m POSEBNA PONEDELJ8KA IZDAJA DNEVHIK Leto VIII. GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE štev. 115 (2111) ’ ——— Na§I volilni maki m* r Trstu v Dolini, Repentabrji, Zgoniku m Nabrežfcii V Miljah Poštnina pačana v gotovini Spedizione h abbon. post. 1. gr. TRST, ponedeljek 12. maja 1952 Cena 20 lir mitSAl TITO It NAPOVEDAL UKREPE 7,A ZAŠČITO INTtiltUSOV FLRJ FLRJ VZTRAJA m PREDLOGO ZA USTAROUITEU Svobodnega tržaškega ozemlja Spovedani ukrepi ne bodo ničesar prejudicirali in z ničemer kršili mirovne pogodbe ^rodi FLRJ z ogorčenjem odklanjajo ves londonski sporazum od A do Ž kot napad a interese FLRJ in na interese prebivalcev Trsta, katerih želj niso v Londonu poslušali lob j fu0ii v kratkem raz-it 5t® jugoslovanska vla- 'fločn w®r®a* Tito osebno *i!in ° naft(jpila v obrambo kijih DTav}c’ nuših interesov, *i ifM°-0roža ve(ino predrznej-IOdillaT>slci imperializem. ob ,n0cna beseda Jugoslavije londonske konje-\sk' ]-e • prePrcčila. da bi '*L ^ ni m r/nfnnli “Pfi uuot-un k velesil, ki ima- upravljati naše hir0v'Je v skladu, 2 določili Cpjf*Je^i PQV°dbc, takšne kon-*ile ’ bi praktično pome-no ^ J^ključitev Trsta i?i co-in s trm konec Ijt 0 ne0a tržaškega ozem- Ž(|q J #'eje. . se Je londonsko it jprJ^/°.nje končalo s tem. tir. |. '.V 'tvutu O ir. tallja po grobi kršitvi 'o«Re Pogodbe dobila ob- *!t . upravne pravice v Tr-dtp^r?v se ji rti posrečilo jji ,1 bistvenih ciljev, ki si Er* *ostduila, prihaja iz Jn-l>5t ‘-’e ne le odločen pro-’\^>e le zatrdilo, da Jugo-jjt® ne priznava krivičnih Kn°kih sklepov, ne Ic zu-*™°, da iw Qb spoštovali °loeil mirovne pogodbe, ^'eI° potrebne ukrepe, ki % .Ugotovili obrambo nje-^ nnših interesov, tem-\lt Trrno opozorilo itali-. tojjl- > vladi, naj pazi, kam *« 1|,^PT!a politika, in naj si h(|5) vfrja utvar. da bo Jn-^in., mirno dopuščala u-fi* te politike. ^ P bn,nsVeri je. na tiskovni tos?- "Uri, na ka not kateri je zma-‘injih° (Predvsem zaradi ^čon v u°t’te«) razbobnal !' »Itlet,* ak^ePv, dejal, da so ®i» tr\ "Prvi korak, k rc-^ «n n^aikega vprašanja in ne zmanjšujejo ?jenjjje' ““ bo vse Tršaško dvomPrikl)učcno k Italiji. "■Kal tun' dn b° Mm izko-le >a ! londonske sklepe I5 SpQ kezovanje. da mo-j'"»cč Pripasti k Italiji, 1 2,1 dokazovajije, , pi*0n Vplesile s samim >o londonskega spora-vl”,'h m Pri-uuvajo. Po-‘'bikg .?nevrov iz delovanja :^klJron^ije v bližnji K jc že več kot prc- "'Pisk? dc3*lt’° jo, da se ateu, Ptomaciji v nje- *iko 0. «u na Svobodno ir* > no,V'lje- ki ’e ® bistvu rnJcnja vseh o-mirovne po* »oicri,, Crot Posrečilo sto-»rt, V ‘Udi 2aftodne ooir-izia.-V j,<'"ečn0 tristran-(t^PUskin■ ,*lej zadnjič z i 1 *fc!epi. Sam De jev *, P0vedal. da misli *>je,n Lna tej P°fi-- s *kli' atlantski pakt in i # 3® povsem rte- tSSipotrdii' da računa n? »it p_ Pomoč zahodnih tNem ?a' je’ da si i« P° Ž' tanrnl l01'Skimi Sklem «se Tržašico o- zemljc, da je njegovo bodočnost že toliko prejudiciral, da mu bo prej ali kasneje kot zrela hruška padlo v naročje. Maršal Tito je danes De Ga-sperija jasno opozoril, da s temi načrti zida gradove v oblakih. Jugoslavija vztraja pri tem, da se ustanovi Svobodno tržaško ozemlje, kajti sanio pod tem pogojem je pristala na to. da 'se del njenega narodnostnega ozemlja ne vključi v matično državo. Nikoli pa se Jugoslavija ni od* iiovedala tam krajem, da bi ponovno prišli pod Italijo, in tega tudi nikoli ne bo d opustila. Zato je treba tudi Svobodno tržaško ozemlje uresničiti na tak način, da bo ta možnost za vselej izključena. V zvezi s tem je maršal Tito opozoril, da je bil v času pred mirovno pogodbo sporen samo Trst, nikakor pa ne vsa ostala Julijska krajina, katere jugoslovanskega narodnostnega značaja ni mogoče oporekati. Zaradi tega je tudi nesmiselno govoriti o kakršni koli priključitvi Tržaškega o-zemlja k Italiji. Največ, kar lahko italijanska vlada s svojimi nhpadi na obstoj in bodočnost STO, na veljavnost mirovne pogodbe sploh, doseže, je to. da'se vzpostavijo pozicije. kot so obstajale pred. gklanitvjjn‘'mirovrie pogodbe; to je. da postane Trst ponovno sporen. Toda vsak napad na obstoječe in veljavne pogodbe, zlasti pa je na tak mednarodni akt. kot je mirovna pogodba, je izredno nevarna igra, najbolj nevarna za tistega, ki se vunjo spušča. Upajmo, da bodo o Rimu to jasno m razločno opozorilo razumeli, da bodo razumeli, da Jugoslavija ne bo dovolila, da bi ji podtikali kakršna koli izvršena dejstva, kar koli, kar bi smrdelo po barantanju. Predvsem pa upajmo, da bodo to opozorilo ruzumeli tudi psi tisti na zahodu, ki so — kot je pokazala londonska konje-renca — doslej popuščali tej nevarni rimski igri in ki pri poskusih podobnega upodtika-njun menda nimajo popolnoma čistih rok, saj smo podobne stvari čitali v uglednih angleških m ameriških listah. Ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, z vsemi garancijami. da bo svobodno tudi ostalo, je edini izhod iz tega položaja in edini način, I da se preprečijo nevarne posledice rimskih želja po re-vunži. To rešitev podpira z vso odločnostjo tudi Jugoslavija in maršal Tito jo je v zadnjih dveh dneh dvakrat poudaril. Za to rešitev se borimo tudi ini, tržaški Slovenci, in z nami velik del tržaškega pre bivalstva. Bližnje volitve pa nam dajejo najboljšo priložnost, da to svojo voljo tudi konkretno izpričamo. BEOGRAD. 11. — Na veli-častnem zborovanju v Zrenja-ninu v Vojvodini je maršal Tito, ob priliki odkritja spomenika narodnemu heroju 2arku Zrenjaninu pred 100.000 poslu, šalci iz Vojvodine, ponovno ob. sodil sklepe londonske konference. Si' grobo kršijo mirovno pogodbo ter izjavil, da bo jugoslovanska vlada storila vse potrebne ukrepe za zaščito svojih interesov. V začetku svojega govora je maršal Tito poudaril, da je Vojvodine, kjer živijo v bratstvu in popolni enakopravnosti Srbi. Hrvati, Madžari. Romuni, Slovaki. CeVii in druge narodnosti, najboljši dokaz, da je Jugoslavija pravilno rešila nacionalno vprašanje. Medtem ko se v sosednih državah preganjajo ne samo pripadniki nacionalnih manjšin, temveč držijo tudi lastne narode v su. ženjstvu. «Mi te narode ne sovražimo — je dejal maršal Tito — temveč jih obžalujemo in želimo. da se osvobodijo more. ki jih tlači. Naše simpatije so na strani teh narodov, a naš prezir velja tistim, ki danes tlačijo svoje lastne in tuje narode«. Nato je maršal Tito govoril o tržaškem vprašanju in londonski konferenci, za katero so odgovorni zapadni krogi vectuo trdili, da ne bo Ifteju-dieirala končno rešitev tržaške-ga'-vprašanja. Maršal TW,,fb dejal; «Vi ste verjetno slišali ali pa čitali tisto, kar sem včeraj začel govoriti, kar pa ni- sem končal. Gre za Trst in za londonske sklepe. Vi veste, da je skozi vso našo državo šel val ogorčenja zaradi krivičnega pristopanja k temu vprašanju. Oni so pisali v časopisih o tem, kako smo mi obveščeni o poteku razgovorov. Soglasne proteste so poskušali pomiriti s tem. da so stalno govorili in pisali, v inozemskem tisku, da nas bodo do podrobnosti seznanili s potekom razgovorov v Londonu. Toda nas o teh razgovorih nihče ni obveščal. nihče ni povedal, kako razgovori potekajo, niti nam ni nihče rekel, kakšni bodo sklepi. Vse to se je delalo'pro-ti naši volji, brez naše vednosti, Edino, kar so stalno ponavljali tako v izjavah, tako v tisku in ustmeno tn pismeno preko radia, v zvezi z vpraša, njem, o katerem so razpravljali v Londonu, je bilo to, da to. kar delajo, ne bo prejudiciralo bodočega reševanja tržaškega vprašanja. Toda dejstva, ki so razvidna iz tega, kar je hho sklenjeno, ksžejo, da ni ločno da se bodeča rešitev tržaškega vprašanja ne bo prejudicirala. Tam je bil0 izvršeno dejanje, ki globoko zadeva interese naše deže1«. Pa naj Dišejo karkoli, dejanja so dejanja in to, kar so tam izvršili, je groba kršitev mirovne pegedbe in nova- težka krivica za našo državo«. * « Nato .je maršal 'fho’poudaril. da že sam De Gaspe-rijev govor dokazuje, da tlf tbčifet: dar londonski sklepi ne prejudicirajo rešitve tržaškega vprašanja, temveč da se t— ravno nasprolno — iz De Gasperije-vih izjav vidi, da je on mnenja, da sklepi londonske konference ne pomenijo, da Italija ne bo v bodoče lahko dosegla še več. Pri tem je maršal Tito citiral De Gasperijeve izjave o «uspehih» londonske konference in dodal: «De Gasperi demantira odgovorne zspadn« kroge, ki govorijo, da v Londonu ni prejudi-cirr.na reši lev tržaške ga vprašanje. On že govori, da ni nič siorjeno, kar hj onemogočilo, da zgrabi celotno Svobodno tržaško czemlie, t. j. tudi cono B. Teda jaz mu odgovarjam, da cene B nikoli ne bo videl kot ne bo nikoli videi svojega tilnika! De Gašper; govori, da bo dobil STO na podlagi mirovne pogodbe ali Pa na podlagi tristranske deklaracije. Mi tristranske deklaracije ne priznavamo, na podlagi mirovne P°" gedbe pa on sto ne more dobiti, ker mirovna pogodba predvideva ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja a ne Svobodnega ozemlja italijanskega Trsta. Ce je to czemJ.ie svobodno tedci ni italijansko, ni De Gašperjevo, tedaj je tržaško svobodno ozemlje!« Pri tem je maršal Tito poudaril, da Jugoslavija še nadalje vztraja pri svojem predlogu, da se ustanovi Svobodno tržaško ezemlje v ok,'xu mirovne pogodbe. ..^ ... «De Gasperi nadalje govori, da pričakuje, da je časten in pravičen sporazum koristen in po- treben za obe državi. Sedaj ko je zsdevo končal, si želi sporazum! Nihče nas ne more s takimi triki prevariti, ker smo dovolj takega doživeli in poskusili. Ta njegova izjava je samo za zunanjo uporabo. On in njegova vlada, italijanski vodilni krogi ju razne klike fašistov in kominformistov skušajo sedaj obdolžiti nas za poslabšanje medsebojnih odnosov, ko se .je ves svet prepričal, da sro© mi stalno predlagali sporazum. Toda njim niso potrebni dobri odnosi z namin. V zvezi s tem je maršal Tito poudaril, da ima vmes svoje prste zlasti Vatikan in katoliška cerkev, ki po vsem svetu vodi ogorčeno gonjo proti Jugoslaviji.. Maršal Tito je opozoril one katoliške duhovnike, ki gledajo spmo na Rim, da pozabljajo na interese lastnega ljudstva in da imajo jugoslovanski narodi take duhovnike za agente tuje politike, katerim jugoslovanske oblasti ne bodo dovolile rovariti, kot tega ne dopuščajo a-gentom kominforma. Nato je maršal Tito prečrtal najvažnejše odstavke londonskega poročila in dejal, da to pomeni, da bodo vrgli iz služb vse one maloštevilne Slovence in napredne Italijane, ki so še v njih. To pomeni, da so Trst. izročili' na milost ih . nemilost samovolji fašistov, poifasistov in- elementov, ki. so se infiltri-ralj v Trst. »Ves ta sporazum od A do Z naši narodi z ogorčenjem odkla- IL1 ZBOROVANJA SL Danes v '1RSTuK|°,,',r,TALIJANsKA LJUDSKA FRONTA : V Gov fK1 VKT (vo*al U1- Colo*na) ob 19 I .M. Vltl (vogal Ul. Cologna) od is.j 8ARKov. Vlaa'mlr Kenda in Boštjan žagar. »KOVLJAH (pri obokih) ob 20. uri. STa Sl owMe!?Ldr' -,ož« Okleva in Edvard Bolta«. V iuma SKUPNOSTI : GABROVCU ob 20. uri. Govorita dr Jože Skrk in Danilo Turk. Jutri n “UDSKA r*0NTA! Na Danil° Turk in Ivan Novak. * PROSEKU ub 20. uri. Govorita dr. Jože Dekleva in Edvard Boltan. KOI.ONKOVCU ob 20. uri. v HOrvs?rita Kranc ‘s,oka in Giordano Luxa. . G (PnMaUiišče filovije) ob 19. uri. *STa s. Dušan Hreščak in Bortolo Petronio. Pri n^NSKE SKUPNOSTI : r' GOMJU ob 19. uri. V n °VorUa *'ram; Lipovec in Sergej Mihelčič. “ORSTU ob 19. url. »Dvorita prof. Franc Rauber in dr. Branko A8neietto. Kdor glasuje za Vidalija glasuje za Italijo To Vam pove sam Vidalijev nadrejeni kominformovski rimski senalor in član centralnega komiteja KPl on. Pastore v članku v «Vie Nuove», kjer je zapisal: manente di II partito comunista italiano si e dunque sempre opposto alTer. rore commesso dal proletariato triestino e sempre lo ha aiutato a ritrovare la strada giusta. Se oggi i lavoratori triestini lottano per 1’italianita di Trieste, e. me-rito del partito comunista italiano e non certo della democrazia cristiana. Dopo le ultime elezioni ) amministrative, il ministro degli esteri ha sommato i voti del partito comunista del Territorio Libero con quelli degli altri partiti ita-liani, per dimostrare che la gran. de maggioranza della popolazione triestina č italiana. Ha fatto be-ne; ma non d percid falso e ver-gognoso voler accusare di anti-il talianitš. i comunisti italiani? 4 m } a ;r >: n ja jo kot napad na interese naše države in na interese prebivalcev Trsta, katerih ze!!j niso poslušali« Nato je maršal Tito poudaril, da je šlo 19*5 jamo za Trst, ne pa za cone, da je bilo sklenjeno, da se ustanovi Svobodno tržaško ozemlje samo zato, ker ni prišlo do sporazuma tned Italijo in Jugoslavijo glede tržaškega mesta in da je bil samo zato Trstu kot samostojni državi priključen okoliški pas jugoslovanskega ozemlja, ki ni bil sporen, da bi se Trst lahko oskrboval. «Samo za primer, da Trst dejansko postane svobodno ozemlje, svobodna pokrajina, smo mi pristali na to, da damo del našega telesa, našega narodnostnega ozemlja. Sedaj zahtevajo ne le mesto, temveč vedno več in več. Mi poznamo njihove nenasitne apetite. Mi moramo biti dosledni, odločni in previdni, da nam nekaj ne podtaknejo z ozirom na to, kar se je že zgodilo. S tega mesta izjavljam. da «j mogoče diskutirati o Svobodnem tržaškem o-zemlju, o tem, da je prejudicirano vprašanje Svobodnega tržaškega' ozemlja, temveč le o mestu Trstu, niti 0 coni B. temveč samo o Trstu, a tudi ne o ebni A, ker so tsm skoraj samo slovenske vasi«. Maršal Tito je nato poudaril, da so londonski sklepi prejudicirali vprašanj? Trsta in s tem grobo prekršili mirovno pogodbo, in izjavil: , , »Glede na to dejatnje si mi pridržujemo pravico, da storimo potrebne korake v interesu nase države, ki stvarno ne bodo ničesar prejudicirali, z ničemer kršili mirovne pogodbe, temveč nujno Dorretone ukrepe, da bi kolikor toliko za cititj interese oaše države. Jaz Vam obljubljam, da bo naša vlada budno zasledovala dogodke in o pravem casu ukrenila vse. k;r je potrebno«. Nocojšnja »Borba« poudarja v članku pod naslovom »Kršitev mirovne pogodbe z Italijo«, da sklepi londonske konference niti z besedico ne omenjajo pravic Slovencev v Trstu in v coni A, katerim še do danes niso bile vrnjene pravice, ki jim jih je odvzel fašizem, pomenijo popuščanje zahtevam italijanskega imperializma in grobo kršitev mirovne pogodbe. «Bcr’oa» poudarja, da ni danes nobene sile na svetu, ki bi lahko prisilila Jugoslavijo, da se odpove svojim pravicam, in zaključuje, da je Tito s svojimi odločnimi besedami v Krapini in Zrenjaninu poudaril stališče vseh Jugoslovanov, vse Jugoslavije, ki je enotna, odločna in nepopustljiva v obrambi svojih pravic. Delavci cone B delavcem Trsta KOPER. 11. — Delegati tri tisoč članov sindikalnih podružnic mesta Koper so danes s konference mestnega sindikalnega sveta poslali tržaškim delavcem odprto pismo, v katerem jih pozivajo v borbo proti porajajočemu se fašizmu v Trstu in v Italiji. Obenem so s svoje konference poslali pismo predsed-ništvu Istrskega okrožnega ljudskega odbora, v katerem protestirajo proti iredentističnemu delovanju škofa Santina in priporočajo predsedniku, naj prepreči, njegove nainovejše poizkuse. da bi. z grožnjami in zlorabljanjem čerktibhe avtoritete pritiskal na duhovnike cone B in jih hujskal proti ljudski oblasti. »Zborovanje duhovnikov iz naše cone, ki ga je nedavno sklical in vodil škof Santin, je ■najboljši dokaz, da misli nadaljevati ,s svojo iredentistično politiko. Na tej konferenci je Santin grozil vsem tistim duhovni-komT ki se niso izkazali za dovolj aktivne propagatorje iredentizma in fašizma pri nas in borce proti ljudski oblasti in našim socialističnim pridobitvam. Grozil je z najstrožjimi disciplinskimi kaznimi in jim pretil z raznimi diskriminacijami, če ne bodo sledili njegovi iredentistični politiki«. «Obračamo se na predsedni-štvo v imenu vseh delavcev v Kopru in zahtevamo, da pod-vzame potrebne ukrepe, da se onemogoči sejanje iredentistične propagande ter širjenje narodnostne mržnje v našem okrožju, nadaljuje pismo. Zahtevamo, ds naši tukajšnji duhovniki prekinejo vse zveze s fašističnim škofom Santinom. Predolgo namreč poznamo in opazujemo njegovo temno delovanje. Santina poznamo kot pripadnika fašizma, krvnega sovražnika POSLEDICA STA VKE V PETROLEJSKI INDUSTRIJI ZDA POZIV ZIM HI ilflHIJE a iimiihi PiMJt eacm Priporoča se znižanje potrošnje za 30 odstotkov WASHINGTON, 11. — Zdru. ]jajo primerno omejitev potroš- ibllA A V i ? 1 , rt ■ _ \ T „1 I S — ! I M L - .Um-ImJ Im. žene države in Velika Britanija so danes pozvale vse države sveta, naj omejijo potrošnjo bencina za letalstvo zaradi stavke petrolejskih delavcev v ZDA. Zahteva se omejitev potrošnje za 30 odstotkov. Predstavnik državnega de-partmana Michael McDermott je izjavil, da so potrebni ukrepi racicniranja zalog goriva, zato da se cdpomore zaradi 40-odstotne izgube proizvodnje, ki jo je povzročila stavka, ki traja že 11 dni. Tako ZDA kakor Velika Britanija so znižale svojo potrošnjo za 30 odstotkov, kar se tiče civilnega letalstva. Tozadevni ukaz v ZDA je bil izdan v torek, v Veliki Britaniji pa bp izdan jutri. Zadeva je sedaj pred državnim uradom za stabilizacijo mezd in za torek predvidevajo sestanek voditeljev delavcev z voditelji petrolejskih podjetij. Sindikati so zavrnili poziv predsednika tega urada, naj ukažejo delavcem povratek na delo, in predsednik omenjenega urada je izjavil, da je mogoče, da bo zadeva izročena predsedniku Trumanu. Predstavnik državnega de-partmana je izjavil, da so po-slalj brzojavke voditeljem ameriških predstavništev v tujini, naj prijateljskim vladam pred-Oičijo sedanje pogoje, ki ter- nje, zato da se ohranijo zaloge goriva. V Pan Mun Jomu še vedno zastoj PAN MUN JO M. U — Predstavniki Združenih narodov ter severnih Korejcev in Kitajcev so se danes na kratko sestali v Pan Mun Jomu, toda pogajanja niso napredovala in so bila odložena na jutri. Sestanek je trajal samo deset minut in opazovalci poročajo, da je glavna ovira še vedno vprašanje povratka vojnih ujetnikov. Admiral Turner Joy je severnim izjavil, da se samo 69.000 severnokorejskih in kitajskih ujetnikov želi vrniti preko bojne črte. vseh 12.000 zavezniških ujetnikov nestrpno čaka na povratek k silam Združenih narodov. Severnokorejski gen. Nam II je na to odgovoril samo, da Združeni narodi vsak mesec ubijejo na tisoče severnih ujetnikov. Delegati Združenih narodov so takoj odgovorili, da so te izjave ponovne žvečenje propagande, General Dodd, ki so ga severnokorejski ujetniki pridržali 4 dni v taborišču kot talca in ga nato izpustili, je danes prišel v Seul. Slovencev in Hrvatov ter sejalca narodnostne mržnje, diskriminacije in denacionalizacije v naših krajih, v Trstu, Gorici in na Reki. Mi nismo pozabili, da je za to svoje delovanje zaslužil Mussolinijevo zlato medaljo, čin fašističnega majorja in tržaško škofijo, kjer je z nesramnimi intrigami spodrinil škofa Fogarja«. V lorek pred senatom ZOA zakon o pomoči tujini WASHINGTON. 11 . Demokratični senator Harry Byrd, član senatnega odbora za oborožene sile je napovedal, da bodo o zakonu, ki se nanaša na vojaško in gospodarsko pomoč tujini razpravljali v torek pred senatom. Odbor bo v ponedeljek odločil višino nakazil, za satera bo zahteval odobritev senata. Zunanjepolitični odbor, predstavniške zbornice Pa je danes priporočal sprejem programa za pomoč tujini za 6 milijard in 890 milijonov dolarjev za finančno leto 1953 pripombo, da se nevarnost sovjetskega napada ni zmanjšala. Kljub temu opozorilu pa je odbor priporočal znižanlje prvotnega programa, ki je določali 7 milijard in 900 milijo« nov dolarjev, na omenjeni zne. sek- Zmanjšali $q postavke v poglavju »vojaška pomoč« in v poglavju, ki govori o gospo, darskj podpori obrambe za Evropo. Dodali pa so posebni fond za Španijo. Odbor zanto-va 20 - odstotna znižanje vojaške pomoči za Evropo. (Od 4 milijard in 145 milijonov dolarjev na 3 milijarda in 316 milijonov dolarjev) in 10-odstotno znižanje pomoči za gospodarsko pomoč (od 1 mi, lijarde in 819.200.000 dolarjev na 1 637.300.000 dolarjev). Odbor je tudi: 1. zavrnil vsa priporočila, naj bi se ameriška politika povrnila k izolacioni-zmu: 2. prišel je do zaključka, da je Zahodna Evropa okrepila svoj odpor proti nevarnosti napada z Vzhoda; 3. podprl j^ politiko zvezne združitve Evrov pe; 4. priporočal je, naj se določi 2a milijonov dolarjev za pomoč Španiji. Položaj v zvezi s pomočjo tujini je sedaj sledeči: Truman je zahteval 7 milijard in 900 milijonov dolarjev, senatni zunanjepolitični odbor je ta znesek znižal za eno milijardo, se. natni odbor za oborožene sile pa bo, kakor rečeno, o tem sklepal v ponedeljek, zunanje, politični odbor predstavniške zbornice pa je znižal znesek! za drugih 100 tisoč dolarjev. Neredi v Hessenu HESSEN. 11. — Kominfonni-stična mHadina je za danes organizirala protestno zborovanje proti podpisu pogodbenih dogovorov med zahodnimi državami in Zahodno Nemčijo. Policija pa je zborovanje prepovedala. Zaradi tega je prišlo do spopadov, pri čemer je bil en demonstrant ubit. dva pa hudo ranjena. Hudo ranjen je bil tudi en policist, več drugih pa laže ranjenih, ker so demonstranti metali kamenje. TUNIS. 11. — Pred bivališčem tuniškega ministrskega predsednika so danes nastale štiri eksplozije. Policija je streljala z brzostrelkami, da razžene demonstrante. Do sedaj ni bilo mogoče ugotoviti, ali so bile človeške žrtve. WASHINGTON. 11. — Avstrijski kancler Figi je dane« zjutraj priše] v New Vork. Jutri pričakujejo njegov prihod v Washington, kjer ga bodo čakali državni tajnik Acheson in drugi vladni funkcionarji. PRIMORSKI DNEVNIK 12. maja 1951 Meč hitro razkrušt, kar v zmago navduši. kar v miru kraljuje edinost, je več. Dr. L. TOMAN v NEDELJA USPESNIH VOLILNIH ZBOROVANJ LJUDSKE FRONTE IN LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI Antifašistično prebivalstvo Trsta in okolice proti kominformističnim hlapcem italijanskega imperializma Na množično obiskanih zborovanjih pri Magdaleni, Banih, v Padričah, Mavhinjah in Vižovljah so govorniki Ljudske dvolično politiko fronte in Liste slovenske skupnosti razkrinkavali kgrmnfpmistično politiko priključevanja STO k Italiji - Preprečeni po-skusi motenja nekaterih zborovanj • Nesrečni dan za kominformistične, demokristjanske in druge importirane govornike - Danes, ponedeljek 12. maja Pankracij, Stojmir . Sonce vzide ob 4.38, zatone « 19.25 Dolžina dneva 14.47. Luna vzide ob 23.05, zatone ob 6.01. Jutri, torek 13. maja Servacij Marsikateri strankarski vodi. telj si je od včerajšnjega lepega vremena obetal dober obisk na zborovanjih lastne stranke, toda niti ta ugodna vremenska okolnost ni rešila poloma številne stranke od italijanskih samozvanih «,demokratičnih» pa do kominformistične. Predvsem pa sta morala biti razo. čarana dva težka kalibra in sicer italijanski prometni minister Malvestiti od DC in li-vornski župan Diaz od PCI. Malvestiti, ki so mu kot prvemu predstavniku De Gasperi-jeve vlade, ki je prišel v Trst po londonskem dogovoru, priredili njegovi strankarski funkz cionarji cel uraden program od obiska pri gen. Wintertonu pa do postavljanja raznih prvih kamnov, je po res skromnem obisfcu glavnega demokristjan-skega zborovanja na Trgu Sv. Antona lahko spoznal, da se Tržačani požvižgajo na Italijo tre da so jim malo mar italijanski ministri in njihovi fra-zerski govori. V svojem kratkem govoru ni povedal ničesar posebnega razen tega, da je Trst za Italijo vse in da brez njega ne more živeti. Njegov lokalni predgovornik pa ni mogel kaj, da se ne bi obregnil ob predvčerajšnji govor maršala Tita. Medtem ko je liberalec pred kakimi 400 poslušalci razlagal, da oni streme po meji na Mirni, je. njegov fašistični kolega iz Sicilije Cuc.co od MSI poveličeval nad pol ure Mussolinija im vse fašiste, za kar je žel med množico fašistov, ki je skoraj do polovice napolnila Trg Un itd, burne aplavze: Hvalil se je, da je bil predstavnik Mussolinijeve vlade in se jezil va De Gasperija, češ da ni nič dosegel. Slab dan so imeli kominfor-m isti na Trgu Garibaldi, kjer so se poleg livornskega županov •repenčiti še nekateri domači — alla Bidovec pred maloštevilnimi nedeljskimi izletniki. Se slabše so opravili po drugih zborovanjih v okolici od katerih so nekatera morala odpasti zaradi pomanjkanja ljudi. Pri Sv. Jakobu in pri Sv. Ivanu so zborovali indipendentisti Idi in BT, razen njih pa še SNL, ki je bila prisiljena nekaj zborovanj odložiti. Tov. Kenda, Lukeš N. in Štoka pri Magdaleni Ko je ob 11. uri privozil katnion ovit z rdečimi zastavami in velikimi rdečimi zvezdami pred Gregorija pri Sv. M. Magdaleni. ga je pozdravilo navdušeno ploskanje zborovalcev, ki so se zbrali, da poslušajo predvolilne govore govornikov Ljudske fronte. Plačani komin-formovski škvadristi so tudi to pot prišli, da bi s piščalkami preprečili zborovanje. Toda ko se je oglasil tov. Vladimir Kenda in z jasno besedo orisal izdajalsko politiko kominformistov, ki so navadni hlapci fašizma in svoje trditve tudi podprl z neštetimi dokazi, posebno pa s kominfor. mističnim tiskom, so razgrajači ostali brez moči in njihovo žvižganje se je kmalu izgubilo v navdušenem pritrjevanju zborovalcev Ljudske fronte. Za tov. Kendo je spregov rila tov. Neva Lukej v sf venščint. Začela je z besei mi kominformističnih razg; jačev, ki so že pred-vanjem izzivali pristaše ske fronte in jih pošilj Ljubljano. «Tako so delali fašisti. Tržaškim Slovenci hoteli odrekati pravico b: v našem mestu, hoteli iztrebiti. Prav tako delajo nes kominformisti. Toda ški Slovenci bomo tuk ostali in se v svojem rodnem mestu borili za demokracijo in zmago svobode*. Kot tretji govornik je nastopil tov. Franc Stoka. Argument za argumentom je na vajal in dokazal izdajalsko politiko vidalijevcev do borbe za rešitev tržaškega vprašanja ter borbe delavskega razreda sploh. 2vižgači, ki so se zdaj zopet malo bolj opogumili, ker jih boli resnica, ki jim jo ko-vorniki Ljudske fronte mečejo v obraz, niso uspeli prevpiti govornika: «Vi govorite da ste demokrati. Demokrati ste, kadar gre za misine, za monarhiste, republikane. ker ste z njimi, ker je vaše vodstvo zato, da pride Trst pod Italijo. Kje ste bili v čertek zvečer, ko so fašisti zborovali pri Sv. Jakobu? Strahopetno ste bežali pred njimi v tistem delu mesta, kjer so celo med fašizmom gospodovali delavci, ki niso pustili fašistom blizu. La-chini In tvoja škvadra, ki si joj pripeljal danes sem naH zborovanje, ste se kot našo tiskarno. Kje je benost, kje vaša zastoka je med svojim |nl' ^poudaril zatiranje Slovencev v Trstu in hlapčev-isko udinjajte kominformistič-|nih županov italijanskim -ovi- ne more pozabiti, da iski kominformistični pozdravil pri Zi^p^^Luvriha otvoritvi Sole v lTSijanščIm. Nifočg ne more pozabiti, da je upan Faccd. k! ga je ti slovensko ime Pa- mil: sram nositi slovensko ime Pahor, zebrami govoriti v milj- skem ■občinskem svetu v slovenščini. Taki so kominformi-sti!» Tov. Stoka "^e prečital ponovno pisanje kominformista Pastora v «Vie Nuove». «Pa-store dai comunisti, kakšen «pastore degli comuniati*, to je «pastore delle pecore*. kajti nič drugega niso vsi tisti, ki slede izdajalski kominformistični politiki*. Tov. Race Boris uri Banih Tudi pri Banih je bilo zborovanje Ljudske fronte .katerega jo otvoril tov. Stanislav Bole, za njim pa je govoril tov. Boris Race-2arko. v začetku svojega govora je tov. Race poudaril, da ni dovolj poslušati lepe besede in še lepše programe ter obljube, ki jih nekaj dni pred volitvami obljubljajo naše I govorniki posameznih list, tem-zajci‘več je listg oz, organizacije, ki resiiica bo zmagala Miuh pestem in Miam Divjaški napad (aila Vidali) kominformističnega aktivista Abrama na tov. Kapun Nado na Opčinah V noči od sobotg na nedeljo je skupina naših tovarišev in tovarišic plakatirala na Opčinah Okrog 13. ure pristopi k skupini Pepi Skrlavaj (Snedolčev) in povabi tov. Kapun Nado naj bi šla z njim zato, da se ugotovi, kdo ima pravico do nekega mesta, kjer je sedaj nalepljen plakat LF. Ko sta ugotovila je Skarlavaj pepi naglašujoč, da dela proti navodilom kominformistične partije želel diskutirati s tov. Kapun Nado: Tov. Kapun Nada je to diskusijo sprejela in z njim ter delno Gl-gitom in Dolfijem Pekičem. Lu-čotom Fučnem, in Danilom Skrlavajem govorila več kot pol ure. Medtem ko so bili ti fantje ves čas zmerni sta od časa do časa prihajala izzivat oba Ivašl-ča, Abram in Rikec, ki je šker-lavaja ves čas vlekel prod češ, da je cona vedno takšna» in naj tov. Kapun Nado ne diskutira. Abram, ki je ves čas nervozno hodil gor in dol ob skupini, videč, da diskusija v obliki vprašanj in odgovorov z ene in druge strani razgalja vso resnico o izdajalski vidalijevski politiki v Trstu in ker pred tov. Kupun Nado ni mogel nastopati odklanjala vsako diskusijo njim. ki je vse drugo prej ko človek, s katerim 'se lahko trezno in pošteno diskutira, kar je takoj nato dokazal s svojim dejanjem. Abram je Kapun Nadi postavil vprašanje: esi ali nisi osnovka - odgovoriš. Tov. Kapun Nada mu je odgovorila: «Kako si upaš postavljati taka vprašanja, če imaš kaj-tarn je policija?» v tem je Abram z vso silo. udaril tov. Kapun Nado po licu... S takimi podlimi načini skušajo Vtdalijevi gautajterji preprečiti, da bi resnica prodrla med opensko delavsko mladino... Goriške žene pri spomenikih naših žrtev na Opčinah in v Bazovici Včeraj, dne 11. t. m. je Zveza slovenskih žena v Italiji organizirala avtobusni izlet ra Opčine in v Bazovico. Udeležilo se ga je nad 80 žena in njihovih družinskih članov. Na Opčinah so se žene poklonile' pred spomenikom padlih talcev in pred spominsko ploščo Plnka Tomažiča in tovarišev ter proti njihovim mladincem se je I položile pred spomenik lep šop lotil nje. Tov. Kapun Nada ji | cvetja. GROZNA SMRT pod vlakom v starem MOZA pristanišču JZ železniških vozov /s vozilo čez njegovo truplo in ga razpolovilo-Nesreča ali samomor Včeraj zjutraj okoli 8, ure je skozi staro pristanišče vozil vlak z 51 vagoni. Nekaj minut kasneje, ko je zadnji vagon izginil izpred oči uslužbencev v tisti coni, so opazili od daleč na tračnici gmoto mesa v mlaki krvi. Ko so stopili bliže, so v višini skladišča št. 2 videli na tračnici razmesarjeno truplo moža in go zato takoj obvestili policijo, ki je poslala na mesto agente. Preiskovalni organi so takoj uvedli preiska. vo in dognali, da so kolesa vagonov skoraj prerezala na dvoje nesrečnika. Približno 5 metrov od tira pa je policija našla tudi skrbno zavit suknjič, v katerem go našli listnice in osebno izkaznico, naslovljeno na Alfreda Nordia, pok. Mattea in pokojne Marije Debevec, rojenega v Trstu 17.12.1901 in stanujočega na Jeričljevem trgu št. 8. Ker je bil suknjič nedaleč od mesta nesreče, je policija prišla do zaključka, da je suknjič pripadal pokojnemu. Med pregledom železniških vagonov je policija tudi ugotovila, da je mož padel ali se morda tudi vrgel, kar je zelo verjetno. pod štirideseti vagon, tako da je kar 11 vagonov šlo čez njegovo truplo. Nesreči ali samomoru ni prisostvoval nihče, IZJAVA Podpisani Purger Danilo obžaluje, da je dne 4. maja t. 1. na zborovanju «Liste slovenske skupnosti* v Boljuncu neupravičeno in neutemeljeno grobo žalil gdč. Sancin Dragico. S tem preklicuje žaljivo be-»edo in se zahvaljuje gdč. Dragici Sancin, ki je opustila upravičeni kazenski postopek proti njenru, Purger Danilo ker je la cona ob nedeljah polnoma zapuščena in Kljub temu da je polic: raj prepričana, da je napravil samomor, je poveljstvo dalo nalog, da preiskavo nadaljujejo Truplo pokojnika so ob 10.40 odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Zastrupitev z uspavalnimi praški Z rešilnim avtom Rdečega ^riža so včeraj nekaj minut čez 11. uro v spremstvu 25-ietnega sina Paola pripeljali v bolnico 53-letnega Antona Suraca iz Ul. Gigotti, katerega so zaradi verjetnega zastrupljer.ja a uspavalnimi praški sprejeli že v obupnem stanju na IV. zdravniškem oddelku. Njegov sin je izjavil, da je očeta našel v takem stanju nekaj minut pred 11. uro, ko je stopil ^ njemu in ga hotel zbuditi. Izjavil je nadalje, da je njegov oče večkrat rabil uspavalne praške, ker je t pel za nespečnostjo, , * * * 19-letni Stanko Škabar iz Velikega Repna je včeraj zjutraj vozil s svojo vespo po Proseški ulici pa Opčinah in je, tako je namre$ sam izjavil nenadoma trčil v zid. Ker je padel, in se potolkel, so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnico, kjer so ga zaradi prask na ušesu in vratu ter globoke rane na levi nogi sprejeli s prognozo^ 15 dni na II. kirurškem oddelku, 16-letni Angelo Sambucco, stanujoč v Vidmu, si je v avo-jem mestu izposodil lambretto, s katero je prišil v Trst na izlet. Med vožnjo po D’Annun- tel4prekoračiti cesto.Sambucco Je lice* zaradi zmerne hitrosti 'ostal v ravnotežju, toda Coelijeva je padla na tla, pri čemer si je ranila desni komolec, desno koleno in desno stopalo. V bolnici, kamor so jo pripeljali z rešilnim avtom, so ji nudili prvo pomoč *n jo odposlali domov. Okrevala bo v 10 dneh. Kmalu po 14. uri sta se zatekla v bolnico 38-letni mehanik Ezlo Fabbro iz Ul. D. G. Bosco, ki so ga zaradi ran na obrazu, rokah in kolenih sprejeli na opazovalnem oddelku, in 38-letna Rino Vi-vandi iz Ul. del Monte, ki so ji samo izprali praske na nogah. Ker se Fabbro ne spominja ničesar, je ženska izjavila, da je mož, ki je vozil lambretto, na kateri je bila tudi ona, v Ul. D’Alviano izgubil kontrolo nad vozilom in trčil v pločnik. Sunek je oba seveda vrgel na tla, kjer sta obležala. Zadeva pa ne bo huda, ker bo Fabbro okreval v 10, Vivandijeva pa v 7 dneh. V višini semafova v Ul. Car-ducci se je včeraj 20 minut po 15. uri 23-letni Roberto Cergol iz Ul. Revoltella, ki Je tedaj s svojim motorjem privozil z Oberdankovega trga, zaletel v 33-letno Licio Scocchi, stanujočo na Trgu Carlo Alberto, ki je tedaj prekoračila cesto. Zaradi sunka je ženska padla na tla in se je z rešilnim avtom zatekla v bolnico, kjer so jo morali tudi pridržati. Zdravniki so ji namreč ugotovili rano na čelu ter praske na levem ramenu in levi nogi, za kar »o jo s prognozo 8 dni sprejeli na opazovalnem oddelku. jih liste zastopajo, treba presoditi po njihovem nenehnem delovanju in potem presoditi ali delajo v korist delovnega ljudstva ali proti njegovim Interesom. Vzemimo kot primer kom-informistično vodstvo, ki z besedami in v svojem tisku trdi, da je za Svobodno tržaško ozem. lje. za izboljšanje življenjskih pogojev delovnim ljudem, za u-resnlčenje enakopravnosti Slovencev z Italijani Itd.. Kakšna pa je resnica? Na papirju, in še to samo v Trstu, so za Tržaško ozemlje, v Italiji, kjer veje drugačen veter, so za priključitev Trsta k Italiji. Togliatti. Pastore, Pajetta in sam Vidali so to že nekajkrat potrdili. Kdo torej laže? Za kaj se bori tržaško kominformistično vodstvo? Odgovor je lahek, kajti vsi vemo. da Je triaka komlnformi-stična partija samo privesek italijanske. Kominformisti trdijo, da se borijo za boljše življenjske pogoje vsem delovnim ljudem. 6e je to res, kar oni pravijo v svojih volilnih programih, zakaj so spremenili E-notne sindikate v organizacijo, ki jo uporabljajo samo za do1 sego svojih strankarskih interesov? Zakaj so se udeležili fašistične stavke ki ni imela nobene zveze z vprašanjem izboljšanja življenjskih pogojev delovnega ljudstva itd.. Nadalje pravijo, da se borijo za enakopravnost Slovencev in da so oni dosledni borci za uveljavitev pravic slovenskega življa. Toda, kaj so oni, razen nekaj papirnatih resolucij, storili obrambo slovenskih nacionalnih interesov? Storili so samo to, da so pozvali Slovence, naj sprejmejo italijanske enojezične Izkaznice in s tem dokazali to kar mi trdimo že tri leta: da Je kominformizem pri nas najzve-stejši služabnik italijanskega imperializma in Iredentizma. Tov. Race je nato govoril programu Ljudske fronte, ki pa je z razliko od ostalih, zapečaten s krvjo, ki so Jo naši najboljši sinovi prelili v narodnoosvobodilni borbi in poudaril, da je Ljudska fronta, med vsemi političnimi organizacijami najbolj borbena in dosledna v protifašistični borbi. Tov. Marij Maglica in Turk Danilo v Padričah V Padričah sta govorila tov. Marij Maglica in tov. Danilo Turk. Zborovanje je otvoril kandidat Ljudske fronte, domačin Rafael Grgič, za njim pa je prvi spregovoril tov. Maglica, ki je vaščane pozdravil v imenu zavednih delavcev Trsta, ki se borijo skupno, Slovenci in Italijani, v bratstvu za dosego pravic delovnega človeka in jih pozval, da se združijo v enotni fronti proti fašizmu. Za njim Je spregovoril tov. Danilo Turk, ki je omenil predvsem pomen bodočih volitev in prikazal dvolično vlogo tržaškega ko-minformističnega vodstva. Za kroniko naj omenimo, da se je okoli zvočnika vrtel domač komi reformist, ki verjetno ni bil popolnoma trezen ter je skušal z nekaterimi medklici motiti zborovanje. Tov. Turk mu je povedal, kar pač takemu človeku gre. Na vsak način lep primer kominformovske «ku!ture». cinah, ki so bile do danes v njihovih rokah, pri tem pa ((pozabljajo* omenjati, da so konkretno v miljski občini slovenske vasi oz, prebivalci teh vasi zapostavljeni in zanemarje. ni. G. Florida je nato pozval vse, da glasujejo za Listo slovenske skupnosti. Med obema govoroma so okoli vasi krožili 4 motoristi iz Prečnika, ki jih je vodil šem-polajski »inženir* Rudi Grgič. Tov. Drago Pahor v Vižovljah Snočl je bilo v Vižovljah prvo volilno zborovanje Liste slovenske skupnosti, na katero so prihiteli domala vsi vaščani. V začetku Zborovanja je skušal motiti poslušalce neki «motorizi-. ran* Križan, toda ljudje so ga takoj nagnali. Zborovanje je otvoril nosilec liste g. Jože Terčon ln spregovoril o pomenu enotnega nastopa vseh zavednih Slovencev. Za njim je spregovoril Drago Leglša, ki je poudaril, da je moč le v slogi, in analiziral politični položaj v Trstu. Pri tem je omenil • da je glede STO najbolj nevarna ravno komln-formistična skupina, ki s'svojo zavaja ljudi Sledil je govor tov. Draga Pahorja, ki je razkrinkal razna gesla kominformističnih govornikov ln njihovih listov. Pri tem je dejal, da ni treba, da slovenski kominformisti berejo naše liste. Dovolj je, da berejo svoje in bodo takoj opazili, da pišejo za Italijo eno, za STO pa drugo. Omenil je nato zasluge naše delegacije v Londonu in dejal, da je od 21 vlad-podpisnic mirovne pogodbe samo Jugoslovanska vlada odločno protestirala proti londonskemu mešetarjenju ter na ta način dosegla, da nimamo v Trstu danes italijanskih čet. Tov. Pahor je dejal, da smo za STO, toda resničen STO brez raznih «e pol si vedrš*. Zmaga Liste slovenske skupnosti v slovenskih občinah Tržaškega o-zemlja bo pripomogla, da se utrdi fronta vseh sil, ki se borijo za uresničenje STO. Tržaški župan pači slovenska imena Tržaški župan je včeraj dal nalepiti na oglasne deske set zname kandidatov vseh strank, ki so prijavile svojo udeležbo na volitvah. Tudi v zvezi s temi seznami je tržaški demo-kristjanski župan Bartoli poka. zal, da je. dosleden šovinist in trmast spoštovalec onih nečastnih ukrepov, s katerimi so fašisti po mili volji pačili slo-\venska imena, jih prevajali v smešne italijanske oblike ali [pa jim vsaj brisali vse strešice. Tako so na objavljenih seznam ih vsa slovenska imena liste Ljudske fronte in Slovenske narodne liste dosledno pisana brez strešič na šumnikih, v, pr.: Cok, Košuta. Kriscak, Mikuletič, Pernarčič, Stepan-cic. Stoka, Šuligoj, Žnidarčič, itd.. Zupan, ki se toliko ponaša s svojo krščansko demokracijo, bi pač lahko vedel, da je ne-dopustno tako pačenje imen, ki ima svoje korenine v nacionalistični nadutosti in rasistič-reera_ odnosu do druge narodnosti, Se posebno pa je tako pačenje imen nedopustno na uradnih izdajah, kakršen je o-menjeni seznam. VHQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto 1951-52 Sezona VII V torek 13. maja 1952 ob 21. uri gostovanje v BOLJUNCU na prostem s Schurekovo komedijo j Pesem s ceste PAVLIHA vabi otroke na lutkovno predstavo, ki bo v torek 13. t. m. ob 17.30 v Boljuncu. Starši! Pridite z vašimi malč-ki na prijetno zabavo! Zato proti temu odločno proz testiramo ter zahtevamo, da si Uspelo zborovanje je zaklju-1 tržaški župan ne dovoljuje ta-čil g. Terčon J kega žaljenja Slovencev l' olkloristi l lelovadci, telovadke! Dne 22. t. m. bo na stadionu »Prvi maj* telovadni nastop s sodelovanjem gostov iz Slovenije. Vabimo članice in člane, da se udeleže vaj Danes 12. maja ob 14. uri v Ul. Roma 25 in ob 20. uri na stadionu »Prvi maj*. V torek 13. maja ob 14. uri v Ul. Roma 13. Telovadni odbor ZDTV Tov. Janko Furlan v Mavhinjah Na zborovanju Liste slovenske skupnosti, ki je bilo včeraj dopoldne v Mav. hinjah, je bila zastopana vsa vas. Zborovanje je otvoril domačin Ivan pozdravil sovaščane, za njim pa je spregovoril tov. Janko Furlan, ki je prikazal vzroke italijanskega im. perialističnega pohlepa po Tržaškem ozemlju. Italijanski imperializem ima pri izvajanju svojega naČTta najmočnejšega zaveznika v kominformistični partiji Italije in njeni podružnici v Trstu, ki je zaradi svoje dvolične politike najbolj nevarna enotni borbi Slovencev in vseh onih, ki si želijo Svobodno tržaško ozemlje. Pri tem je tov Furlan navedel konkretne dokaze, ki govorijo, da sta vodstvi obeh kominformističnih partij za prijcljučitev Trsta k Italiji, pri čemer je citiral razne izjave posameznih ko-minformistiČTiih voditeljev. Nadalje je omenil podporo jugoslovanske vlade in jugoslovanskih narodov ter se dalj Časa zadržal pri izjavah maršala Tita v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja. Da niso prišli danes po koncu londonske konferenca v Trst italijanski karabinjerji in italijanska vojska, je poleg podpore Jugoslavije zasluga tudi nas samih in naše delegacije, ki je v Londonu obvestile konferenco o naših težnjah in zahtevah, da Trst ne pride nikoli več pod Italijo. Omenil je ie enoten nastop Slovencev in pobil smešne izjave kominformistov. češ da smo se povezali s četniki in belogardisti. Vprašanje je namreč, koliko in ali je sploh bil kakšen človek iz Trste in okolice v teh formacijah. Vsi naši ljudje so bili najtesneje povezani z narodnoosvobodilno borbo. Za tov. Furlanom je govoril g. Egon Floridan, ki je govoril o pomenu bodočih upravnih volitev ter se dalj časa zadržal pri vprašanjih, ki zadevajo občino m občane. Pri tem je omenil hvalisanje kominformistov, češ kaj so vse oni storili v ob- Policija samovoljno preprečila zborovanje Ljudske fronte v Lonjeriu Kljub ponovnim zahtevam predstavnika Ljudske fronte, da se mora zboro-vanje redno vršiti, je policijski inšpektor zborovanje prepovedal - Policija je brezbrižno spremljala kominlormistična izzivanja in napade = Med škvadristi nad katerih divjanjem so se vsi vaščani zgražali, ni bilo nobenega Lonjerca Lonjer je bil včeraj prizorišče divjanja in razgrajanja kominformističnih škvader e-nakih fašističnim, ki so pred vojno razgrajale po slovenskih vaseh.To je bila že znana kom-infarmistična škvadra sestavljena iz znanih pretepačev. Včeraj smo lahko ponovno videli iste ljudi, ki so skusali motiti zborovanja LF pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu in drugod. Tudi tokrat so se odlikovali isti razgrajači, voditelji sličnih podvigov kot so: Cer-melli, Casali, Mayer Valerio, Kneip, Bisiani, Griso od Sv. Ane, Furlan Andrej od Sv. Ivana in še kakih štirideset drugih. Med njimi ni bilo niti enega Lonjerca, in so se cule predvsem italijanske psovke in italijansko kričanje. To ni čudno, saj so se zbrali izbrani pretepači od Sv. Jakoba, Sv. Ivana, Sv. Alojzija, iz Skednja. Ricmanj, Padrič in celo iz Italije. Kominformistične škvadre so prišle že popoldne z avtobusi. Prišle so kot častna straža in kot edino poslušalstvo eno uro dolgega Marininega govoričenja. Marino je namreč poslušalo kakih 5 do 10 Lonjer-cev, ostali so pa čakali doma ali po gostilnah na zborovanje LF Cim je prispel kamion z govorniškim odrom LF, so ga škvadristi že naskočili. Ob tej priliki so razbili gramofon in zahrbtno ranili tov. Turka Da-nila-Joca. Vse to razgrajanje je gledalo kakih deset pripadnikov civilne policije, ki so se obnašali precej tako kot, da bi bili sami kominformistični pristaši. Inšpektor CP je zaradi nastalih neredov odredil, da se zborovanje ne sme vršiti. Govornik LF tov. Babič Branko je odločno zahteval od inšpektorja CP. da se mora zborovanje vršiti. Predstavniki CP pa so vtrajali na svojem »tališču, kljub odločnim ponovnim protestom. Poklicali so sicer ojančenja, ki pa so prišla dobro uro pozneje, ko se je fašistična škvadra že oddaljila iz vasi. Prisotni Lonjerci, a prisotna je bila vsa vas, 6e zgražajo nad fašističnim početjem kominformističnih voditeljev. Kaže, da si je vidali in njegovi podrepniki izbrali prav Lonjer za svojo tarčo. Prejšnji teden je sam podal zgled, kako je treba pretepati slovenske delavce. Včeraj pa je prišla že cela škvadra, ki je pozneje izzivalno rjovela po vasi. Obenem so tudi napadali nekatere mirne tovariše. Tako je prišel včeraj zvečer v uredništvo neki tovariš, ki pravi, da je do- bil udarec v oko ter tri krepke udarce s pestjo v trebuh. Omenjeni tovariš trdi, da sta to mirno gledala dva pripadnika CP, ne da bi sploh reagirala. Včerajšnje samovoljna prepoved predvolilnega zborovanja nam vnovič dokazuje, kako se zna obnašati toliko proslavljena civilna policija. Nikakega dvoma ni, da bi lahko napravila red. Zato tudi odločno protestiramo proti takemu samovoljemu ravnanju. Dvakrat rdeč Voditelji kominformističnih škvader ki so imeli nalog raz-, biti zborovanja Slovansko-italijanske ljudske fronte pri Usoden padec težaka iz prvega nadstropja na dvorišče Ob Štirih ponoči Je gel -vinjen na okno, da bi se naužil zraka V noči med soboto in nedeljo so sprejeli na I. kirurškem oddelku 37-letnega težaka Mag-giorina Moltuccija iz Ul. Milano 15, kateremu so ugotovili poleg globoke rane na glavi tudi verjetno poškodbo hrbetmee in zloma gležnja ter druge manjše poškodbe. Sam ne govori, ker je njegovo stanje iz. redno resno. Njegova žena, 32-letna Ada Ritossa por. Moltuc-ci je izjavila, da je njen mož ob 3.50 vstal s postelje in se odpravil do okna, da bi se na. Užil zraka, vendar j« nepričakovano padel čez in priletel na dvorišče. To je bilo mogoče, ker je okno precej nizko. Možno je, da je mož, k> je bil vinjen (kar so tudi ugotovili v bolnici) izgubil ravnotežje, ali pa se mu je zavrtelo v glavi. 450.000 lir zlatnine plen tatov v stanovanju Nekako med 17. in 20. uro v soboto, so neznani zlikovci vdrli v stanovanje 55-letne Co-stanze Ghidoni por. Marchini iz Ul. T. Vecellio ter ji odnesli iz omare v spalnici 35.000 lir vreden zlat prstan, 120.000 lir vredno zapestnico z 8 zlatimi funti, 85,000 lir vredno zlato uro z zlato zapestnico, 50.000 lir vredno ovratnico ter 80.000 lir v gotovini. Okradena ženska, ki trpi 450.000 lir šiko. de je tatvino prijavila policiji. S. M. Magdaleni, so bili zo. Pet isti: Lacchini, Iole Defer-ri, Dapretto itd. Toda vse priprave in dolga ((praksa*, kot tudii deljenje piščalk jim tokrat ni pripomoglo k uspehu. Zborovanje je bilo in besede govornikov 6o se na nesrečo kominfor-mistov vse predobro slišale. Kako zabavno je bilo gledati Lacchinija, ko sta mu govornika javno dokazalp njegovo ((junaštvo* v ((borbi* proti fašističnim škvadram. «Kje si bil Lacchini in tvoja škvadra takrat, ko so fašisti gospodarili po Sv. Jakobu? Na naša zborovanja hodiš izzivat in kričat, toda pred: fašisti si bežal, kolikor so te noge nesle ter si se ves preplašen skril v stavbo »titinov* v Ul. Montecchi. To je tvoj ((antifašizem* to jP tvoja ((revolucionarnost*. Ce je bil prej rdi;č od-1 kričanja-, je postal tokrat rdeč odi zadrege in kar volja ga je minila, da bi še nadalje žvižgal in kričal. Najbolje se mu je zdelo, da jo čim prej odkuri z avtom, kar je tudi storil. Demokristjanske grožnje Včeraj dopoldne je imela krščanska demokracija zborovanje na Proseku. Prišli so s kamionom in seveda Italijansko zastavo ter zavrteli ploščo »Piave mormorava* kar je Proseča-ne tako razburilo, da so se enotni zbrali okoli govornika in mu vpili, naj gre v Italijo, kajti na tej zemlji nočemo slišati ničesar več o Italiji in o ricinusu, ki smo ga morali piti v letih italijanskega gospodstva. Krščanski demokrat, ki je prišel v imenu svoje iredentistične stranke na Prosek, da bi solil pamet našim ljudem, je tedaj uporabil drugo struno. ((Zapomnili si boste ta dan*, je dejal, «kajti vi ste manjšina in ko bo...». Naprej se ni slišalo, kajti žvižganje je prevpilo njegov glas. RADIO JIItiOSLDVASSKB CO.VK TRSli 254,6 m ali 1178 kc PONEDELJEK, 12. mafc> 1«! 6.45 Jutranja glasba. 7.00 Poj čila. 7.15 Jutranja glasba, v Poročila, 13.45 Lahka glasba. H* Iz orkestralnih suit. 14.30 Od P raj do danes. 14.35 Slovenske?' rodne pesmi. 18.00 Priljubi^ melodije, vmes ob 18.15 «Jeziw ni [;ogo\«>r:». 19.00 K°ment>r» Trsta. 19.05 Uganite kaj igr**; 19.30 Poročila. 21.00 Slušna. «£ Moliere: «Jt* 1 Tepček*. »M ’ černi koncert — Simfonična s ba. 22.45 Zadnje poroči1«) Glasba za lahko noč. THIT M* 306,1 m ali 980 ko«* 7.15 Poročila. 7.30 J« glasba. 11.30 Lahki ork«ri. “• Sodobna Anglija. 13.10 Za ga nekaj. 12.45 Poročila. 13.w 1-ilni govori preasta-vnikmf.P. tlčn-ih strank: nato lahka g ^ 13.30 Kulturni obzornik. Pestra operana glasba. ročila. 14.30 Obvestila o ' ter Vardar - Partizan. (pustu. il> BEOGRAD, atletskem ®Lrtlzana l35ied„, * 55? “11 orodje &6’19____ D*v.»v 5j) poKAD -Norveška vešk0 ,vam3 Kala Norvc— tek®° kol Dav SitaTeV«; 6-3, Erik: Hessen*- . S v«*, j« R°obeV 6-3; _ Norveška *».daL Lie se^ta, * Norve»,v» -,em. Li« Stsei\v ta JT&S ptf Ut> P