znaša letno 30 Din, polletno 15 Ijnn, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
tzhala vsako nedello
Murska
KRAJINA
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCaJo
I. LETO

f^jLjLjU
Murska Sobota, 18. septembra 1932.
Resne besede
Na nedeljskem zboru JRKD v Ljubljani so nastopili kot govorniki vodilni politiki naše države in izrekli tako tehtne besede, da so odjeknile po celi državi. Zlasti so ti programatični govori važni za nas, ki stojimo na najsevernejši točki kot braniki države.
Predsednik JRKD g. Nikola Uzunovič je povdaril, da stojimo in ostanemo na temelju krščanske morale. Zato spoštujemo vse priznane vere, ki morajo biti enakopravne. Je pa samo veri in cerkvi koristno, ako se ne vmešava v politične in strankarske zadeve. Politika veri ne pomaga, ampak ji le škoduje ter ji jemlje pri ljudstvu ugled in zaupanje. S tako politiko bi se ustvarjal verski prepir in verska nestrpnost, česar v interesu vere in države ne smemo dopustiti.
Dalje je g. predsednik celemu svetu ponovno zatrjeval, da smo miroljuben narod, ki želimo samo mir, da se moremo nemoteno gospodarsko in kulturno razvijati. Imamo društvo narodov, imamo mirotvorne pogodbe, vse v namenu, da se očuva vojna. Zato nas ne spravi iz ravnotežja, ako nas kdaj morda kateri sosed izziva in kaže mržnjo, ker smo se rešili njegovega suženjstva.
To naše zadržanje pa ni znak slabosti ali strahu. Naša jugoslo-venska ideja je ona moč, ki nas dela samozavestne in ponosne. Mi vemo, da bo vsakdo, ki bi nas napadel, naletel na odpor in nepremagljivo fronto milijonov Jugoslovenov. V slučaju potrebe bodo tudi oni od juga naše države z enakim navdušenjem branili naše severne meje kot mi, ki tukaj prebivamo.
Ta izraz vzvišene ljubezni do enotne domovine Jugoslavije je silno odjeknil med zborovalci, ki so govorniku navdušeno pritrjevali in se mu zahvaljevali. To je bil dokaz, da je govoril vsem iz srca.
Še bolj važne so pa te besede za nas, ki prebivamo ob meji dveh držav. Večkrat se pripeti, da pride preko naših gra-nic glas naših neprijateljev k! b! ' Wgffli oeilB stabotneže in mlafc--sftže maiotiučaim. T«m predvsem tihi veljate aornie besede.
Narodni poslanec g. Benko ]osip med narodom.
Narodni poslanec g. Benko Josip je imel v nedeljo dne 11. t. m. tri zelo lepo uspele shode na Goričkem na severoshodu našega sreza ob madžarski državni meji. Obiskal je Pes-kovce, Hodoš in Domanjševce. Povsod so mu priredili slavnosten sprejem, pričakala ga je požarna bramba z vsemi domačimi odličnjaki.
V Peskovcih ga je prisrčno po-pozdravil domači župan ter izrazil v imenu svoje občine veselje nad njegovim prihodom, za katerega so dne 8. novembra 1931 kakor en mož glasovali vsi vaščani. Oglasila sta se k besedi g. Ktihar Štefan iz Puconcev, kot podpredsednik JRKD in g. Titan Josip, šolski upravitelj iz Puconcev. Prvi je obrazložil potrebo organizacije v vsedržavni stranki, drugi je opominjal in spodbujal navzoče na složno in stvarno gospodarsko delo. Narodni poslanec je v svojem obširnem poročilu navzočim pojasnil stanje današnje gospodarske krize, obrazložil jim je, da je gospodarska depresija svetovni pojav, ki je v temeljih omajal gospodarstva najbolj kulturnih držav, kot Nemčije in Severne Amerike. Celo angleška valuta ni ostala neprizadeta. Povsem naravno je, da je moral val gospodarske krize zadeti tudi našo domovino in našo ožjo domačijo. Izrazito industrijske države so se vrgle z vso silo in energijo na kmetijsko produkcijo ter dosegle na gospodarskem polju tako mogočne uspehe, da ne pridelujejo le dovolj za lastno potrebo, temveč da imajo celo blaga za izvoz. Te države seveda danes z isto vnemo ovirajo uvoz našega blaga, kakor so pred leti na vse mogoše načine delovale na to, da so iz naše države na primer dobile čimveč živeža. Izvajal je nadalje:
Pri nas bi gospodarstveno stanje še ne bilo tako neugodno, če bi ne bila prizadjala dolgotrajna suša našemu kmetijstvu toliko kvara. Vendar imamo vsaj dovolj kruha, dovolj živeža in povolji pijače, le denarja imamo malo, zato govorimo o krizi. In kar je treba posebej naglasiti, pri nas imamo ljubi mir in red; kakor je pa čitati iz časopisov, so v nekaterih državah na dnevnem redu velike zmešnjave in politične borbe. Vse prilike kažejo, da se bodo že v doglednem času razmere pri nas obrnile na boljše. Kot gotovo pa mora veljati, da je najnižja točka krize že premagana. Po suši povzročeno škodo, bo država in banovina ublažila z brezplačnim dovozom cenenega sena in koruze. Slišati je, da bi imel naš srez pričakovati brezplačne vozovnice za 200 vagonov krmil.
Narodna skupščina je usmerila svoje delovanje v tem pravcu, da se predvsem zasledujejo interesi kmetijstva. Naša država je agrarna država, dobrobit testa ji ssora biti načelno j n* programu; kmet £ ftaber države. Zato je bil tudi znižan ifSBljiSki da-| vek. Davkov seveda ni mogoče od-i praviti, ker je država mogočna igradt.
ba, ki ima ogromne režije. Primerjati jo je z občino, ki mora imeti tudi svoje dohodke, če hoče zadoščati in ustrezati svojim nalogam. Zlasti mora imeti naša država močno vojsko, da si ustvari med drugimi državami ugled in veljavo. Občinske trošarine ni bilo mogoče ukiniti, če hočejo občine obstati in če hočemo preprečiti, da bi se nametavale na zemljiški davek previsoke doklade. Nujne državne potrebe so zahtevale, da se je moralo uvesti trošarino na sladkor in elektriko. Verujte mi, da sem bil v srcu proti taki trošarini. Ali uvidel sem na eni strani, potrebo in koristi države, na drugi strani sem pa presodil, da taka trošarina našemu narodu prizadene najmanj škode. Kmečko ljudstvo porabi razmeroma le malo sladkorja, pomaga si zlasti z mlekom. Največ sladkorja potrošijo mesta, ki bodo nosila radi tega tudi največji del tro-šarinskega bremena. Istotako je v našem kmečkem srezu elektrifikacija razmeroma še malo napredovala, kon-zum električne struje je v primer z drugimi kraji malenkosten, zato bo tudi naš srez plačeval le malo trošarine od električnega toka.
Razdolžitev kmeta je bilo v narodni skupščini eno najvažnejših problemov. Izglasovan je bil zakon o moratoriju za kmečke dolgove. Že danes se dela na tem, da bo ta zakon, ki ima veljavo do 19. oktobra 1932, po tem roku zopet podaljšan, ali zamenjan z novim sličnim zakonom. Mnogo načrtov je v narodni skupščini bilo v razpravi, kateri bo sprejet, je še danes negotovo. Gotovo pa je, da bo kot zakon uveljavljen tisti načrt, katerega bodo po dosedaj dobljenih tozadevnih izkustvih strokovnjak ina gospodarskem polju, spoznali za najboljšega.
Delamo na tem, da dobijo zadolženi kmetje po možnosti brezobrestna posojila ali vsaj posojilo po nizkih obrestih. Nekateri govorijo, naj bi se kmečki dolgovi brisali; to je nemogoče, ker bi na ta način bili prikrajšani oni, ki so ves čas svojega življenja štedili in v sili svojemu bližnjemu s posojili pomagali. Radi tega je to neizvedljivo, Zato bomo menda morali poskrbeti brezobrestno notranje posojilo.
Prebivalstvo ima svojo usodo in svojo dobrobit vedno kolikor toliko v svojih rokah, da more s složnim nastopom doseči najboljše uspehe. Zato je potrebno, da se organizira v naši vsedržavni stranki. Kot poslanec morem s svojimi zahtevami nastopati z veliko večjo odločnostjo, če se morem sklicevati na to, da je dotična želja zahteva mogočne organizacije. Pri vseh stanovih in v vseh strokah ie opazovati v sedanjem času stremljenje po združenju, zato se mora združiti tudi naš kmet, pokazati mora, da je politično zrel, da umeva potrebe današnjega Časa. Če bo narod v močnih organizacijah dokazal, da zaupa državi, da zaupa dr?a urnemu vodstvu
ŠTEV. 29
in sedanjemu državnemu režimu, more pač upravičeno pričakovati, da mu bo to zaupanje od države nagrajeno s tem, da bodo upoštevane njegove prošnje in težnje. S složnim in skupnim delom bomo vedno več dosegli, ko razbiti na mnogo strank. Zato Vam priporočim, da tudi v bodoče vedno pokažete, da ste za veliko Jugoslavijo, da ljubite svojo domovino in podpirate s tem sebe in mene pri mojem delu. Obljubim Vam pa, da bom vedno z vso vnemo in vsemi svojimi močmi delal za Vašo dobrobit; to sem storil dosedaj, to bom storil tudi v bodoče.
V	Hodošu je prisrčno sprejel in pozdravil g. poslanca ter otvoril in vodil zborovanje šolski upravitelj Ver-teš, v Domanjševcih pa domači župan Vezir Karol. Tudi na teh zborovanjih sta govorila gg. Kuhar in Titan, do-čim je g. narodni poslanec podal obširna poročila o današnjem gospodarskem stanju, o delu v narodni skupščini.
V	Domanjševcih je bila baš tega dne cerkvena slava, blagoslovitve novoslikane evang, župne cerkve. O-gromne množice so se strnile ok/ svojega poslanca, z vidno pozor' jo so do konca napeto sledile iz, njem govornikov in predvsem g-, da poslanca, ki je videč toliko da v posebno temperamentnem, sežnem govoru podal svoje posla poročilo. In ko je svoj govor kor| val, je na njegov poziv na tej ob ni postojanki mogočno zaoril trikrd!. BŽivijo" Njegovemu Veličanstvu Kralju, ki v teh tako težkih časih tako modro vodi državno krmilo.
Na vseh treh mestih je g. poslanec po izvršenih zborovanjih sprejemal stranke, ki so mu s polnim zaupanjem prednašali svoje prošnje. Predočili so mu najrazličnejše lokalne in osebne zadeve in brige, ki jih je g. poslanec obljubil po možnosti realizirati
Vsa tri zborovanja so se vršila v znamenju posebne prisrčnosti; videti je bilo, da vladajo med poslancem in narodom najlepše vezi in harmonija, ki obeta prebivalstvu mnogo koristi. Opaziti je bile, da i-na zavedna pokrajina popolno zaupanje do svojega poslanca, da je udana ideji narodnega in državnega edinstva, da odobrava brez pridržka sedanj® dr* žavno politiko.
Ko se je g. poslanec. poaH od svojih volilcev in zborcvslcev, % ga povsod prosili, naj jih Se zopw obiskal, da mu morejo ua licu ij^H iznesti in priporočiti
)W
I

mala .(ta:
Lipovci.
Vsa srečna je naša cika Lebarjeva. Nedsijs po prinesla lepo dariio od g ministra Kramerja. I	• f§
mo s sledečo vsebli o: Draga Micika 1 Pošiljam Ti nekoi;ko spominov na Tvoj' lepe hs Tvoje cvetlice.
Najlepše Te p d as lja " l r Krama

• i ''i »•
Govor ministra dr. Kramerja na velikem ljudskem taboru v Beltincih.
„Pred vsem se vam prisrčno za-hvaiujem za lepi in iskreni sprejem. Verjemite mi, da bo ostalo med mojimi najljubšimi spomini današnje jutro, ko sem prišel med vas in ko ste mojo navzočnost porabili za to, da izkažete zaupanje in ljubezen do naše skupne države.
Vem, kaj so Beltinci v naši narodni zgodovini. Vem, da je iz tega kraja v usodepolnem času vzniknila nacionalna misel in da se je vršil tu takrat, ko se je ustvarjala Jugoslavija, prvi veliki narodni zbor, ki je poudaril voljo in odločnost prekmurskega ljudstva, biti nerazdružljiv del velike ju-goslovenske zajednice. Od takrat naprej prekmursko ljudstvo ob vsaki priliki kaže svojo ljubezen do velike naše domovine, in zato se nihče ne čudi, da ste se tudi danes zbrali v tako ogromnem številu.
Ko je Nj. Vel. kralj pozval 8. novembra naš narod na volišče, je bilo Prekmurje med prvimi, ki je dalo imponirajoče število glasov za svoje kandidate. Oba prekmurska sreza smeta biti zadovoljna z rezultatom volitev. Dobila sta poslanca, ki z vso vnemo in požrtvovalnostjo ter z mar-sikakim uspehom služita svojemu narodu v časih, kakor težjih še nismo doživeli. Tovariša Hajdinjak in Benko
spadata v parlamentu med one, o katerih se ve da so noč in dan pridno na delu in stalno v skrbeh za dobrobit svojega okraja in vse države.
tp sem se tem raje odzval povabilu, |g»no še, ker sem tudi želel oseb-osetiti Prekmurje.
p. jljna ideja državne in narod-. ne politike
F' Dne 6. januarja 1929. je naš Kj in naš vrhovni voditelj presekal ju> tragedijo našega naroda, ki je jil razdeljen na nešteto strank in se srdito boril brat proti bratu. Zato je ves narod kakor en mož odobril to odločitev svojega vrhovnega voditelja. Cim pa so se razmere v Jugoslaviji izboljšale in je kazalo, da so se stare strasti pomirile, je naš kralj pozval zopet narod k sodelovanju. Proglasil je novo ustavo ter razpisal volitve.
Z ustavo in z volilnim zakonom je Nj. Vel. kralj postavil celokupno našo politiko na trdne temelje državnega in narodnega edinstva in rekel, da zadeve, ki se tičejo države kot celote, ne smejo biti nikdar več predmet spora med strankami Kdor hoče pri državnih poslih sodelovati, je dobrodošel, ne sme pa rušiti one temeljne ideje, na katero je postavljeno naše narodno življenje, naša narodna bodočnost, naša narodna svoboda, ideje jugoslovenske skupnosti. Samo, ako imamo močno enotno državo, samo takrat je zasigurano, da se bo vodila politika, ki enako gleda na interese celokupnega našega naroda. Samo, takrat, kadar se zavedamo, da smo vsi sinovi enega velikega naroda, ki v okviru evropskih narodov more in mora braniti in čuvati svojo svobodo in neodvisnost, samo takrat bo naša država tako močna, da se nam ne bo treba bati sovražnikov in da bomo lahko mimo urejevali svoje notranje razmere ter delali za napredek in bodočnost celokupnega našega iroda;
Z redko enodušnostjo je naš aarod 8. novembra poslal v Narodno skupščino svoje poslance in nikdar poprej Se ni nobena skupina združila
zi svoje kandidate tako ogromno

število glasov in vi Prekmurci ste lahko ponosni, da korakate v prvi vrsti onih, ki so izkazali državni ju-goslovensfti ideji svoje zaupanje, Zato imate tudi polno pravico, da država vidi v vas oni del našega naroda, ki se nahaja tu na meji države, ki ima svoje posebne težkoče in skrbi in ki je s svojo državotvornostjo pokazal, da zasluži posebno upoštevanje.
Splošne gospodarske smernice
Nova državna politika je v prvi vrsti politika kmečkega naroda. Res je, da noben stan na svetu ne more zahtevati, da se izključno upoštevaje samo njegovi interesi, ne pa tudi upravičeni interesi drugih stanov, toda pri vseh državnih odločitvah se danes Jugoslavija vpraša, kake gospodarske posledice bo ta ali ona odločitev imela za naš največji stan, naše kmečko ljudstvo. Jugoslavija je agrarna država, ki pridela več kmečkih pridelkov, kakor jih mora sama porabiti, mora pa uvažati mnoge stvari, ki jih tudi preprosti človek rabi za življenje. Izvoz viška kmečkih pridelkov je eno kardinalnih vprašanj naše državne gospodarske politike. Varal bi vas, če bi rekel, da smo v tem pogledu dosegli bogve kake zadovoljive uspehe. To pa ni naša krivda, države in vlade, to je posledica one ogromne in strašne svetovne gospodarske krize, zaradi katere vse države tudi najbolj industrijske, na vse načine omejujejo uvoz agrarnih pridelkov. Tako vidimo, da celo tak industrijski kolos, kakršna je Nemčija, kjer sta dve tretjini naroda v najožjih zvezeh s tovarno in obrtniško delavnico, zapira meje za uvoz agrarnih pridelkov iz drugih držav in da je kruh v Nemčiji, torej najprimitivnejši živež za nemškega delavca, dražji nego v katerikoli drugi evropski državi. Isto pot gre tudi Avstrija. Tudi tam delajo uvozu naše živine, pšenice, svinj itd. vsemogoče težave in s težko muko trgamo tako rekoč iz rok avstrijske vlade z raznimi koncesijami, ki jih dajemo na industrijskem polju, vagon za vagonom pšenice ali živine, da jih moremo tja izvoziti. S Čehoslovaško porabimo vsako leto več mesecev za pogajanja, da si priborimo najmanjšo količino uvoza naših agrarnih pridelkov. In tako gre po vrsti z vsemi državami. Vodi se nekako nova vojna, nekrvava, pa nič manj huda in težka, kakor vojna s topovi in puškami.
Znano vam je, kako je gospodarska kriza zajela evropske države. Na milijone in milijone je brezposelnih. V sosedni Avstriji je vsak tretji državljan brez zaslužka, v Nemčiji stoji 7 milijonov delavcev pred zaprtimi vrati tovarn in kakšen je položaj na Madžarskem, vam je tudi znano. Lahko rečemo da je ta vihar evropske gospodarske katastrofe bil še najbolj prizanesljiv naši domovini, kjer čutimo vse težke posledice gospodarske nesreče šele letos, dočim so druge države že tretje ali vsaj drugo leto v krizi.
Skrb za kmečko ljndstvo
V skrbi za interese kmečkega ljudstva je parlament sprejel celo vrsto zakonov. Sprejel je med drugim zakon o zaščiti kmeta, ki je vsaj nekoliko olajšal denarne obveznosti kmečkih posestnikov. V jeseni, ko ta zakon poteče, bosta Narodna skupščina in senat morala gledati, kako se ta problem končno reši, db ne bi zadolžitev našega kmeta rodila splošne nesreče. Verujtej>,da mi, ki zastopamo
naše slovenske-* Vaje v Najodni skup-
^ v ■ M ^-r''
ščini, stalno mislimo na to veliko vprašanje, kakor tudi stalno gledamo na to, da se dvignejo cene naših kmečkih pridelkov. Jaz sem poslanec naše lepe bele Ljubljane in zastopam torej veliko mesto. Človek bi dejal, da mi je pred vsem dolžnost brigati se za konzumenta, torej voditi politiko, da bosta moka in kruh čim cenejša in da dobi mesto vso hrano in vse kmečke pridelke po možnosti zastonj, kajti tedaj bi mi lahko bili Ljubljančani, moji volilci, najbolj hvaležni. Toda nihče, ki se zaveda svojih dolžnosti napram državi in narodu, ne more in sme voditi take politike Kmečkim in mestnim zastopnikom mora biti jasno, da če propade kmečki stan, tudi nameščenec, trgovec, obrtnik in delavec ne bosta imela nič dobrega. Če propade kmečki stan, potem lahko zapro tovarne svoja vrata. Od dobrobiti in pametne ter dobre kmečke politike, od dobrega gospodarskega položaja našega kmečkega ljudstva je odvisen dobrobit vseh stanov naše države. Pametna državna politika mora stremeti za tem, da se drže cene kmečkih pridelkov na višini, ki povrne poljedelcu stroške pridelovanja in mu da primeren zaslužek, da more skrbeti zase in svojo družino.
Po tovarišu Hajdinjaku, ki v vašem imenu neprestano hodi od mi-mistrstva do ministrstva, sem dobro obveščen o vaših posebnih razmerah, zlasti o škodi, ki jo je povzročila suša. Uvidevam potrebo, da se Prek-
murju priskoči na pomoč, in obljub-
Ijam vam, da bom v tem pogledu z
Lepi beli zobje
^poročati Vam svoje največje priznanje in popolno zadovoljstvo o Chlorodont zobni pasti. Več let že uporabljam "Chlorodont" in ljudjeme zavidajo radi mojih lepih zob, katere sem dosegel le x dnevno uporabo Vaše Chlorodont zobne paste.
S. Pavletič, M..... Zahtevajte zato samo pristno
Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-, ter zavračajte vsak nadomestek.
vso vnemo podprl vaša poslanca
Hajdinjaka in Benka.
(Nadaljevanje)
Murska Sobota
— Notranjost Šolskih prostorov v Murski Soboti. Le pogosto čujemo glasove od starejših ljudi, da je danes preveč učiteljev. Nekdaj v »starih cajtih" je imel učitelj do 100 in še več učencev. Vsak ve, da zavisi znanje osnovnošolskega otroka edinole od učiteljevega pouka in zanimanja do poedinca v šoli, zakaj kmetski starši imajo preveč dela in komaj čakajo, kdaj pride sinko iz šole, da odžene živino na pašo. V takih primerih je gotovo, da sodelujejo pri pouku samo oni učenci, s katerimi se učitelj peča. Največja množina, ki bi odgovarjala uspešni šoli, bi znašala 40 -50 učencev, avl. razredu največ 40. Rezultat »starih cajtov" pa je bil tudi krasen. Ako so se našle učilnice, v katere se je natrpalo učence kakor ovce v staji, potem je zadobilo od 100 učencev v najboljšem slučaju 50% dobro oceno.
Vzemimo sedaj soboške učilnice, ki imajo po večini sledeče razsežnosti: 8.50, 5.50 in 4. Na podlagi teh razsežnosti bi odpadlo na učenca v razredu z 68 učenci 2.7 m3 prostora. To bi še nekako šlo, ako bi bil zrak zdrav in ne bi bile ponekod stene do V/z m vlažne. Dejstvo pa, da se popoldne ponovno napolnijo učilnice z istim številom učencev, mora vsakega dobroga očeta in državljana navdajati s skrbjo, Kaj bo s tako mladino iz zadahlih prostorov ? Ali ne bode taka mladina nekdaj občini v breme, ko se bo navzela revme, išjasa in tuberkuloze 1 Nezmožna bo za delo — ljudem in sebi v breme.
Ali bi se našlo danes še koga, ki bi hotel mladino prikrajšati na pouku in zdravju!
Edino ena želja nas navdaja, da bodo zastopniki mesta in okolice na
anketi o zgradbi nove šole dne 17. 9.
1932 enoglasno izjavili : Kvišku z novo osnovno šolo — v lepšo bodočnost — za zdravje naše mladine, ki nam je najmiiejši in najdražji bož> ji dar 1	-č.
—	Podružnica „Soče" v Murski Soboti in Sokolsko društvo M. Sobota priredita v nedeljo 18, t. m. vinsko trgatev na Kapeli. Zbirališče pred Sokolskim domom, odkoder se odpeljemo do broda ob 9. uri. Strošek za prevoz, prehrano (meso na ražnju) in zobanje v vinogradu bo znašal pribl. 15 Din za osebo. Kdor se hoče udeležiti izleta, naj se prijavi do petka zvečer pri društvenem blagajniku, odnosno pri gospodarju br. Gregorič Franu, obč. tajniku v Murski Soboti. — Vabijo se vsi člani in prijatelji društva „Soče" in „Sokola".
Če bo dovolj udeležencev, vozi drugi avto ob 13. uri tudi izpred Sokolskega doma. Ob is/em času se zberejo tamkaj tudi kolesarji.
M — Kraljevi notar Križan Ferdo v Murski Soboti naznanja, da se preseli s svojo notarsko pisarno s 1. oktobrom letos v hišo g. Horvat Jožefa (brezalkoholna restavracija, kjer je bila prej trgovina I. Halmoš).
—	Sokolska tombola je privabila kakor vsako leto velike množice ljudstva pred Sokolski dom. Letošnji obisk pa je prekašal vse dosedanje slične prireditve. Saj ni čuda 1 Lepi in visoki dobitki so bili najboljša reklama in vsak je upal, da se mu bo tokrat sreča nasmejala. Pa je bilo mnogo razočaranj, a mnogo jih je bilo tudi, ki so prav zadovoljni odhajali domov. Najbolj je pač bila zadovoljna Opec Ana iz Rakičana, ki je dobila 2000 Din, pa tudi Žibret Jožef iz Puconci je bil prav vesel drugega dobitka, ki je znašal 1000 Din. Večje dobitke so še dobili Lepoša Mihael kovaški pom. v M. Soboti (500 Din), Šoštarič Ka-rol mesar iz M. Sobote (klafter trdih drv), Horvat Ana hči pos. v M. Soboti (vreča fine moke — 80 kg) in Berlot Narcisa, strojepiska pri sresk. načelstvu v M. Soboti (otroški voziček.) Sreča je tokrat segla le po mladih ljudeh.
Dolnja Lendava
—	Rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je tukaj proslavil zelo svečano. Pri božji službi je bila cerkev polna šolske mladine iz vseh okoliških vasi. Navzoči pa so bili tudi vsi zastopniki oblasti in drugo občinstvo. Slovesnost cerkvenega opravila je povzdignilo še lepo petje raašega pevskega zbora.
—	Požar. Pretekli teden smo imeli v Lendavi zopet požar. Zgorela je oslica slame, posestnika Toplaka v Spodnji ulici. Ni znan vzrok požara, vendar se pa sumi, da so požar zanetili otroci.
—	Lendavski naročniki »Murske Krajine" lahko poravnajo naročnino pri g. Ošlaju. Vljudno se naprošajo vsi naročniki, da naročnino še ta mesec poravnajo. Hkratu se obvešča občinstvo Dol. Lendave, da se istotam naroča list in oglasi
—	Nagla smrt. Tukajšnji trgovec Weiss Hugo je pretekli teden nenadoma umrl v kavarni „Krona". Hipoma mu je pri igri postalo slabo in je ta-
koj izdihnil. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi.
—	Razpust društva. Kakor se sliši, je »Organizacija prekmurskih in medžimurskih dobrovoljcev" razpušče-na. Imenovan bo likvidator, ki bo izvršil likvidacijo.
—	Delovanje lendavskega cestnega odbora. Pretekli teden se je vršila seja starešinstva lendavskega cestnega odbora. Na seji se je oddal dovoz gramoza ponudnikom, ki se bo navozil na ovinke. Banovinske ceste imajo na več mestih sila ostre ovinke, ti se morajo urediti tako, da se na njih čim bolj zasigura varnost prometa. Nadalje so bila oddana razna dela podjetnikom. Na cesti Beltinci-Dobrovnik se bosta gradila dva mosta. Fden pri Gančanih drugi pa pri Dobrovniku. Eden je oddan za 7500 Din, drugi pa za 15.350 Din. Na cesti pri Strehovcih se bo napravil večji propust. Na mostu pri Zamostju pa se bodo delale nove mostnice. Na cesti proti Pinici se bo napravila nova ograja. Starešinstvo je tudi dodelilo podpore raznim občinam. Tako so dobile občine naslednje podpore: Brezovica 1000 Din, Genterovci 2000 Din, Melinci 2000 Din, Petešovci 3000 Din in Trnje 2000 Din.
Beltinci
Svečana otvoritev strelišča Strelke družine v Beltincih.
Nedavno ustanovljena strelska družina v Beltincih ima že prav lepo strelišče, katerega otvoritev se je izvršila v nedeljo, dne 4. IX,
Je to zasluga agilnega tajnika družine g. Medveščeka in komandirja žand. stanice g. Beltrama, ki sta se edina trudila, da uredita vse potrebno za streljanje. Prav mnogo posla pa je imel pri stvari tudi g. poslanec Hajdinjak.
Že v prvih popoldanskih urah so se začeli zbirati na strelišču ljudje, dokaz, da vlada za strelsko družino precej zanimanja. V okrašenih kočijah so se pripeljali okrog 16 ure na strelišče odlični gostje, predvsem gospodje, ki so izvršili kolavdacijo strelišča in sicer: g. sreski načelnik Dr. I. Trstenjak, žand. kapetan Milan Ko-vinčič kot zastopnik komandanta vojnega okruga in predsednika streljač-kega okruga, župan občine Beltinci g. M. Peterka. Dolnjelendavsko strelsko družino sta zastopala g. Dr. A. Stras-ser in poročnik Pušelja. Slavnosti se je udeležil tudi g. Hajdinjak in gostje iz Dolnje Lendave in drugih krajev.
Kmalu za temi gosti je prikorakalo na strelišče članstvo strelske družine pod vodstvom g. J. Ozmec-a. Na čelu povorke so nosiii trije strelci velike državne trobojnice. Spremljala pa je povorko tudi godba.
Slavnost je otvoril g. poslanec Hajdinjak v imenu g. ministra Dr. Kra-merja, ki je bil zadržan in se slavnosti osebno ni mogel udeležiti. G. minister je izrazil svoje zadovoljstvo nad ustanovitvijo tako močne strelske družine.
Daroval je znesek Din 500 za najboljšega strelca kmetiškega stanu.
Vse navzoče goste in domače ljudstvo je nato pozdravil predsednik družine g. župan Peterka.
Strelišče je nato blagoslovil g. župnik Vadovič, ki je imel tudi kratek nagovor na zbrano občinstvo.
Zupan občine Bratonci g. Miha Erjavec je povdaril v slavnostnem govoru pomen strelskega pokreta, za kar
Psečllane so*bile brzojavke, ki i je družina Aipasiala. NI.- Vel. kralju Jn koinandanttPvojnega okruga.
V izbranih, toplih besedah je oa-
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga in mama gospa
ROUS MARGIT
soproga trgovca
dne 8. IX. 1932 po kratkem trpljenju v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se je vršil 9. IX. 1932. Turnišče, dne 9. sept. 1932.
Rous Jožef, soprog. Margita in Tonika, otroka.
to g kapetan Kovinčič omenil važnost strelskih družin v nacijonalnem pogledu. Želel je, da ostane strelska družina delavna, da dokaže, da ni samo začela, ampak, da hoče zapo-četo delo tudi nadaljevati.
Nato je oddal prvi strel kot zastopnik g. ministra Kramerja, nar. posl. g. Hajdinjak.
Radi dežja, ki je bil vzrok, da je tudi med prireditvijo morala navzoča masa ljudi bežati pod strehe, so se gostje nato odpeljali. Navdušeni strelci pa so streljali še do mraka.
Zvečer se je razvila pri g. Zem* ljiču prijetna zabava s plesom.
Močni strelski družini želimo obilo uspeha. Zdravo 1
Kakor slonovina bele in lepe zobe dobite z uporabo dobre Chlorodont zobne paste. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8'—.
DOPISI
Turnišče. Smrt. V najlepši živ-Ijenskl dobi je umrla žena trgovca Rousa gospa Margita Rous. Bila je vestna gospodinja in dobra mati. Ob njenem grobu žaluje mož in dvoje še nedoraslih otrok. Soseščina jo bo o-hranila v lepem spominu. Blag ji počitek ! — Sejem. V petek, 9. t, m. je bil pri nas sejem. Prodajalci so ponujali blago, kupci so^ kupili le to, kar nsjnujneje rabijo. Živine se je prodalo precej. Cene so bile slabe. — Cesta. Odkar je banovina prevzela našo cesto, delo na izboljšavanju in regulaciji lepo napreduje. Na cesto pride to jesen mnogo kamenja. Delavci kopljejo kanale in obcestne jarke.
Jugoslovanska—Radikalna Kmečka Demokracija.
Seje sreskega odbora JRKD.,
ki se vrši v nedeljo dne 18. septembra ob 9 uri predpoldne v posebni sobi pri g. Benku, se udeleži tudi tajnik banovinske organizacije g. Dr. Marjan Zaje. Opozarjamo, da se naj poleg članov odbora udeleže te važne seje tudi predsedniki, podpredsedniki in blagajniki krajevnih organizacij. Dnevni red smo že objavili v prejšnji številki. — Sreski odbor J. R. K. D-v M. Soboti.
SOKOL
Prireditev lendavskega Sokola. V nedeljo 18. t. m. bomo imeli zopet sokolsko prireditev v Dolnji Lendavi. Prireditev se bo vršila na letnem telovadišču Sokola in bo obsegala samo lepe točke, ki jih bodo izvajali vsi oddelki našega Sokola. Tako bodo razne tekme, kakor ita-tetni tek, skoki v višino, v daljavo, teki z zaprekami in druge stične tekme. Na koncu bodo igrali odbojko člani proti naraščaju, ki obeta biti sila za-
nimiva. Ves program je tedaj določen popolnoma za lahko atletiko, ki jo s pridom goje naši telovadci. Lahko se reče, da bo nedeljska prireditev pokazala najbolj nazorno v koliki meri se neguje telovadba sokolske mladine.
Po prireditvi je zabavni večer z vinsko trgatvijo na telovadišču. Sodeluje pri celi prireditvi godba iz Velike Polane. — Vsi prijatelji Sokola se vabijo, da'posetijo to lepo prireditev in tako dajo naši mladini nove vzpodbude za nadaljno delo na telo-vadiščih in telovadnicah.
ŠPORT
S. K. Mura - I. S. S. K. Maribor 3:1.
V nedeljo dne 4. t. m. je nastopila Mura v Mariboru proti tamkajšnjemu klubu I. S. S. K. Maribor. Tek mo, ki se je vršila vkljub dežju, je odločila Mura v svojo korist. V za četku tekme, ko se Mura še ni popol noma znašla na tujem terenu se je domačinom posrečilo postaviti iz lepega naskoka rezultat 1;0 za Maribor. Kaj kmalu je Mura stopila v ofenzivo in v dobrih 15-ih min. je postavila rezultat 1:3 s katerim se je končal prvi polčas. V drugem polčasu se je igralo samo nekaj minut, ker je dež onemogočil nadaljni potek igre. Tekma je bila v celoti zelo mirna in zadovoljiva. Pri Muri so ugajali zlasti: desni branilec, srednji krilec, center in levo krilo. Tudi ostali so bili v dobri formi. Vidi se, da training pomaga, in da se Mura počasi razvija v dober klub. *
Dne 28. avg. je tukajšnja S. K. Mura porazila avstrijske goste iz Murecka z rezultatom 7.0.
Nc I 136/32 3
Prostovoljna sodna dražba.
Na prošnjo zastopnika ležeče zapuščine po rajni Mihalič Matildi se vrši
v pondeljek dne 26. septembra 1932 ob 10 url
na licu mesta v Domajincih prostvolj-na javna sodna dražba nepremičnin vi. št. 69 d. o. Domajinci, parcela št. 159/b to je njive v izmeri 1207 kv. sežnjev in pripadajoče »veščine" obstoječe iz stavbišča in njive v skupni izmeri 400 kv. sežnjev ter na stavbišču stoječe lesene s slamo krite hiše, ki obsega sobo, vežo, kuhinjo, klet, gumno in hlev.
Izklicna cena pod katero se ne proda znaša 7000 Din, vadij pa znaša 10% izklicne cene.
Dražbene pogoje se lahko vpogleda pri podpisanem sodišču med uradnimi urami v sobi štev. 10.
Obralno sodišče i murski Soboti, odd. I., dne 13. septembra 193Z.
Otvoritev
TON-KINO SEZONE
v Murski Soboti
se vrši v soboto, dne 17. septembra zvečer ob 1/2 9 uri in v nedeljo, 18. septembra popoldan ob V2 4 uri ter zvečer ob >/2 9 uri z najslajšo tonfilm-opereto v 10. dejanjih
3 + 1 = 2
(Die drei von der Tankstelle)
V glavnih vlogah : Willy Fritsch, Lilian Harvey, Olga Čehova, Oskar Karlweis.
Znižana vstopnina: I. prostor 12 Din, II. prostor 8 Din, III. prostor 5 Din, IV. prostor (popoldan) 3 Din.
Lastnik DITTRICH.
V nedeljo 18. t. m. bo Mura v tretje pomerila svoje moči z avstrijsko enaj-storico iz Strassa. Začetek tekme ob V2 3 uri popoldne.
Listnica upravništva
Današnji številki priložimo naročnikom, katerih naročnina je potekla poštne položnice in prosimo, da se istih čimprej Jposlužite. Naročniki iz Murske Sobote lahko plačajo naročnino tudi v tiskarni ali pri upravništvu. — Ce je kdo event. dobil položnico in je naročnino že plačal naj položnico hrani, ali pa jo odda znancu, da isti lahko naroči naš list brez stroškov. Imena blagovolite pisati razločno.
Razprodaja večje količine lastnega vina po niski ceni pri STIVAN, gostilničarju t Gederovcih.
/
J
Radostna novost za vsakšo damo
je ta izvenredno pristala žensk obuteo iz
bariuna, satena i ripsa,
ar je napravlena z naročitim obziroa potrebe ženske noge, iz prvovi?tnoga ~ rijala ino so podplatje kak 1 dt /i clci; ii delani iz čiste kože, brez kakšib driigi h pri-mešov i donok košta 7A* eden par same Din # V nov i brev kakši drflgi stroškov. Sestavljeni po vsej pravi-laj moderne ortopedije. omogočijo t. H-ela.
siguren i eleganten hod:
Dobi se od čarnoga baršum ali . e;*?, čarnoga ripsa ali rjavoga bari on, '"Tangov ali brez špange pošila jih
slani penez ali po po jč<|<
tt
Mala
II
PanCevo it. 19«
Dovolno je označiti svojo meo od -hOteS ali z plajbasom na paperi nopc doli očrtani ti. Neodgovarjajoče se <z>
Prodajalcom se da pi
nt.
Iz deloyanja gremija trgovcev v Murski Soboti.
(Nadaljevanje.)	10
Prosečka vas. Hajdinjak Jurij trgovina s perutnino in jajci,
Hajdinjak Franc trgovina s perutnino in jajci,
Kuplen Franc trgovina s perutnino in jajci,
Krčmar Aleksander branjarija, Ružič Štefan trg. s perutnino in jajci, Veren Mihael branjarija, Žokš Vincenc trg. z jajci, perutnino, gobami, jezicami, kožami od divjačine,
Prosenjakovcl. Koltaj Josip trg. z mešanim blagom, Varga Koloman trgovina z mešanim blagom, gov. živino in svinjami v živem in zaklanem stanju,
Puconci.
Gašperšič Pavel trg. z gradbenim ma-terijalom,
Kovač Franc trg. z mešanim blagom, KOhar Ludvik trg. s perutnino in jajci, Marič Ivan trg. s perutnino in jajci, Skraban Janez trg. z mešanim blagom, Štera Arnold trg. z mešanim blagom, Stern Ema trg. z mešanim blagom,
Pužavcl.
Berke Štefan trgovina s perutnino in jajci,
Sinic Elek trg. s perutnino in jajci, Šiftar Štefan trg. z gov. živino in svi-
njami v živ. in zakl. stanju Šiftar Pavel trg. s sadjem, gov. živino in svinjami v živem in zaklanem stanju, Temlin Janez branjarija.
Radovci.
Bernjak Marija trgovina s perutnino in jajci,
Gumilar Matija trgovina z jajci. Rakitan.
Horvat Matjaž trgovina z jajci in perutnino,
Kar Ignac trg. z jajci in perutnino, Kmetijska nabavna in prodajna zadruga r. z. z o. z. trgovina z mešanim blagom,
Rajnar Barbara trgovina z jajci, Škafar Štefan trg. s perutnino in jajci, VučkiC Ivan trg. z živo gov. živino
i svinjami, Vukan Franc branjarija in trg. z alkoholnimi pijačami v zaprtih ste-klenicah,
Žalig Ivan trg. z jajci ter živo in zaklano perutnino in divjačino.
Rankovci.
Obal Franc trg. z gov. živino in svinjami v živem in zaklanem stanju, Klanfar Ida trg. z mešanim blagom, Ratnik Emerik trg. z jajci, divjačino in perutnino v živ. in zaklanem stanju,
Ratkovcl.
Lepoša Karol trg. z mešanim blagom.
Rogaševct. Fritz Janez trg. z mešanim blagom, Liilik Mihael trg. z mešanim blagom, MBllner Franc trg. z usnjem in mešanim blagom, Rosenberger Josip trgovina z mešanim blagom, Raffl Karol trg. z gov. živino v živ. iv zaklanem stanju in vsemi vrsta- >č*9 mi deželnih pridelkov, Štera Albertina trg. z mešanim blagom na drobno.
Ropota. Memar Anton branjarija, ■v mar Alojz branjarija, y	Sebeborci.
iafler Ludvik trgovina s sadjem, gobami in zrnjem, Barbarič Marija branjarija,
Damsbl čevlji
z visoko peto za vsakdanje nošenje, iz črnega ali rjavega usnja
Din 145'-
Domshi čevlji
z zaponko in v pumps obliki v modernih barvah in iz laka, za jesenske izprehode
Din 165*-
Danski čevlji
iz laka s črnim semi-šem kombinirani, z vi -soko ali polvisoko peto, za večer in šetnjo
Din 195'-
Damshi čevlji
v najnovejših modelih, najmodernejše barvein okusne oblike. Okrasili smo jih s kombinacijami raznih barv
Din 195-

Mi polčevlji
iz črnega ali rjavega boksa s trpežnim us-njatim podplatom
Din 165-
Hloški polčevlji
črni ali rjavi — elegantnemu gospodu eleganten čevelj
Din 195'-
Maski polčevlji
Orig. Goodyear Welt izdela iz črnega ali rjavega boksa ali iz la-kd. Eleganten, udoben čevelj za odličnega gospoda
Din 245'-
Moški visoki čevlji
črni ali rjavi, prvovrstno zgornje usnje in I-a podplati
Din 1G5--
BOGATA IZBERA VSEH VRST OTROŠKIH ČEVLJEV!
PRODAJALNE: Murska Sobota in v vseh večjih mesti v državi.
Bertalanič Jožef trg. s perutnino, jajci, divjačino, suhimi gobami in kožami od divjačine, Celeč Štefan trg. s polj. pridelki in
sadjem, branjarija, Flisar Štefan trgovina s plemenskimi
svinjami in drvmi, Hari Josip trgovina s perutnino in
jajci, suhimi gobami in ježicami, Knar Geza trg. z gov. živino in svinjami v živem in zaklanem stanju, Luthar Lina trgovina z jajci, Novak Vilma trg. z mešanim blagom, Olas Ludvik trg. z deželnimi pridelki,
sadjem in suhimi gobami, Škrilec Franca vdova, trgovina z mešanim blagom,
Selo.
Balajc Josip trg. z jajci in perutnino, Flisar Ana trg. z jajci in perutnino, Foldvari Pavel trg. z gov. živino in
svinjami v živem stanju, Koltaj Pavel branjarija, sejmarstvo s slaščicami in drobnarijo (koledarji in molitveniki)
Serdlca.
Deutsch Erik trg. s polj. pridelki in sadjem,
Fritz Janez trg. s plemensko govejo živino, poljedelskimi in šivalnimi stroji,
Gaber Rudolf trg. s plemensko govejo živino,
Weiss Šamuel trgovina z mešanim blagom gov. živino in svinjami, v živem in zaklanem stanju.
(Dalje sledi.)
Iz delovanja Združbe trgovcev.
Združba trgovcev, združba obrtnikov in združba gostilničarjev za srez Murska Sobota so priredile v torek dne 6. septembra t. I. kakor smo že svojčas to javili predavanje o ugotavljanju davčne osnove za pri-dobnino in davek na poslovni promet.
Kot predavatelj je nastopil g. dr. Ivan Likar, sodnik upravnega sodišča v Celju, kateremu se pozna, da se je poglobil v obsežno snov o najnovejši judikaturi, posebno glede podrobnosti davčnih zadev. V štiriurnem predavanju je pojasnil vse najvažnejše točke, ki posebno zanimajo vse obrtniške kroge radi vlaganja davčnih napovedi, postopanje pri prizivih, odnosno postopanje pri vlaganju tožbe na upravno sodišče.
Pri predavanju smo pa pogrešali izvzemši enega notarja vse advokate, za katere smo prepričani, da jim predavaje ni potrebno, ker kot taki gotovo to že vse znajo, vsled tega bi bilo želeti, da bi naši lokalni odvetniki vsaj enkrat na leto priredili tako predavanje, da bi se obrtništvo
in trgovstvo lahko poslužilo pravic za vlaganje tožb na upravno sodišče, kar bi gotovo prišlo v prid odvetnikom, posebno pa pridobitnim krogom, ki so so se upravnega sodišča doslej le malo posluževali, to pa gotovo radi tega, ker so tožbo zgubili. Po našem mnenju radi tega, ker niso bili dovolj poučeni, kake pravice so jim dane.
Tržne cene
Radi primanjkovanja prostora nismo mogli tokrat objaviti tržne cene, ki so ostale iste kot v prejšnjem tednu. (Glej zadnjo številko n. lista.)
Novi vinski lagvi ssSojKStB
ceni pri sodarju Flegar Nikolaj v M. Soboti. Zamenjam tudi za zrnje.	l
Pozor redila prilika!
Naprodaj je ca dobrem prometnem kraju gostilna s posestvom ali brez posestva. Prevzeme se lahko takoj ali pozneje. Proda se tudi na hranilno knjižnico. Kapitala zmožni osebi se da v najem na 3 leta — Več se poizve v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti.	2
Da omogočim nakupi kolesa vsakomur, sem znižal cene raznim kolesom:
od Din	1200-	na Din 1050'—
od Din	1400-	na Din 1250'-
od Din	1600-	na Din 1450'—
od Din	1700-	na Din 1550'—
Istotako dobite najceneje gramofone, gramofonske plošče, radioapa-rate, fotografske aparate, šivalne stroje in vse druge potrebščine
pri «t. ERNEST ŠTIVAN v Murski Sobo«.