PoKtntna »Ia*« » felorAit X 1932
i Zkš kfai,.
KhCT/KI LIJT
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski nI. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Shvb zol brezposelne
Na milijone ljudi je brez dela — Skrb za brezposelne drugod
in pri nas
Najnovejši podatki o številu brezposelnih ljudi &o kar grozni: eni trdijo, da je nad 30, drugi pa, da je celo okoli 50 milijonov ljudi brez dela in zaslužka!
To število je postalo že kar nevarno in zato se povsod prizadevajo vse vlade, da to število znižajo in tako odstranijo nevarnost, ki resno ogroža današnji družabni red.
V	Zedinjenih državah je vsa skrb za brezposelne ljudi v rokah zasebnikov. Država ne pozna tam nobenega socialnega skrbstva. Priznati pa je treba ameriškim bogatašem, da darujejo prav obilno, a kljub temu je še vedno dovolj ljudi gladnih. Slike, ki jih objavljajo časopisi, kako lačni ljudje čakajo na porcijo juhe ali kave in na košček kruha, so kar pretresljive.
V	Angliji je skrb za brezposelne stvar države in priznati je treba, da so podpore za brezposelne prav bogato odmerjene. Tako bogato, da je prišel zaradi njihove višine v nevarnost celo angleški državni proračun. Da dosežejo zopet ravnotežje v državnem proračunu in da preskrbe brezposelnim ljudem delo, so sklenili celo, naj angleški funt pade, samo da omogočijo izvoz iz Anglije v večji meri. Kakor pa trdijo najnovejša poročila, se ta poskus ni posebno obnesel in samo nekaj industrij je od padca funta pridobilo.
V	Nemčiji pa so krenili na druga pota. Tudi v Nemčiji so dosegle podpore za brezposelne milijonske zneske, a poleg tega so organizirali v Nemčiji tudi »prostovoljno delo«. To delo obstoji v tem, da se združi po 50—100 brezposelnih ljudi, bodisi pravih delavcev ali pa študiran-cev, v skupino, ki prevzame eno ali drugo javno delo. Taka skupina ljudi dela cesto, osušuje kakšno močvirje, koplje jarke in podobno. Za svoje delo pa delavci ne dobe nobene »plače«, ampak samo stanovanje (navadno v barakah), potem hrano in pa kakšen skromen priboljšek. Za hrano in za stanovanje porabijo podporo, nekaj pa še doda občina, oziroma tisti, v čigar
korist se delo izvršuje. Taka skupina ostane na delu po 20—40 tednov.
Nemški sistem »prostovoljnega dela« bi utegnil biti važen tudi za nas.
Pri nas se gilblje skoro vsa skrb za brezposelne okoli tistih nesrečnih in — recimo kar naravnost! — nemoralnih in človeškega dostojanstva nevrednih podpor, ki dajo človeku bridko čutiti, da je — berač! Zato pa bo tudi pri nas misliti na to, da pridemo iz podpor ven in da organiziramo za brezposelne »prostovoljno delo« po nemškem vzoru.
Pri nas slišimo dostikrat besedo, »da ni dela«. To pa ni res! Dela je tudi pri nas dovolj, manjka le dobro plačanega dela! V takih časih pa, kakršne preživljamo dandanes mora vsak človek postati skromen in mora prijeti za vsako delo, ki ga le more opravljati, in za vsako ceno! Tudi izučenemu ključavničarju ife bo padla krona z glave, če začasno vozi samokolnico!
Pri nas čaka na popravilo na stotine kilometrov cest in tudi število neurejenih hudournikov je prav obilno. Vsa taka dela bi lahko opravljala »prostovoljna organizacija dela«, za stroške pa bi prispevale delavske organizacije (borza dela itd.), nekaj bi pa tudi občine rade dale, če bi videle, da se bo res kaj napravilo.
Pretekli teden smo Ibrali, da se res nekaj podobnega, kar imajo v Nemčiji, zamišlja "tudi pri nas. Naglasiti pa moramo, da je izvršena v Nemčiji prostovoljna organizacija dela strogo nepolitično in da je v tej organizaciji vsaka strankarija popolnoma izključena. Delavec naj se zaveda, da za njega skrbi državna skupnost in ne ta ali ona politična stranka, ki bi rada kovala iz skrlbi za brezposelne svoj politični kapital s tem, da bi rada delavcu govorila: Poglejte nas — mi smo vam preskrbeli delo! Tako bi morala biti organizacija prostovoljnega dela izvršena tudi pri nas, kajti tudi naš delavec se mora zavedati, da je državljan in da zanj ne skrbi nobena »stranka«, ampak državna skupnost.
Kmetje mopa/o bili sianovsfeo
združeni
Življenje je boj in ne nedolžna igrača. To so ugotovili že davno, davno pred nami. In vendar izgleda, da vprav mi kar nočemo upoštevati dragocenih izkušenj, ki nam jih beleži zgodovina — pač pa tavamo v temi sodobnih zablod in se zvijamo v smrtnih krčih, mesto da objektivno pre-motrimo dejanski položaj ter na podlagi tega začrtamo premišljenim sklepom odgovarjajoči gospodarski načrt. Saj je tudi znani češkoslovaški voditelj Maaaryk dejal, da ne pozna idealov, ki ne nudijo kruha; mi pa prepuščamo ktuh, da ga
mrcvarijo cucki, a sami se vneto prepiramo v kulturnih, verskih, narodnih, socijalnih in podobnih vprašanjih — kakor, da v teh leži težišče gospodarstva in ne ravno nasprotno. In vendar skoro sleherni preprost zemljan ve, da mu je glavna naloga, čuvati svoj gospodarski obstoj, na katerem Šele slone vse ostale pridobitve civiliziranega človeštva. Slednje nam dokazuje, da je preprost človek v zasebnem življenju zdrav — ni pa kos svoji nalogi v pogledu javnega udejstvov&nja.
Ta žalostna ugotovitev še prav posebno velja za našega kmetovalca. Ta še precej povoljno krmari svoj življenski čolniček v privatnem —t toliko bolj lahkomiselno pa v javnem življenju. Drugi stanovi so se že več ali manj spretno or-ganizraili v jake in odločujoče celote, kmet pa se cepi, med seboj ruje in kolje, kakor da mu enoten nastop niti ni potreben. Tako vsaj izgleda na zunaj. Ako pa premotrimo dejanski položaj bolj v bistvo samo, opazimo, da smo ga sodilil preostro. Ko je bil n. pr. izdan kraljev manifest z dne 6. januarja, se je vprav kmetovalec naj-globje oddahnil in sam pri sebi najiskrenejše pozdravil piepotreben čin, s čimer naj se že enkrat konča pogubonosno sovraštvo, hujskanje, grožnje itd., kar vse je že davno mrzil v dno svoje duše in srca ...
V le njemu lastnem poštenju je na žalost upal, da je s tem prepad premoščen in da bo sedaj v miru obdeloval in pravično užival sad svoje ljubljene grude; za vse ostalo pa bodo že preskrbeli drugi. S tem je napravil usodno napako. Vprav takrat mu je šele bilo omogočeno, da se v miru in po lastnem prevdarku organizira in s tem sam odloča o korakih, ki jih je pod vzeti za njegov ter s tem splošni napredek in blagostanje.
Pa so se zopet kakor zviti lisjaki priplazili iz svojih skrivališč krvosesi in metali nevidna mreže na nedolžne ter nič hudega sluteče žrtven Ker si niso upali na plan, da primejo za človeka vredno in morali dolgujoče pošteno delo, so napeli vse sile, da samo držijo svoj plen v gotovih čredah, iz katerih bodo sesali življenjski sok takoj potem, ko se povrnejo stare prilike.
Vidite, v takem položaju nas skušajo držati ti »dobrotniki« v času, ko komaj dihamo — boreč se za lasten gospodarski obstoj. Kakšen je položaj današnje splošne depresije, mi niti nI potrebno opisavati — saj ga sleherni izmed naa le pretrpko občuti v današnjem praktičnem življenju. Vsi smo le enega neovrgljivega mnenjat »Tako ne more in ne sme iti.« Zato roteče kli« čem:
Kmetovalci! Ali smo vse to že ugotovili?, Ako smo, potem je zadnji čas, da se strnemo in ne vprašamo, kaj smo bili po opredeljenju v, prejšnjih obžalovanja vrednih skupinah. Izlo* čimo garjeve izvržke in se organizirajmo v stanovski edinici. Kakšno ime naj nosi, se ne pren pirajmo, ker je to popolnoma postranska stvar« Poglavitno je, kakšno vodstvo si bomo postavil^ koliko bomo sodelovali in kaj bomo ukrenili. Pooblastimo najboljše, najrazumnejše in zaupanja vredne može — brez razlike na prejšnjo pripadnost, ker nekaj ljudi je povsod bilo poštenih teri dobromislečih — ki jih poznamo ter jih javimo! s svojimi podpisi vred naši stanovski organizacij^ katere naloga je, da nam pomaga kot najjačjal predstavnica kmetovalcev. Prepričan sem, da b« ista potem radevolje sklicala sestanek teh zastopnikov, ki bodo brez dvoma ukrenili tako, kakor je edino dobro in prav.
Na delo torei čas hiti, potreba pa je skrajno nujna!	\ •„
Tiae JanfcattA i
ftlinistev kmetijstvu o vpvušunju
kmetskih dolgov
Na zborovanju JRKD v Dugem selu na Hrvatskem je kmetijski minister gosp. Juraj Demetrovič o vprašanju kmetskih dolgov dejal, Ida je kmetsko ljudstvo zaradi vsakdanjih skrbi za svojo zemljo in obstanek tako zaposleno, da nima ne časa ne prilike, da bi se združevalo ■[kakor ostali stanovi. Zaradi take izolacije nima možnosti, da bi v javnosti uveljavilo svoje po-Itrebe in zahteve. Vsak drug stan je bolje organiziran, nego je kmetski. Zato so kmetje izpostavljeni vplivom raznih elementov in agentov, iki jih ščuvajo in hujskajo. Tudi v preteklosti so se vedno našli ljudje, ki so ščuvali kmeta in ga [vzgajali za upornika, da bi ga pokazali nezaupljivega nasprotnika kralju in domovini. Ti ljudje bo pri tem računali in špekulirali, kako bi s pomočjo kmečke upornosti sami prišli do oblasti. Vsi upori pa so se končali na ta način, da je bil kmet tepen, njegov zapeljivee pa plačan s tem, da se je dokopal do še večje oblasti. Kmetje so danes v hudih stiskah. Posebna tež-koča je v tem, da našega blaga ne moremo spraviti v inozemstvo, ker si industrijske drža-
1.	Kmetijske zbornice se konstituirajo obli-gatorično iz zastopnikov kmetske slojne produkcije, ki se sami udejstvujejo slojno-produkcijsko in lahko vsled tega predstavljajo kmetsko men-taliteto.
2.	Kmetijske zbornice so predstavnik kmetskega sloja, ki mu gre značaj fundamentalnega človeškega sloja in hoče gojiti predvsem konstantno določeno in osrednje nagonsko doživetje v smeri najizrazitejše socijalne produkcije, ki naj se s pristojno konzumacijo veže tako, da postaja sama tem uspešnejša. Svoje individuali-stično-kolektivistično udejstvovanje za dobrobit udruženih hočejo kmetijske zbornice graditi na kmetskem zadružništvu. r
3.	Kmetijske zbornice so nadalje korpora-tivne organizacije kmetovalcev za zaščito vseh kmetsko slojnih vprašanj in njih interesov in s tem v zvezi organizacija za povzdigo občega kmetijstva in vseh njegovih poedinih panog. Pod kmetijstvom se razumejo v ožjem in tehničnem pomenu te besede vse kmetijske panoge in njih tehnična predelav av kolikor lahko ostane v okrilju vaške zadružne oziroma domače obrti in industrije.
4.	Predstavništvo kmetskega sloja se deli na
a)	banovinsko-kmetijsko zbornico s sedežem v banovinskem mestu;
b)	sreske-kmetijske zbornice v vsakem srezu s sedežem v sreskem mestu in
c)	oibčinske kmetijske odbore, ki so organski član sreskih kmetijskih zbornic.
Ako ekonomske, socijalne in kulturne prilike dovoljujejo oziroma zahtevajo v korist delovanja kmetskega slojnega predstavništva dotič-nega okraja, lahko se združi več občin v en skupen kmetijski odbor. Po istem principu se lahko združi več srezov v skupno kmetijsko zbornico za eno pokrajino, ki je organsko medsebojno vezana v eno agrarno tehnično enoto. Takšne kmetijske zbornice so istotako član banovinske kmetijske zbornice, ki je vrhovni predstavnik kmetovalcev v banovini, samo s privoljenjem te se lahko organizirajo sreske v posamezne večje celote.
5.	Kmetijske zbornice (banovinske in sreske) so pravne osebe in lahko na svoje ime prijavijo pravice svojine na nepremičnine in pre-jničnine, sprejemajo na sebe obveznosti, tožiti In biti tožene. Za svoje obveze jamčijo samo s svojo imovino.
ve, ki so doslej kupovale naše kmetske pridelke, na vse načine prizadevajo, da bi se s podpiranjem lastnega poljedelstva osamosvojile tako, da bi ne rabile več naše pomoči.
Konverzija kmetskih dolgov ne pomeni ničesar drugega, nego izpremenitev kratkoročnih dolgov v dolgoročne, da bi tako lahko dolžniki kasneje, ko se bodo časi zopet izlboljšali, izpolnili svoje obveznosti. Obenem se bo uredila obrestna mera, da tako kmet ne bo več izročen oderuštvu. Pri vsem tem pa je treba postopati zelo previdno, ker ne gre samo za kmeta dolžnika napram banki, marveč tudi za interese vlagateljev. Treba bo najti zlato pot, da kmet ne ostane brez zemlje in kruha. Če bi vladale normalne gospodarske prilike, bi. se dalo to vprašanje urediti z večjim posojilom. Toda danes, ko so gospodarske razmere povsod enako težke, na to ni misliti. Zato pa je danes država v prvi vrsti poklicana, da pomaga tam kjer je pomoč najnujnejša, a zato ima tudi pravico zahtevati od vseh državljanov, da so solidarni in da vsi doprinesejo svoje žrtve za skupni dobrobit.
Sreskim zbornicam je prepovedano brez predhodnega dovoljenja banovinske zibornice sodelovati v bilo kakih podjetjih in poslih, ki jim gre samo za dobiček.
6.	Kmetijske zbornice so samostojna in samoupravna telesa, ki se upravljajo in izvršujejo svoje dolžnosti po predpisih zakona o kmetijskih zbornicah.
7.	Delokrog zbornice. Zbornice imajo dolžnost in pravico svetovati in sodelovati v vseh vprašanijh in predlogih, tioočih se kmetijske tehnične strani, socijalne ali kulturne ter kmetijsko-trgovskih, agrarno-političnih, - davčnih, prehra-njevalno-političnih, sodelovati: -in predlagati ukrepe za: ureditev kmetsko-delavskega vprašanja in njih zavarovanja vseh vrst, vaško-higijen-skega vprašanja in vprašanja obče in strokovne izobrazbe podeželskega ljudstva.
Banovinske oziroma sreske zbornice morajo ustanavljati in vzdrževati ustanove za narodno prosveto, razne kulturne in socijalne ustanove, ki so za kmetsko-delavsko ljudstvo potrebne in koristne.
Nadalje morajo nadzorovati in učestvovati pri proučavanju pogodb za kmetsko proizvodnjo, predelavo in prodajo kmetijskih produktov, voditi kmetijsko računovodstvo in voditi izračunavanje, rentabilnosti, kmetijstva in njegovih poedinih panog.
Sodelovati pri reševanju občih upravnih vprašanj, tičočih se kmetijstva in kmetskega sloja kot so cenitve kmetijskih objektov, stanovanjska vprašanja, kolonizacija itd.
Določevati cene kmetijskih pridelkov in s tem v zvezi delati za napredek in dobrobit podeželja in vasi.
Da skrbijo za dobro in selekcionirano seme, ki odgovarja za dotične talne in klimatične razmere, za plemeno živino in drugi razplodni ma-terijal, za sadike vseh kultur, ki uspevajo ozir., ki obetajo dati dober vir dohodkov na zborničnem področju itd. Da pripravijo vse potrebno, da se osnuje zavod za povzdigo kmetijstva, zavod za vnovčevanje in izvoz kmetijskih produktov in druge temu cilju potrebne ustanove. To so osnovne naloge kmetijske zbornice. Vse ostalo kar je še potrebno za delo, je več ali manj formalno in ne posega v bistvo delokroga te vele-važne ustanove za kmetski sloj vsakega naroda. V tem smislu se vodijo obstoječe zbornice v drugih državah in predvsem je to delokrog Dunaj-
ske kmetijske zbornice, ki je ena najboljših, katero je pisec te razprave proučil letošnjo pomlad ob priliki, ko se je delj časa mudil na Dunaju. Ta kmetijska zbornica ima takšen vpliv, da je njen ravnatelj postal lansko leto kmetijski minister, letos pa je celo predsednik Avstrijske republike in to v državi, ki ima takšno velemesto, kot je Dunaj, ki ima skoraj polovico vsega prebivalstva avstrijske zvezne države.
Inž. J. Teržan.
Kje je denuv?
Naše gospodarstvo trpi že celo leto vsled velikega pomanjkanja gotovine. To pomanjkanje čutijo vsi stanovi, najbolj pa kmetje.
Kjer se pojavi pomanjkanje gotovine, tam se dvigne obrestna mera na nenavadno višino. Denar je namreč v nekem oziru blago kakor vsako drugo: če je »blaga« na trgu mnogo, cene (obresti) padajo, če pa je »blaga« malo, se cene dvigajo. Visoke obresti pa so za kmete, zlasti za zadolžene kmete, najtežje breme.
Druga posledica pomanjkanja denarja so nizke cene poljskih pridelkov. Če je v žepu malo dinarjev, hočem zanje dobiti čim več blaga — to pa je za kmete hudo in tudi za obrtnike in trgovce.
Tretje zlo je oviran denarni promet v denarnih zavodih. To je občutna gospodarska nadloga zlasti pri nas, kjer imamo zelo razvito denarništvo.
Kako pa je prišlo do pomanjkanja gotovine pri nas? Do tega je prišlo, ker so ljudje iz nerazumljivih razlogov začeli svoj v denarnih zavodih naloženi denar dvigati in ga držati doma. Ta pojav je imel za posledico prav to, kar se zgodi v našem telesu, če p od vežemo žile: Kri (denar) se ne more več pretakati redno po žilah in zato celo telo hira.
Mi vemo, da je dala naša Narodna banka ki izdaja papirnate novčanice, približno za 5 mi-ljard bankovcev v obtok. Od te množine pa so ljudje skoro 2 milijardi poskrili, deloma v tujini, deloma doma. Zaradi tega nategijaja pa trpi vse naše gospodarstvo.
Med sredstvi, kako bi se dalo naši denarni in gospodarski krizi priti v okom, igra torej važno vlogo odgovor na vprašanje: Kako bi se dal prikriti denar zopet spraviti na dan in spraviti v obtok?
0 tem vprašanju so govorili tudi na zadnji odborovi seji »Zveze slovenskih kmetov«. Različni govorniki, ki so govorili o tem vprašanju, so prišli do zaključka, da bi bilo jako učinkovito sredstvo proti skrivanju denarja žigosanje vseh bankovcev, ki jih je izdala Narodna banka. Žigosanje naj bi se izvršilo v čim krajšem roku, kar pa bi bilo denarja nežigosanega, naj bi izgubil svojo veljavo!
To sredstvo bi brez dvoma prisililo razne skrivače denarja, da bi prišli s svojimi zakladi na dan!
Dalje tudi ne bi bilo napačno, če bi ljudem, ki sedaj skrivajo denar doma na svojo škodo in na škodo nas vseh, pri žigosanju odtegnili nekaj odstotkov na korist državne ali katerekoli druge javne blagajne, od denarja pa, ki ga imajo hranilci v hranilnicah, naj bi se ne odtegnilo ničesar.
Taki (ali podobni) koraki bi gotovo zalegli toliko, da bi ljudje radi vložili svoj denar nazaj v denarne zavode. Obilica gotovine pa bi vplivala v izdatni meri na znižanje obrestne mere in vse gospodarstvo bi zopet oživelo.
Ako ste prejeli od uprave opomin za poravnavo zaostale naročnine, se naprošate, da ne odlašajte s plačilom, temveč nakažite dolžni znesek čimpreje po poslani vam položnici!
Helokvog in nuloge kmetijske
zbornice
Ob 121etnici koroškega plebiscita
10. oktobra je minulo 12 let, jdkar smo po nesrečnem plebiscitu zgubili našo Koroško zemljo, zilbelko slovenskega naroda, in ž njo nad 300.000 Slovencev, ki čutijo slovenski, govorijo slovenski, pojejo, ljubijo in molijo slovenski, ki so z nami eno po duši in krvi. Gospa sveta, Zilj-ska dolina, Rož in še vsi tisočeri biseri naše koroške zemlje so naša velika, boleča rana. Za vse to smo bili pred 12 leti ogoljufani. In zdaj iščemo kjerkoli in koderkoli pravico, pa so vsa ušesa gluha, koroškemu ljudstvu pa je vsak dan težje, vse neštete krivice, ki se mu godijo, nas morajo danes, ob dvanajstletnici, zbuditi, da bomo vsi kot en mož vodili borbo za osvoboditev naše Koroške, zakaj če se godi krivica koroškemu ljudstvu, se s tem godi krivica nam vsem, ki smo s koroškim ljudstvom in onim s Primorja šele vsa narodna celota.
Ureditev razlaščenih veleposestniških gozdov
Izvedba agrarne reforme, zlasti glede gozdnih površin veleposestniških gozdov, stopa v bolj in bolj konkretno fazo. Z odlokom kralj, banske uprave od B. t m. so bile imenovane za našo banovino tri komisije za utrditev površin razlaščenih veleposestniških gozdov. Prvi komisiji je dodeljen delokrog na Dolenjskem, na veleposestniških gozdovih Borna, Auersperga in Windischgratza; drugi na Štajerskem ob Pohorju in Slovenjgradcu, za gozdne površine Thurna, Attemsa in Pergerja; tretji pa v ptujskem in šmarskem okraju za veleposestvo Her-bersteina. Imenovane komisije so svoje delo pričele že 10. t. m., svoje delo pa morajo izvršili najkasneje v dveh tednih. Te komisije bodo izdelale podrobni razlastitveni predlog na podlagi interesov vseh prizadetih agrarnih interesentov.
Ne v Belgijo!
Belgijsko poslaništvo v Beogradu je te dni izdalo sledeče obvestilo:
Na zahtevo pravosodnega ministra, da bodo policijske oblasti brez odloga in v podrobnostih poučen© o bivanju inozemcev, ki so na nereden način in brez dovoljenja pripotovali v Belgijo, eo dobile občinske uprave stroge odredbe, da takoj doženejo, kako je s takimi inozemci, in da jih na najkrajši način spravijo čez mejo.
Ker nekateri naši delavci kljub odloku z dne 15. decembra 1930 od časa do časa vendarle odpotujejo v Belgijo, meneč, da bodo tudi brez dovoljenja tam dobili službo in se lahko nastanili, kakor se je to dogajalo prejšnja leta, ko je bilo veliko povpraševanje po delavcih, se s tem obveščajo, da jim tc pod nobenim pogojem ne bo več mogoče in da bi samo vrgli na cesto denar za vožnjo. V sedanjem času v Belgiji ni dela niti za domače delavce, iz česar sledi, da je položaj tujega delavstva dostikrat več kakor obupen. Konzulat sam pa jim ne bo mogel pomagati pri povratku domov, ker v te namene nima na razpolago nikakih sredstev.
Ljudje, ki so bolni na žolčnih, ledvičnih in kamnih v mebnrjn, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih pro-tina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Izmed 10 ljudi jih ima _ 7zobni kamen
»..dobi
ga pa lahko vsaki

Zobiei«]®E;eIt
ne povrnejo
Ce je zobn! kamen uničil zobe, ie ze pre* pozno 1 Kar ne more nobena zobna pasta« naredi Kalodont t on odpravi polagoma nevarni zobni kamen in ohrani zobe močne in zdrave. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi sulforicinov oleat po Doktor Braunlichu, in to ga dela tako zelo učinkovitega.
VALO D OMr
Proti zobnemu kamnu
f^pedsednife fylciscLwyk o ,peIzZ£Xtcii£fo'
t««
991
Bivši vseučiliški profesor in sedanji predsednik češkoslovaške republike Masaryk uživa po vsem svetu največji ugled ne samo kot učenjak, ampak tudi kot dalekoviden in bistroumen državnik, ki kljub svojim 85 letom še vedno z neverjetno ostrino duha opazuje in presoja vse količkaj važne pojave javnega življenja ne samo doma, ampak po vsem svetu. Zato ni čudno, če se nanj obračajo radovedni časnikarji vsega sveta z najrazličnejšimi vprašanji, da čujejo njegovo sodbo in mnenje o vsem, kar danes zanima svet.
Tako ga je vprašal neki berlinski časnikar: »Kaj mislite, gospod predsednik: Ali niso današnjih slaibih časov po vojni krivi tudi nesposobni politiki in finančniki«?
Masaryk: »Brez dvoma igra tudi to dejstvo važno vlogo. Po vojni se je vrgla na politiko in na gospodarstvo cela armada amaterjev (ljudje, ki se pečajo s kakšno stvarjo le za šport in za kratek čas), hazarderjev (ljude, ki se z vsem igrajo) in ti ljudje so večinoma še danes na krmilu. Stari in preizkušeni možje sploh ne pridejo do besede, mladina pa še ni toliko zrela, da bi mogla prevzeti vodilno vlogo. Zato je danes vprašanje, kdo naj vodi, jako pereče. Res je, da je demokracija pri vseh svojih dobrinah rodila tudi mnogo nezdravega. Splošna volilna pravica ne bi smela služiti v to, da sme vsak, ki se samega sebe proglaša za sposobnega, zahtevati za sebe v politiki že vodilno vlogo. Demokratija pomeni pač svobodo, ne pomeni pa enakosti. Resnico, da že po rojstvu nismo vsi enaki (ne telesno in tudi ne duševno) je treba še posebno vpoštevati, če hočemo odstraniti nevarnost, da zavladajo povsod parve-niji in samozvanci. Volilci demagogov in parve-nijev (»obezdačev) ne bi smeli upoštevati!«
>Kaj pravite, gospod predsednik: Ali ne
bi bilo bolje, da pride do večje veljave inteligenca namesto poklicnih politikov«?
Masaryk: »Ne vem, če je »inteligenca« (šolani ljudje) vedno sposobna za vodstvo. Med šolanci ijh je mnogo, ki se odlikujejo bolj 9 kritiko in z zabavljanjem kakor pa s sposobnostjo za ustvarjajoče delo. Niti šolani niti brutalni nasilneži niso dobri za vladanje, ampak le oni politiki, ki smatrajo svoje delo za resno, ki so dovolj izobraženi in ki imajo razvit čut »za odgovornost — kakor zdravniki, ki se zavedajo svoje odgovornosti«.
Masarykove besede veljajo na oeli črti tudi za naše razmere 1
Veliko manifestacijsko zborovanje
V nedeljo dne 16. t. m. ob pol 3. uri popoldne se vrši v Sv. Juriju ob j. ž. velik kmetski shod. Na zborovanje pride gosp. minister Ivan Pucelj in gosp. narodni poslanec Ivan Prekoršek. Po zborovanju bo sprejemal gospod minister od zborovalcev želje, pritožbe in prošnje. Shoda se naj udeležijo tudi sosedje iz Dramelj, Kalobja, Slivnice, Št. Vida in Ponikve.
Vi vsi,
ki se še niste naročili na knjige Kmetijske Matice, storite to takoj, ker se tiskajo knjige le v omejenem številu. Za borih Din 20-— (poštnina posebej) prejmete štiri lepe in koristne knjige, ki bodo Vam in Vašim otrokom vedno najboljši svetovalec v trdem boju za ohranitev Vaše kmetije!
»UgUJBPg——HaOWt Mi^11 — V	BPBBP—MU
Pristopajte h Kmetijski Matici.
Mcderna 99kulluva
44
Znameniti nemški učenjak in pisatelj profesor Teodor Lessing piše v »Prager Tagblatt-u«.
V Nemčiji imajo družbo za proučevanje rtrupenih plinov, na katerih naj pomrje vse človeštvo. Ta družba je nedavno delala poskuse o Učinku strupenih plinov na 2000 mačkah. 0 teh poskusih poroča strokovno glasilo družbe takole: »Mačke so divje skakale po ograjenem prostoru, kakor da iščejo izhod. Iz oči in iz gobčkov ee jim je neprestano cedilo. S tačicami so si za-Btonj poskušale očistiti oči. Zivalice so svoje glavice molele kar so mogle visoko, kakor da so čutile, da v višini ni strupa (strupeni plini so težki in se »plazijo« pri tleh). Nato je »gospod profesor« pritisnil na gumb in velik ventilator ee je pričel vrteti in razpihavati strupeni plin po vsem prostoru. Živali so odpirale gobčke kar so mogle na široko. Dihale so vedno bolj počasi, dokler ni druga za drugo poginila v silnih krčih«.
Profesor Lessing pripominja k temu poročilu: »Sedaj pa pomislimo, kaj se to pravi: tu rabijo 2000 mačk, da preizkušajo na njih učinek
99*
strupenega plina, s katerim hočejo v bodočnosti zastrupiti tudi »sovražnike«, torej ljudi! Take stvari bero »kulturni« Evropejci vsak dan v svojih časopisih, a nikogar ni, ki bi se oglasil in rekel: »Vse naše postave so bedarije in brez smisla, če za take blaznosti ni kaznil Vsi zločinci, ki se nahajajo v naših ječah, so nedolžni otroci v primeri s »profesorjem«, ki pritisne na gumb, da »študira« učinke zastrupitve na 2000 mačkah. Če napravim delavnico za izdelovanje ponarejenega denarja, me kaznujejo, neglede na to, ali spravim ponarejeni denar v obtok ali ne. Če kvarim mleko, me kaznujejo, ne glede na to, ali sem slabo mleko prodal ali ne. Dovolj je, da obstoji možnost, da komu škodujem. Če pa postavim svojo inteligenco v službo »nacionalnih« uničevalnih delavnic, in če delujem kot kemik, kot fizik itd. v podjetjih, ki bodo v kratkem uničila vse, kar je v naravi živega — no, potem se pa imenuje to moje delovanje »znanost« in to besedo še olepšajo z besedami: »moštvo«, »samozavest« in »narodni ponos ...«
•s ri>
m sci'
Št. Kuvert v faavinski dolini. V neueljo, dne 2. oktobra t. 1. je proslavilo naše pevsko društvo 20-letnioo obstoja, spojeno z velikim koncertom, pri katerem je sodelovalo pevsko društvo »Sa-vinski Zvon« iz Št. Petra in združena cerkvena Ebora iz Braslovč in Št. Pavla. Kmailu po 3. uri je ob natrpano polni dvorani pozdravil Tse navzoče gosp. Ivan Šketa, predvsem pa ustanovitelja društva in prvega pevovodjo gosp. Mirka Zdolšeka, učitelja iz Celja, ter imu podaril krasen lovorjev venec. G. Zdolšek ee mu je zahvalil in naglašal, da ga neizmerno veseli, da proslavlja društvo že ta jubilej in da mi njegova edina zasluga, da se je društvo ustanovilo, pač pa tistih mož in fantov, ki so imeli voljo im Veselje do p.ftja in vztrajali pri tem, da ee je društvo ustanovilo. Nato je g. Šketa želel vsem udeležencem obilo užitka, kritike pa pro-Bil, naj upoštevajo, da niso to nobeni šolani pevci, pač pa sami kmečki fantje, ki po celodnevnem napornem delu na polju prihajajo ob večerih k pevskim vajam. Za tem je nastopilo pevsko društvo iz Št. Petra ter zapelo pod vodstvom g. Mohorčiča par lepih pesmi. Občinstvo ifih je nagradilo z obilnim ploskanjem. Za njimi je nastopil združen cerkveni pevski zbor iz Bra-Blovc in Št. Pavla pod vodstvom g. Viranta. Tu-Idi ti so zapeli precej lepih in težkih pesmi; najbolj je ugajala zadnja »Knezov zet«, kateri so jvsi poslušalci močno aplavdirali. Nato je govoril predsednik domačega društva g. Rotar, ki se je »ahvalil vsem udeležencem, posebno pevskim društvom in zastopnikom celjskega pevskega društva; nato pa poročal o delovanju društva od ustanovitve do danes. Potem je še govoril predsednik celjskega pevskega društva g. prof. Fink iz Celja, pozdravil v imenu pevske župe v Mariboru in celjskega pevskega društva. Po njego-ivem govoru je zapelo domače društvo pod vodstvom g. Škorjanca. Tudi ti so zeli obilo ploskanja od strani poslušalcev. Končno je nastopil »družen zbor okrog 80 pevcev in zapel dve narodni pesmi. Po koncertu pa se je vršila v dvorani in tudi na prostem prosta zabava.
Orla vas. Tukaj se je 10. t. m. poročila to-varišica Angela Plaskanova z g. Slavkom Rorn-Sekom, posestnikom in trgovcem iz Sp. Hudinje pri Celju. Imenovana je bila dolgoletna članica tukajšnjega »Društva kmetskih fantov in deklet«. Upamo, da bo ostala tudi zanaprej naša agilna sodelavka in ji kličemo, kakor tudi njenemu soprogu: Mnogo srečel
'it
Zadolžena Slovenija
V Dravski banovini je na posestvih
dolžnikov	dolgov <
od 0—10 ha	42.608 638,540.564
od 10—30 ha	11.319 363,761.143
od 30—75 ha	1.473	91,118.674
od 75—100 ha	128	10,959.996
nad 100 ha	103	14,281.569
Štiri petine vseh dolžnikov je torej med najmanjšimi posestniki in skupno s srednjimi posestniki deset enajstin vsega dolga na njih ramah. Pri sedanjih cenah za kmetske pridelke je ta zadolženost v resnici katastrofa, ki nujno zahteva odpomoč.'
t vsaio posestvo po. nicevi ,j
vrednost;
.<* RG

V	ministrstvu za socijalno politiko se izdeluje nov stanovanjski zakon, ki bo ščitil najemnike pred deložacijami, višino najemnin pa bodo samoupravne oblasti določevale v okviru tega zakona.
Požar na Dravskem polju. V Strazgoncih pri Pragerskem je preteklo nedeljo ogenj upepe-lil Josipu Pajku vso domačijo. Pažara, ki je napravil nad 50.000 Din škode, so krivi otroci, ki so se v bližini igrali z - vžigalicami.
število časnikov v naši državi znaša 976. V Ljubljani jih imamo 165, v Zagrebu 251, v Beogradu pa 198.
Dokument našega časa. V Zemunu je neka služkinja vrgla v Donavo svoje nekaj mesecev staro dete. Ob aretaciji je na policiji izpovedala, da otroka sama ni mogla rediti, vse prošnje na »človečanska« in slična društva so ji bile odbite, tako da je v skrajnem obupu storila zločinsko dejanje.
V	Dalmaciji so te dni pričeli s trgatvijo. V splošnem bodo letos pridelali 30 odstotkov manj kakor lani, kar pa gre na račun toče, ki je ponekod popolnoma uničila vinograde.
Brezposelnost v naši državi. Po podatkih borz dela je bilo ob koncu julija v naši državi 11.946 brezposelnih, ob koncu avgusta pa 11.940. Redne podpore so znašale v juliju 349.307, izredne 182.908 -Din, v avgustu redne 427.514, izredne pa 129.959 dinarjev.
Zapeka. Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Franc-Jožefova« grenčica, zlasti v srednji in visoki starosti izborno čisti želodec in čreva.
V	občinsko blagajno v Zagorju so pretekli teden vlomili neznani uzmoviči ter odnesli okoli 19.000 Din gotovine.
Med neurjem, ki je pretekli teden divjalo nad hercegovskim mestom Mostarjem, je padala kot jabolka debela toča. Pretrgala je telefonske in brzojavne žive, pobila šipe; po okoliških vaseh pa ubila več živine, ki ,je bila takrat na paši.
Št. Rupert v Sav. dol. V nedeljo, 9. oktobra t. 1. se je poročil v Celju g. Ferdo Plaskan, krojaški mojster iz Št. Ruperta z gdč. Marijo Plankovo iz Trnave pri Gomilskem. Novoporo-čencema želimo v zakonskem stanu obilo srečel
Cirkus Gleich v Ljubljani. V Ljubljano je te dni prispel velik nemški cirkus Gleich, ki bo predvajal svoje predstave od 17. t. m. dalje. Na svoji poti skozi našo državo je dajal predstave v Beogradu in Zagrebu, odkoder je prišel tudi v Ljubljano. Cirkus je eden največjih v Evropi, zato bo za Ljubljano prava senzacija.
75-letnica smrti Josipa Ressla, izumitelja ladijskega vijaka. 10. t. m. je poteklo 75 let, odkar je preminul v ljubljanski bolnici veliki izumitelj Josip Ressel, pokopan pri Sv. Krištofu v Ljubljani.
Plazovje, nastalo zaradi dolgotrajnega deževja, je na več bosanskih progah popolnoma zasulo železniške tire in s tem prekinilo reden promet.
Obdavčenje luksuza. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal okrožnico finančnim ravnateljstvom, po kateri je blago iz umetne svile našteto v seznamu luksuznega blaga pod št. 24 do 34 in je zato podvrženo luksuzni dokla-di. Prav tako je treba luksuzno doklado plačati na obutev iz navadnega usnja, ki ima večje ali manjše vložke iz lakastega usnja.
V	Zagrebu je med drugimi policija aretirala tudi znanega dr. Ivana Pernarja, ker je bil soudeležen pri razširjanju protidržavnih letakov.
Življenje za lepo vdovo. V vasi Klekovci pri Bosanski Dubici so se spoprijeli preteklo nedeljo zaradi lepe vdove Uroš Budimir, Radovan Kostič in Marko Kozarac. V hiši Save Vu;asino-viča so ličkali koruzo in ko je bilo delo končano, je odšel Budimir na dom vdove Lepe Ko-jič. Ko se je vračal od nje, sta skočila iz grmovja predenj Kostič ln Kozarac, ki sta ga s koli pobila na tla in udrihala po njem, dokler ni izdihnil.
Cerkveni strop se je zrušil na vernike. V
vasi Brestu pri Karlovcu se je preteklo nedeljo vršilo običajno proščenje. Med službo božjo pa se je zrušil cerkveni strop, pri čemer je bilo mnogo ljudi lahko, znatno število pa težko ranjenih.
Važno za vinotoče. Vinogradnki, ki hočejo prodajati vino lastnega pridelka v količini od 5 do 10 1, si morajo izposlovati zadevno dovoljenje od upravne oblasti I. stopnje. Taka prodaja se ne smatra za točenje na drobno in je prosta trošarine in takse. Dopustna pa je le v kraju pridelovanja in se mora prošnji priložiti potrdilo občine, da je vino lastnega pridelka in da je pridelano v kraju, kjer se namerava prodajati.
Smrt pod sodom vina. Nenavadna tragična nesreča se je pripetila na Kaptolu v Zagrebu. Smrtno se je ponesrečil siromašen delavec, ki je nekemu kanoniku pripeljal sod vina in ga skušal spraviti v klet. Na stopnicah je sod delavca podrl in ga s svojo težo zmečkal. Pod stopnicami je revež obležal mrtev.
L . oz sadja. Centralna komisija za izvoz sadja pri ministrstvu za trgovino in industrijo poroča, da je znašal izvoz sadja od 21. do vštetega 30. septembra: svežih sliv v Avstrijo 551, v Nemčijo 167, v Češkoslovaško 166, na Poljsko 8 in na Holandsko 1 vagon; jabolk v Nemčijo 123, v Avstrijo 25, v Češkoslovaško 66 in v Španijo 2 vagona; grozdja v Avstrijo 40, v Češkoslovaško 18, na Poljsko 10 in v Nemčijo 6 vagonov.
Nihče ne more trditi, da v naši državi ni manj kot 85°/« kmetov, ki žive izključno od svoje zemlje. Ta velika množica ljudi, ki tvorijo našo državo, nima še danes svoje stanovske organizacije, ki bi uživala vse prednosti ali privilegije kakršne ima danes vzemimo trgovska zbornica ali zbornica advokatov, zdravnikov in inženjer-jev. Ti stanovi, če tudi razmeroma maloštevilni, so organizirani v svojih posebnih organizacijah. Poglejmo samo uspeh delavske zbornice kako ona varuje in brani pravice delavskega stanu. Do danes so kmeta zastopale razne zadružne zveze ter pri nas Kmetijska družba, ki je nekako vodila posle kakršni so pač potrebni za kmeta. Vendar pa tudi ona ni mogla, vkljub naporom doseči ono kar bi lahko, ako bi imela gotove predpravice. Pri zaščiti kmeta pri nas se je postopalo preveč samovoljno in preveč na široko. Tako da uspeh ni bil vedno tak kot bi moral biti.
Sedanji težki časi za kmeta pa nujno kličejo po stanovski organizaciji. Posebno zadnje razprave o razdolžitvi kmeta so pokazale, da je nujno potrebno, da tudi kmetsko prebivalstvo dobi svojo zbornico.
Naloga kmetijskih zbornic bi bila, da kar najaktivnejše sodelujejo pri reševanju narodno gospodarskih vprašanj, ki se tičejo kmetskega ljudstva, ter da zastopajo kmetske stanovske interese in koristi. Njim je poverjena naloga, da skrbe za tehnični napredek poljedelstva ter za vse kulturne in socialne potrebe vasi.
elijske zbornice
•
Kakor vse druge zbornice bo tudi Kmetijska zbornica imela jako obširno polje delovanja. Njene glavne naloge so organizacija kmetijstva, sodelovanje z državno oblastjo pri določevanju zakonov in to gospodarskih, kulturnih in socialnih. Vplivati imajo na notranjo ureditev državnih poslov, svoj glas imajo pri sklepanju trgovskih pogodb. Vplivati na potek organizacije zunanje in notranje trgovine. V kratkem, vplivati na vse činitelje, ki so v zvezi z gospodarstvom kmeta in potrebami vasi.
Upajmo, da bo sedanje stanje našega kmeta kmalu dobilo svoj odmev v organizaciji zbornice, ki bo morala v očigled položaja takoj na delo, da uresniči željo naših poljedelcev. Težavna je pot, a moramo po tej poti priti do zboljšanja položaja. Ako bo vsaka banovina imela svojo kmetijsko zbornico in bodo njeni upravni člani, ki bodo voljeni po kmetovalcih samih, res stremeli za zboljšanje in napredovanje kmetijstva in občega stanja našega podeželjskega ljudstva, bodo uspehi kmalu pokazali, kako prepotrebna je bita ta ustanova.
Ogromna je ledina, ki čaka na delavce in moramo jo zajeti z vso resnostjo, kajti stanje kmeta sedaj, ko vse države same pospešujejo svoje poljedelstvo in zapirajo meje našim produktom, ni baš rožnato, a izhod iz tega bo treba najti.
Vprašanje zbornic je vedno bolj pereče in upamo, da odločilni činitelji bodo prej ali slej uvideli potrebo teh privilegiranih zastopnic našega ljudstva.	Gomišček.
Vesti iz sveta
Letošnja nemška žetev je za dva milijona ton boljša od lanske, vseeno pa bo morala Nemčija uvoziti pol milijona ton žita.
Med Japonsko in Rusijo je bii sklenjen dogovor, po katerem bo dobavila Rusija Japonski 100.000 ton petroleja v zameno za razne japonske industrijske izdelke.
Pri občinskih volitvah, ki so se minuli teden vršile v Belgiji, so zmagali socijalni demokrati.
Tokio, glavno mesto Japonske, je po zadnjih ureditvah, ko je bilo priključenih več predmestij, postalo tretje največje mesto na svetu.
Da omilijo brezposelnost, so preko nekega morskega zaliva v San Frančišku v Ameriki pričeli graditi velik most, ki bo baje eden največjih. Dolg bo blizu 8 kilometrov. Gradba mostu pa bo veljala 62 milijonov dolarjev (3 in pol milijarde dinarjev).
V	marsejski luki v južni Franciji je izbruhnila večja stavka mornarjev, radi česar več pre-koooeanskih parnikov ni odplulo.
V	Nemčiji je radio postal last sedanjega režima. S tem ima ta v svojih rokah važno propagandno sredstvo, kar pa nemara tudi položaja ne bo rešilo.
Na Grškem so različne struje po zadnjih volitvah priznale ustavo, kljub temu, da so bile pred tem za monarhistično državno obliko. S tem je rešeno vprašanje, ki je dolgo dobo ustvarjalo neznosne prilike v Grčiji — grška državna oblika je republika.
Nova najdišča zlata so odkrili na Švedskem. Baje so zelo bogata.
Nadloga kobilic v Argentini. V nekaterih argentinskih pokrajinah so se pojavili ogromni roji kobilic, ki so uničile ves letošnji pridelek. Uničen je zlasti pridelek lanu na 450.000 ha in pridelek žita na ozemlju, ki meri 250.000 ha.
Moratorij za madžarske kmete. Termin za moratorij madžarskih malih poljedelcev poteče 31. oktobra. Kakor javljajo listi, se vršijo med finančnim ministrstvom in madžarskimi finančnimi zavodi pogajanja, da bi se moratorij podaljšal za pol leta.	li«. i'."., paO pa tistih
V	Kaliforniji v Ameriki so velike nevihte povzročile silno škodo. Porušenih je mnogo hiš, pa tudi nad 150 ljudi je pri nesreči našlo smrt. «
Številne avtomobilske nesreče. Francoska vlada je izdala uradno poročilo, ki ugotavlja, da zahtevajo avtomobilske nesreče na njenem ozemlju vsako leto 3000 žrtev. V zadnjih šestih letih so našteli 18.818 takšnih smrtnih primerov. Samo v zadnjem letu so francoske oblasti odvzele nekvalificiranim vozačem 9750 voznih dovoljenj.
Ženska volilna pravica v Argentini. Parlament je sprejel zakon o uvedbi ženske volilne pravice.
15.000 m visoko z letalom. Angleški kape-tan Ouwins je dosegel z navadnim aeroplanom 15.000 m višine.
Skok v sanjah skozi okno. Na Dunaju je te dni skočila 131etna gimnazistka Marija Frak v sanjah skozi okno iz tretjega nadstropja. Kljub temu, da se je hudo pobila pri padcu, je bila na pločniku pri popolni zavesti in je izpovedala zaslišanju sledeče: Sanjalo se mi je, da moram leteti, zato sem vstala, šla k oknu in skočila skozenj. Pri tem sem še imela občutek, da je letenje prav prijetna reč. Ponesrečenko so po katastrofi prepeljali v neki sanatorij, kjer je nekaj ur pozneje izdihnila.
Huda nesreča. Blizu Nove vasi pri Ptuju se je neki tovorni avto zaletel v voz mesarja Skr-binška ter voz popolnoma razbil. Ubit je bil tudi konj; hude poškodbe pa je zadobila Marta Nežman.
Kmet 'e. obrtniki in podeželski delavci! Zahtevajte v vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka. »Kmetski listal.
Urek Ivan, nar. poslane*'
Problem razdolžitve kmetov
(Konec)
Ce pa se z nekaj dobre volje, medsebojne ljubezni in požrtvovalnosti in nekaj skupnih žrtev, pomaga kmetu in s tem vsemu podeželju zavzeti zopet njegovo vlogo iz pred ca petih let, pa odpade vsaka nevarnost za potrebo kakršnihkoli izrednih mer.
Mislim, da tu ni nobenega razloga protivlje-nju, zlasti pa tudi ne »skrivanja« za tiste»male štedljivce«, za katere se tako radi skrivajo veliki kapitalisti. Ta male se da'vedno in povsod izvzeti, če že ni drugače. Tudi »ta mali« pa imajo velik interes na tem, da se sanirajo nevzdržne razmere kmetovalcev.
Treba bi bilo zraven vsega pogledati tudi cele armade brezposelnih, ki si podajajo kmečke kljuke, kamor dnevno potrka najmanj 20 in tudi 40 takih ljudi, katere vse prehranjuje edino le kmet-Od kapitalista nima ničesar, pa tudi iz mest se jih izganja. Kmet pa mora dati vsakemu najmanj košček kruha. Ali se gospodje zavedate, kakšno veliko vlogo igra tudi tukaj naš kmet? Ali pa tudi veste kolika je za kmeta ta dajatev, ki bi letno zadostovala za plačanje obresti? In izračunajte si sedaj posledice, da kmet ne samo ne bo mogel teh armad vzdrževati, temveč jih bo pomnožil za najmanj milijon!!!
Neresna je dalje trditev vsemogočih »strokovnjakov«, da je zadnji zakon o zaščiti kmeta s svojim 6-mesečnim moratorijem — škodoval kmetu, ker ga je spravil ob kredit! Čudno, da tega noben zadolžen kmet, ki je po vašem prišel ob kredit, ne pove!!! Kmet, ki se je moral zateči pod zaščito moratorija, pač tudi že preje ni imel kredita. Kmet, ki je na prodaj, in za te velja moratorij, še nikdar ni imel kredita. Sicer pa se ne smešimo! Kateri bogataš pa sedaj sploh ima kredit, ker kredita sploh ni! Saj niti ob lastni vlogi, vlagatelj nima kredita, ker ne dobi ničesar!
Seveda je ta moratorij mnogim v — »nesrečo«. To pa ni kmet, temveč špekulant, ki ima skrit denar, pa bi rad za četrtinsko vrednost kupil lepa posestva, ki bi jih dolžniki pognali na
pTodaj. Ali se sploh vprašate kdo bi danes bil zadovoljen in srečen, če bi ne bilo tega moratorija? Samo tisti, ki imajo skrit denar. Samo ti zamorejo kupiti na boben došla posestva. Upniki navadno ne priznajo plačil v hranilnih knjižicah, oni hočejo — denar. Tega pa pošten vlagatelj, ki je denar nosil v denarne zavode, nima. Za to tudi ne more kupiti nobenega posestva. To zamorejo le tisti, ki imajo skrit denar. Tako so to seveda mnogo redkejši, pa zamorejo kupiti vsako posestvo po ničevi ceni, dostikrat za četrtinsko vrednost! Seveda so ti špekulanti vseh baž hudi najbolj na tak le »proklet« moratorij, ki jim izmakne špekulacijo. Tem je seveda v veliko škodo, ni pa v škodo nobenemu kmetu, katere-um je namenjen! Ce se potem sklicujejo ankete in ne vem kakšni posveti takih ljudi, je to ravno tako kot bi zbral anketo volkov o vprašanju prepovedi pokolja ovac!
Nedvomno je nemogoče dvigniti moratorij, dokler ni donešen definitivni zakon o razdolžitvi. To bi bil nepopravljiv udarec ne samo kmetovalcem, temveč vsej javnosti. Ker pa zakon o razdolženju ne more biti, po mojem mnenju, pred 20. oktobrom donešen, bo pač neizbežno, da se podaljša sedanji zakon. Za to, če bo kdo še en mesec dalje čakal, pač ne bo nikake sploš* ne nesreče. Ob sedanjem pomanjkanju novčanic tudi rubežni v 90 odstotkih ne bi donesle efekta.
Da nikakor ne gre, da bi se nekaterim denarnim zavodom dovoljeval izjemen patent za preganjanje dolžnikov po mili (bolje »zli«) volji, je pač vsakemu razumljivo. Zato pač tudi hranilnice in posojilnice ne morejo biti izvzete. To je bilo le, ker se je mislilo, da bodo te same uvi-devale težko stanje svojih dolžnikov Med tem pa imamo nebroj dokazov, ko se to ne samo ni zgodilo, temveč so nekatere naravnost na tak način nastopale proti svojim članom, kot bi ne napravila nobena banka. Imam primere, ko posojilnica ne iztirjava ali toži samo one, ki so dve in tri leta dolžni obresti (za kar se običajno rade skrivajo), temveč so plačali za letošnjega pol leta, pa tudi za celo tekoče leto obresti. Poznam slučaj, ko je organ posojilnice vsakemu zagrozil in to celo dal- pred cerkvijo razglasiti, da bodo od vsakega ki bi se šel pritožit poslancu, iztirja-li takoj ves kapital, in so take res že izročili od-
vetniku in v tožbo, četudi ima za letošnjo polletje plačane obresti. Od drugod imam sporočila,
da so tamošnje posojilnice pri okrajnem sodišču vložile toliko tožb, kot jih prej ni bilo v 30 lotih itd. Materijal, ki ga prejemam, jo naravnost neverjeten in bo razgalil mnoge stvari, ki bi sioer ostale večno prikrite.
Končno naj omenim Se glavni »šlager« pro-tivinikov. »Saj ne bo pri nas nič icz tega, so že tudi druge države poskušale, pa niso uspele«. Cisto gotovo je, da bi v bivših političnih parlamentih tudi mi kaj podobnega nikoli no ustvarili. Ka-tera koli politična stranka bi to bila začela, bi ji druga zgolj iz politične zavisti sproti vso podrla. Kakor se napr. sedaj v Nemčiji, v njenih težkih političnih borbah, no more niti pomisliti na kakšno gospodarsko parlamentarno delo, tako in enako je po vseh državah, ki imajo politične parlamente. In to je ravno vsa sreča za nas Jugoslovane, da nas je ta težki svetovni čas zatekel v političnem zatišju, ko se cel parlament in vsak poslanec, osvobojen mučnih političnih borb, zamore posvetiti ves Ln z vso silo samo reševanju nujnih gospodarskih vprašanj. In jaz trdim: »Ce mi ne bomo mogli izvesti te akcije, potem je ne bo mogla izvršiti nobena država s političnim parlamentom k
Povdariti moram še eno: Zal mi je, da se v Sloveniji najde tako malo umevanja za take obče in splošne probleme. In če se že kdo oglasi, je to običajno puhla fraza, izvirajoča iz gole ne-objektivnosti in neresnosti. Fraza, ki ne drži in se da z enim pihljajem odpihniti! Vse drugače umevajo to naši bratje Srbi. Sredi Beograda najdete dnevnik, ki se pač nikoli ni deklariral za kmetski časopis ali glasnik, pa redno donaša članke za to akcijo, v katerih dokazuje koristi kmečkega razdolženja za vse sloje, celoto in državo. Iz gornjega se vidi, da bi kak »okvirni« zakon, ki bi se za slovenskega kmeta odločeval pri nas doma, bil za tega zelo trd kamen in bi dobil le »mačehovske« dobrote I
Kakor onim kmetovalcem,
ki so kopiti pri nas in so z blagom po lastnih izjavah nadvse zadovoljni, tako liJi Vam ni freha ▼ mesta, ker dobite v
drogeriii HAFNER
(Sp. Slika) CelovSka cesta it. 44
vsa zdravilna zelišča, redilna sredstva za dojenčke in živino, strupe za podgane, lis ioe in drage živali, preparate za uni-če vanje mrčesa, fini špirit, esence za lik erje, ribje olje, obveze in sploh vse,
kar potrebujete iz droge rije. Pri nas se poCatiie kol Jama. postiefemo Vas mH«m>, s svetim klagmi Ia ceneje I
Vinogradi z in foez listja
Med vinogradniki se zelo različno tolmači letošnja pojava, da so nekateri vinogradi že čisto porumeneli in izgubili list, drugi so še zelo bujni z zelenim listom, tretji imajo še sicer list ali je pecelj grozda že ovenel sredi septembra itd. Vsled tega se govori da bo letos abnormalno leto, da bodo one lege, ki so sicer prvovrstne, dale letos slabše vino kot drugovrstne lege. Zato, ker je list odpadel in pecelj ovenel, pa grozdje ne bo pravilno dozorelo.
AH je povsod tako? Ali ni morda v istih legah, pri isti suši, en vinograd že koncem septembra odvrgel listje, drug vinograd zraven ali v drugi, isto tako suhi legi pa ima še zelen list in grozdje pravilno dozoreva.
Ker se gre za iste in slične aorte, ki rastejo pod istimi oz. sličnimi klimatičnimi prilikami, ostane za presojo edino tlo in njega moč, ki ima lahko to za posledico, da je v vinogradu, ki je bil istočasno obrezan, okopan in škropljeu kot sosedni, list že odpadel, dočim je v drugem trta še zelena. Torej je pravilen razvoj vinske trte, kot tudi vsega drugega rastlinstva, pri sicer enakih življenskih činiteljih odvisen od tal in njihove hranljive moči. Vinogradi, ki so pravilno gnojeni in dobro obdelani, so tudi letošnjo sušo dobro prenesli. Važno je opomniti, da so vinogradi gnojeni z mnogo hlevskega gnoja letošnjo sušo slabo prenašali, bili bolj okuženi in je list hitro ovenel. Vzrok leži na neharmonični prehrani vinske trte. Hlevski gnoj vsebuje razmeroma največ dušika, zelo malo pa fosforne kisline in kalija in je vsled tega neharmonične sestave, z ozirom na prehrano in potrebo rastlin. Ako primanjkuje vlage, začne listje veneti in hirati, če v tleh ni dovoljne fosforne kisline in kalija. Ta dva hranila namreč - povzročujeta regulacijo vodnega režima v rastlinskem življenju. Primanjkuje li v tleh fosforja in kalija, opažamo, da pada v rastlini običajen odstotek vode. V nasprotnem slučaju pa nastopa v rastlini, po prvi veliki izgubi vode, ob času suše, polagoma harmonija med oddajanjem in sprejemanjem vode, ker je rastlina ravno vsled talne moči v stanju, da si svoje aparate tako uredi, da potrošijo manj vode. Zato se opaža, da izdržijo sušo še najbolj one rastline, ki so bile pravilno in pravočasno gnojene po principu tako zvanega polnega gnojenja t. j. z dušikovim, fosfornim, kalijevim in apnenim gnojilom, v razmerju kot je to z ozirom na zemljo in rastlino potrebno. Takšno gnojenje povzroča pravilen ritem v rastlinskem razvoju. Primanjkljaj enega od navedenih hranil povzro-
ča motnjo. Ta motnja se izraža na rastlini sami. Ako primanjkuje dušika, se skrajša normalna vegetacijska dolba, ako ima rastlina preveč dušika, se njena vegetacijska doba podaljša.
Fosfor upliva na rastlinsko življenje obratno od dušika. Ako primanjkuje fosfor, obdržijo rastline dolgo svoje listje, ki ima upadno temno zeleno barvo. V tem slučaju dozoritev ploda in odpadanje listov ne sovpade več. Često se zgodi, da rastline cvetijo enkrat, dvakrat, ja celo trikrat zaporedoma, vendar pa ne morejo nikdar izdelati ploda. Dočim je n. pr. vinska trta zelo slabo rodila, ostane listje temno zeleno do srede novembra. Spomladi poženejo takšni trsi zelo zgodaj, kar je zopet škodljivo radi mraza in pozebe. Iz tega se jasno vidi, da ima nepravilna prehrana tudi pri rastlinstvu lahko zelo škodljive posledice.
Kar se tiče pravilne rasti lesa, opažamo, da les zaostaja v rasti, če trti primanjkuje dušik. Les sicer zgodaj in dobro dozori, vendar pa je les zelo slab. Slabo ima razvito sekundarno lub in vsled tega takšen trs ne da uporabnih reznik niti cepičev.
Še bolj škodljivo se pokaže na lesu primanjkljaj fosforne kisline in kalija. Iz vsega kar j« tukaj rečeno sledi, da upliva pravilno gnojenje že tudi na prihodnji letni pridelek. Ce želimo dobiti v vinogradu dober les, od katerega jo odvisna prihodnja letina, moramo že najmanj eno leto poprej pravilno gnojiti. Letošnje leto je pokazalo, da se doseže najpopolnejši uspeh z gnojenjem, ako se pri pravočasni kopi v jeseni ali pa zelo zgodaj spomladi, spravi v tlo dovolj globoko mešano gnojilo, ki vsebuje dušik, fos-forno kislino, kalij in apno. Harmonija v prehrani vinske trte jamči za pravilen življenski ritem, kolikor ga ne ovirajo drugi zunanji čini-telji. V harmoničnem in ritmičnem razvoju pa je dana najboljša osnova za dobro letino. Letošnje, drastične iskušnje v tem pogledu naj ne gredo neopaženo mimo naših vinogradnikov.
Inž. J. Teržan.
FABlAil & IlIRJOVIC
Ljubljana, Stritarjeva ulica it. S
VELIKA ZALOGA
suknenega blaga za moške »n žen-
ske obleke. Lepa izbira svilenih _rut in različnih šerp_
Krojači ln šlvUje, piSlte po vzorce)
112 let je že stara
Kranjska hranilnica
Li se imenuje sedaj
Hranilnica 'Dravske banovine
Ljubljana., KnafI/eva ulica 9
Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke
Za vloge in vse obveznosti hranilnice jamči cela Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo
K
Najvarnejša naložitev denarja
Najvišje obrestovanje




Prva kmetijska razstava v Kranju
Pripravljalni odbor za kmetijsko razstavo v Kranju zbira in pripravlja že dalj časa razstav-ni materijal. Odseki so se s hvalevredno vnemo lotili dela. Tudi župani, razne podružnice, zlasti pa učiteljstvo pridno pomagajo pri trudapolnem delu? na kmetih. Razstava bo naravnost pestra, kajti zastopane bodo izvzemši gozdarstvo in živinoreje vse kmetijske panoge. Zadnji čas je, da se zapozneli interesentje zglasijo s pripravnim materijalom pri krajevnih zbiralcih, ker treba glodati, da ne bo zaostal nobeden večji okoliš Okraja. Apelira se zlasti na številne kmetijske organizacije, saj je njih dolžnost, da se čim bolj zavzamejo za stvar.
Ob priliki razstave bo v posebni predavalnici cela vrsta kmetijskih predavanj, katerih spored navajamo v sledečem:
V nedeljo, dne 23. oktobra t. 1.:
Ob 7. uri: Podlaga za uspešno kmetovanje (Sustič Josip).	r
Ob 9.' uri: Izbira, odbira in varstvo semenja (ing. Sadar Vinko).
Ob 11. uri: Temeljni pogoji za dobičkanosno sadjarstvo (ing. Lukman Franjo).
Ob 14.30 uri: Važnost domačega vrta in ze-lenjadarstva (Humek Martin).
Ob 15.30 uri: Uporaba sadja na kmetiji (Ka-fol Franjo).
Ob 16. uri: Moderno travništvo (Sustič Josip).
V ponedeljek, dne 24. oktobra t. 1.:
Ob 9. uri: Umetna gnojila v današnji krizi (Sustič Josip).
Ob 11. uri: Dobičkanosnost in koristnost planinske paše (Lapajne Josip).
Ob 13. uri: Pogoji za uspešno mlekarstvo (ing. Šabec Srečko).
Ob 13.30 uri: Ravnanje z mlekom in mlečnimi izdelki v gospodinjstvu (Pavlica Franjo).
Ob 14. uri: Brezalkoholna uporaba sadja (Lindič Josip).
TEDENSKI KOLE©AH
16.	oktobra , nedelja: Gal, opat.
17.	oktobra, pomdeljek: Hedviga. 'j'" ' v
18.	oktobra, torek: Lukež:
19.	oktobra, sreda: Peter A.
20.	oktobra, četrtek: Felicijan.
21.	oktobra, petek^ Uršula.
22.	oktobra, sobota: Kordula.
SEJMI
16.	oktobra: Kočevje, Sv. Filip v Varečah.
17.	oktobra: Sv. Rok pri Mokronogu, Loka' pri
Zid. mostu.	> : . , . •
18.	oktobra: Trbovlje, Lukovica, Radohova vas,
Sorica, Boh. Bistrica, Mozirje, Pcdsreda, Vojnik, Dol. Lendava. . •/ , r , • , .
20.	oktobra: Turnišče. . . <	, .
21.	oktobra: Dovsko, Cerklje, Lesce, Žubno, Jag-
nenca,- Žiri, Podšentjur pri Zagorju^ Sevnica, Celje, Sv. Peter pod Sv.;g.>	•,•
22.	oktobra: Maribor, Dramlje.
dobra in trpežna moška suknena obleka
i - mesio na kolesih
OV« DIREKTNO
lamo
JEPOčSNI, NflJ VSI VEDO
280 Din
kratka zimska duble suknja, razpošilja
tovarna oblek
Stermecki, Celje
it. 65
Zahtevajte veliki ilustrirani cenik I


Ustanovljeno 1860.	Ustanovljeno 1860.
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Aloizii Vodnik
LJUBLJANA
(poleg glavnega kolodvora) KOLODVORSKA ULICA 34 Velika zaloga preko 400
NAGROBNIH SPOMENIKOV
vseh oblik ln velikosti se razprodaja po
znižanih cenah,
dokler traja zaloga.
izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cenah. — Sporočite naslov, da Vas obišče na doma strokovnjak in izdela načrte po Vaši želji.
«. Seganje nap boljšega cfeiisa
dobite če uporabljate priznane prooorstnt■
bakrene kotle žganjekuho
t o r d k e:
Jo sip Cicrepcc
Ljubljana, Za Gradom št. 9
(ob koncu Streliške ulice) Stalna zaloga, dolgoletne izkušnje, nizke cene, za vsak kotel garancija
Slapar Ludvik, slikar
LJubljana, Ižanska cesta štev. 20
prevzema vsa v
slikarsko stroko
spadajočo dela
MiiiiiiiiMi.......... ................*.............
iipiiiiiia
vw> (vyyywyvvwmvyw
Pri nakupa zase in za družino se Vam priporoča domače staro podjetje
Janko Cešnik
Ljubljana Stritarjeva -Lingarjeva ulica.
Nudi Vam največjo izbiro modnega volnenega in svilnatega blaga za ženske obleke. — P1 i š, žamet, rips za montelne. Pe-rilni modni žamet in porhant. — Za moške obleke črni in modni kamgarn, za zimske suknje črno, sivo in modno blago. Loden za lovske obleke in pelerine. Ogrinjalke, pleti, rute, šerpe, svilnate, volnene, ženilaste. — Domači izdelek prešitih odej. Konjske plahte in ogrski zeleni koci.
Poštenost mojega podjetja je znana.
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
Brezobrestna
posojila
za odkup dolga, nakup in zidavo podeljuje:
„KREDITNA ZADRUGA"
LJUBLJANA Poštni predal 307. Sprejme zastopnike!
Priznano najboljši
Trboveljski Porfland-cement
vedno v zalogi pri
»EKONOM*
Ljubljana
Kolodvorska ulica 7
V Sloveniji pridelamo sena in žita premalo
Tomu so da odpoznoči?
Gnojite sedaj v jeseni njive in travnike z
I
JVifp©!cs&aZomSiišc
; j 1 . i. -' -
in
a&nenim dušikom
Na 1 k. jutro 150—200 kg. Naročajte pri Vaših zadru~ gah, Kmetijskih podružnicah, oziroma preko Vaših občin*
anufakturna veletrgovina
na veliko
FRAN HREHORIČ
Uubliana« Dunajska cesta 28
se priporoča ceni. trgovcem pri nakupu blaga
Zmerne cene!
Postrežba točna!
£anono oljo ^ FivneZ Emaljno in oslaloluJko 2ZZ Cljnaio barve pri £anomo iz»cpzzle
EDIČ-ZflNKL
O. Z o. z. Tovarne olja, firneža, laka In barv
LJUBLJANA-MEDVODE-DOMŽALE
Ekspozitura Beograd
Podružnica: Maribor, Novi Sad. Lastnik: Franlo Medli
Zavarovalnica
Rosiia-Fonsier
Ljubljana, Komensltega 18
sprejme zastopnike
za vse kraje Slovenije
Pristopajte k
»Kmetijski Matici«
L. Mikuš
LiubBiana, Mestni trg 15 dežniki
Na
malo!
Ustanovljeno ' 1839
UredpiK; laska Vifilfc - fedoja sa konzorcij l*aa etfiaik - Tiska tiskarna Merkur, (giedstasfiik lujkajfl« O. MicbdleM, Ljubljana.