno delo. In sicer, takšno delo, da ga bo lahko opravljal tudi tedaj, kadar bo svoboden. Uprava skrbi, da jetnike kolikor mogoče izuči v kakšni obrti, od katere bodo lahko pozneje živeli. Ta perijoda je razdeljena v dva razreda.
Najprej pride jetnik v prvi razred, kjer mora ostati najmanj 3 mesece, če je šele prvikrat obsojen. A če je bil že prej vsaj enkrat sodnijsko kaznovan mora ostati tu 6 mesecev; oni pa, ki so že bili enkrat v kakšni kaznilnici, ostanejo tukaj najmanj 7 mesecev. Delo je težko, jetnik mora delati tudi ob nedeljah, za svoj trud ne prejme nobene plače, zjutraj ne dobi juhe in ves ta čas ga smejo obiskati njegovi sorodniki samo enkrat.
Če se je poboljšal, tedaj pride ▼ drugi razred, kjer je delo že lažje; ob nedeljah počiva, zjutraj ima juho in tudi majhno plačo dobi sa svoj trud. Plača iznaša dnevno 10 do 150 para (S pare = 1 cent.) ter jo hrani uprava in jetnik jo dobi šele tedaj, ko zapusti kaznilnico. Lahko pa že v ječi nekaj porabi, fn sicer toliko, da si mora kupiti na 4e-d en peščico soli, 1 do 3 limone, ko-JKek slanine in včasih kakftno cigareto. Drugih stvari ne
ga. miz javne družbe pirata prazne mize, v noči od 19-20 julija 1927» je prišlo to pismo. V njem se sporoča gospodu Beltrame, da sestoji družba pirata prazne mi?e iz 309 brezposelnih, ki so v omenjeni noči izžrebali štev. 74, s katero je označeno njegovo ime. Nimajo pa nikakega slabega namena, ako gospod Beltrame mirno izroči prino-scu pisma, ki nosi romantično ime «Fantomas», 7000 Vir v gotovini. Ako bi pa tega ne hotel storiti, lahko napravi obračun z življenjem, kajti pirat prazne mize je na vse pripravljen.
Na koncu pisma stoji opozorilo, da spremlja «Fantomasa» deset zarotnikov. Podpis «Lady Villar, predsednik družbe pirata.»
Gospod Beltrane je koj telefoniral na kvesturo, ki je aretirala mladeniča.
Ta je povedal, da mu je pismo izročil neznanec, ki mu je obljubil petdeset lir, čim prinese odgovor. Tudi na obravnavi trdi Bossetto, da je pismo prejel od neznanca.
Branil je odvetnik Kezich.
Sodišče je obsodilo Bossetta na 6 mesecev in 20 dni ječe, 50 lir globe in eno leto strogega policijskega nadzorstva.
Dežni plašč in 3 lata in 1« dni ječe.
Pred Časom je železničar Dominik de Felice naznanil oblastvom, da mu je iz omarice v oblačilnici južne postaje izginil dežni plašč. Omarica je bila zaprta z žabnico tudi po tatvini, iz česar se lahko sklepa, da se je tat posI\Lžil ponarejenih ključev.
De Felice je nekega dne srečal na cesti mladeniča, ki je imel na sebi plašč, popolnoma enak njegovemu. Ustavil ga je in ga vprašal, odkod da ga ima.
«Kupil sem ga v mestni zastavljalnici. Ako je vaš, ga lahko vzamete. Tu je!» — je dejal mladenič. Toda De Felice je zadevo že naznanil in mladenič je moral pred sodišče. Je to 23-Ietni Silvij Scher-bez iz Bojana. Izkazalo se je, da je Scherbec v dobi tatvine bil zaposlen pri nekem podjetju za čiščenje spalnih vagonov mednarodne družbe.
Tudi na obravnavi trdi Scherbez, da je kupil dežni plašč v mestni zastavljalnici od neke ženske.
Branil ga je odvetnik Dino Ber-ton.
Scherbez ima smolo, da je že predkaznovan radi tatvine. K obsodbi, ki mu je zasolila 1 leto in 10 dni ječe pride zato dodanih še 2 leti, kakor zahteva zakon, tako da bo moral Scherbez odsedeti 3 leta in 10 dni.
Vesti zJSoriškega
Goriške mestne vesti
Pazite na znamenja po polju!
Ker je bilo v pokrajinah, kjer so se vršili boji v svetovni vojni, uničenih veliko zemljiških knjig, jih je bilo potreba sestaviti znova in zmeriti vse dotično ozemlje. V to svrho so oni, ki so imeli nalogo to storiti, postavili v črti Krmin-Medea - Oglej - Tržič - Grmada in Trnovo različna znamenja, ki so jim pomagala pri merjenju. Zadnje čase pa se je zapazilo, da je veliko takih znamenj izginilo ali pa ostalo poškodovanih, radi česar je zemeljiški urad v Gorici izdal prošnjo na vsa županstva, naj svoje občane opozore, da ne bodo delali v tem oziru škode; javni organi pa naj strogo pazijo na znamenje in če zalotijo takega, ki jih skuša uničevati, naj ga javijo oblastvom, ki bodo v tem oziru strogo postopala. Zato kmetovalci in posestniki, pozor!
Razpuičena društva.
Oblastva so razpustila včeraj sledeča društva na Goriškem: Katoliško Prosvetno društvo v 6te-verjanu, Katoliško Prosvetno društvo v Cerovem, Bralno in pevsko društvo «Svoboda» v Njivicah in pa Kmečko Prosvetno društvo v Volčah. Društva so bila razpuščena z motivacijo, da je bilo njihovo delovanje v nasprotju z nacionalnim redom.
Pade s tretjega nadstropja.
Človeka kar strese, kadar zasliši po mestu rezko piščalko avtomobila Zelenega križa. Vsak dan pripelje ta znanilec nesreče in hkratu usmiljeni samaritan kakega ponesrečenca v bolnišnico. Včeraj je pripeljal iz ulice Rabatto št. 15 nekega Ivana Dellanegro 22-letnega
mladeniča, ki je padel s tretjega nadstropja hiše, ležeče v prej imenovani ulici, pri čemer si je ziomii desno roko in si pretresel možgane. Revež je zelo slab.
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
V petek, 2. septembra so se na goriškem prizivnem sodišču vršile sledeče prizivne obravnave:
Benedikt Pavšič, ki noče v svojo rodno vas
Ni bil zadovoljen z razsodbo sodnika na goriški preturi, ki ga je obsodil na 3 mesece zapora, ker se ni hotel, izgnan iz Gorice vrniti v svojo rojstno vas, v Trnovo, ter se javiti občinskemu načelniku. Trdil je: «kaj bom revež delal tam med samim gozdom, saj bom umrl za lakoto.» Sodniki ga poznajo in vedo, da ima dolge prste. Vendar so mu — na njegov priziv — znižali kazen za en mesec in v ostalem potrdili prejšnjo obsodbo.
Gre čez mejo brez potnega lista
Jožef Uršič je šel čez mejo pri Postojni 30. aprila t. 1. in sicer se je napotil v Novo mesto, kjer je dobil začasno delo. Pozneje se je zopet vrnil domov. Zaznali so za to in ker je sprva priznal, da je prekoračil mejo brez potnega lista, so ga zaprli in pred sodnijo ga je sodnik kaznoval s 0 meseci zapora. Sedaj se je pritožil, toda prizivni dvor je prvo obsodbo potrdil in fant je moral spet v zapor.
Gorica se mu je priljubita
Jožefu Marušiču so dala oblastva javne varnosti ne ravno častno odhodnico iz Gorice v Mirno, ker njegovo življenje ni bilo v prijateljskem razmerju s policijsk. zakoni. Ker se je pa na odhodnico požvižgal — in kratkomalo ostal v Gorici, ga je sodnik svojčas obsodil na 6 mesecev ječe. Pa se mu je zdelo preveč 6 mesecev, napravil je priziv, toda prizivni dvor je potrdil prvo razsodbo.
Dve sestri je opebariL
Čitatelji se bodo še spominjali ko smo pisali o Petru Urdihu, ki je v Mirnu opeharil sestri Lasič radi vojne odškodnine. Takrat mu je sodnija prisodila 4 mesece zapora in 200 L kazni. Na priziv ki ga je Urdih napravil, je prizivno sodišče odgovorilo s tem, da je prvo razsodbo potrdilo.
Poskuša krasti in pride pred sodiSče
Včeraj dopoldne se je moral zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem Angelj Ferfolja iz Sel na Krasu, o katerem smo že zadnjič poročali, ker je skušal odnesti nekemu Jožefu Grulcu okrog 1300 L. Grulc ga je prepodil iz hiše, ker se je še o pravem času vrnil domov. Sodišče je sedaj Ferfoljo obsodilo na 3 mesece zapora, toda le pogojno, z ozirom na to, da še ni bil nikdar kaznovan.
UŠNIK PRI TOLMINU.
Oblastva so razpustila tukajšnje »Prosvetno društvo» z navedbo, la ni delovalo v skladu z nacijonal-nim redom.
VIŠNJEVEK V BRBIH.
Oblastva so razpustila tukajšnje »Prosvetno društvo« z motivacijo, da je delovalo v nasprotju z naci-jonalnim redom.
KANAL.
Deset let, deset let vstajanja iz razvalin je preteklo. S krvjo napo-jena in od granat razorana poija so znova pognala, iz razvalin so vstale nove hiše, nove cerkve, in novi zvonovi vabijo vernike vanje. Vendar je ležalo in preperev^Io na zraku, tam gori visoko v vrtovih Vrta, 26 nepokopanih vojaških okostij iz svetovne vojne.
Vojaki 5. regimenta poljske arti-lerije so jih našli in jih slovesno pokopali na kanalskem pokopališču ter natrosili na sveže grobove cvetlic kot bi napravile to matere, žene, neveste.
Deset let pozabljeni, počivaio Jre-daj v miru v posvečeni zemlji na kanalskem vojaškem pokopališču.
POSLANOJ
Preklicujem in obžalujem kot neresnične in izmišljene vse besede, ki sem jih izustil proti časti g. Franca Podreka, trgovca v Volčah št. 115, v gostilni «Pri Lam n jami.	(958)
Josip Jug, Čiginj št. 3.
*) Za članke pod tem naslovom odkla-nia uredništvo vsako odgovornost.
BERLITHCHOOL Via Fibi°l il2i
vodi v vseh jezikih.
23, pouk ili preli 57
GLYKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Gastella-novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42.
1109
AVTOMOBIL Ford, skoraj nov in kami-jončin isotta - Fraschini, nosi 10—15 q. se prodata po nizki ceni v Garaži Via Giulia 68, Trst.	1224
MEHANIČNA delavnica izvršuje vsa popravila avtomobiiov in motorjev, premičnih in nepremičnih. Garage Via Gitilia 68.
1225
=LMILIO MtjLLER, urama. Najznameni-'ejša in najstarejša v Trstu. Via Dante Alighieri 4.	1086
ODLIKOVANA tvrdka Giovanni Obcr-snel — Trst, Via S. Maurizio 14 — Ko-vaška delavnica. — Tovarna vrat, rou-lettes in kovinastih mrež, itd. — Popravila.	1124
HIŠA s 7500 letnim dohodkom in prostiir stanovanjem, z vrtom, se proda. Naslon pove upravništvo Edinosti.	1CQC
KVAS tovarne Fischl iz Celovca dobite pri G. fu Guarrini, Trst, Via Macchia-velli 22, tel. 2052	1202
PISALNE STROJE, razne tipe, tudi majhne za potovanje, prodaja Mullcr, Ireneo 6, telefon 9-97	121C
STAVBENO PODJETJE §
Klanac & Žsgon
Gorica-Žtandrež
išče 20 delavcev in izvež-banega delovodjo za postavljanje železniških tračnic.
ANTONIO RUZZIER
slikar dekorater
Tfst, Via S. Franeeseo 2 (znotraj)
izvršuje vsakovrstna slikanja in lakiranja. Stenski papir i. t. d. Na željo proračuni. Telefon 14-17. (902> Telefon 14.17.
MODNI SALON 024
mk li
Trst, Via XXX ottobre 15
Izbera klobuka* od L 30 neprej.
Veliki frizerni Salon za gospa in gospode
„GIUSEPPE" Trst. Via XXX ottebro št. 14
(vogal Via Milano 31) Tel. 256. Specialiteta Ondulacije - Striženje lasi, sistem Pariz - Vsakovrstne dišave - Popolnoma nizke cene. (935)	Priporečata se :
JERMAN in SILLIPP.
Botri! Predno kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trstu, Via Mazzini št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu.
LASTNIK.
ZLATARKA Al&ert Pcvh
Trst, Via Mazzini 16
Kupuje zlato, srebro in krune. Popravlja in prodaja zlatenino. Cene zmerne.
Specijaliteta kave
HA UdBRANDT
Novi veliki dohodi nam dovoljujejo dd nudimo svojim odjemalcem
nov popust na conah.
Pečena (ostanki) . » L 24*80 Zmes za družine . . . »26 — Santos .superior* .... 29 Zmes posebno fina . . . 31*— Surova od . . Ij 21* — naprej 952
vati Domačini ga lahko obiščejo vsake tri mesece in to seveda v pisarni ob navzočnosti kakšnega uradnika. Tukaj mora ostati toliko časa, dokler ga ne izpustijo v posredovalni zavod, toda polovico svoje kazni mora brezpogojno presedeti v kaznilnici. Oni, ki so to £e bili enkrat kaznovani, morajo prestati tri četrtine svoje kazni, 10 let pa oni, ki so obsojeni na dosmrtno ječo.
Ta dva razreda ne smeta pasti nikoli skupaj. Celo pri sluibi božji je cerkev razdeljena z mrežo. V teh razredih so kaznjenci spet razdeljeni v skupine in to po starosti, po tetini zločina itd. Vse te skupine imajo svoje posebne spalnice in ■amo pri delu pridejo v dotiko z drugimi.
ni. perijoda: Kadar prestane to kazen in ako se je poboljSal, pride jetnik t posredovalni zavod, kjer mora prestati Se ostalo kazen. Tukaj Uvi na pol svobodno, dobi dru-
go obleko in dela kolikor pač more. Tukaj so celo brez straže; s tem jih postavljajo na preizkušnjo. Ako se jetnik tukaj slabe obnaša in ako skuša pobegniti, tedaj ga spravijo zopet v kaznilnico. Kadar je dal dojrolj garancij, da se je popravil, gre lahko domov, toda šele pogojno: on je še vedno pod nadzorstvom policije in če napravi še enkrat najmanjšo stvar in se ne obnaša vzorno, tedaj mora spet v ječo. Šele ko poteče njegova ka/.en, je popolnoma svoboden.
Kako živijo podnevi?
Vstajajo ob 5. uri zjutraj, «e umi-jejo, pospravijo postelje, molijo in vsak drugi dan so pri ma5i. Ob 7. začne delo, ki traja do poldne. Po kosilu počivajo dve uri. potem gre-jo spet v delavnice do 7. ure zvečer. Kadar gredo iz delavnic, jih vsakikrat strogo preiščejo (obleke so skoraj brez žepov). Po večerji lahko čitajo, ob 8.30 se elektrika ugasne in se prižgejo nočne svetilke.
Ob nedeljah gredo kaznjenci skupno v cerkev, se izprehajajo po vrtu, popoldne pa lahko pišejo pisma, katera se vsakikrat stroero cenzurirajo. Ce je vsebina pisma, ki ga dobi kaznjenec, takšna, da bi ga mogla vznemiriti, tedaj se mu no ne izroči.
Lepoglavska kaznilnica je samo za moške in semkaj pridejo le oni, ki so obsojeni najmanj na tri letn ječe. Tistega dne je bilo v njej 1023 kaznjencev, med temi 2G obsojenih na dosmrtno ječo. Tudi političnih zločincev je precej, toda ti so po-največ kmetje Iz Južne Srbije in Macedonije, ki so so vprli rež mu ter napadali razne vasi. Skoraj nad polovico je analfabetov; izobražencev je zelo malo, skoraj nič. Semkaj zapirajo zločince iz hrvaških krajev, toda zelo mnogo jih je tudi iz drugi krajev, saj je prostora za 1500 oseb. Tudi Slovencev je razmerno precej.
(Dalje)